Razkrivamo

Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"

Peter Jambrek, Matej Avbelj, Boštjan M. Jambrek, Ernest Petrič, Dimitrij Rupel, Tomaž Zalaznik so v imenu Katedrale svobode, neformalnega združenja oseb, ki usklajujejo spoznanja in mnenja o pomembnih vprašanjih slovenske republike, javnosti posredovali memorandum (spomenico) v času kriznega časa. "Smo v vojni z novim virusom. Primerljiv je bil le še krizni čas slovenske osamosvojitve in vojne za Slovenijo", so zapisali uvodoma. V imenu Katedrale svobode, te "neformalne konvencije za nacionalni program", vabijo vse, ki se strinjajo z njihovo Spomenico, naj se pridružijo krogu njenih podpisnikov.

29.03.2020 10:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Spomenica   Katedrala svobode   Peter Jambrek   Matej Avbelj   Boštjan M. Jambrek   Ernest Petrič   Dimitrij Rupel   Tomaž Zalaznik   epidemija   kriza   Janez Janša   Marjan Šarec   vlada   ustavnost   zakonitost

Kljub izjemni enotnosti vsega naroda (...) in posebne solidarnosti v vojnih ali izrednih razmerah nekateri ne morejo ali ne znajo pozabiti na stare zamere ali se odreči osebnim političnim ter interesnim pristranostim.

V torek, 13. avgusta, pred dobrim letom in pol, in tri dni pred imenovanjem Marjana Šarca za mandatarja manjšinske levosredinske vlade s podporo skrajne Levice, je pet "državljanov, ki jim ni bilo vseeno" podpisalo odprto pismo poslancem in slovenski javnosti z naslednjim osrednjim sporočilom: "Onkraj razumnega dvoma je, da ta vlada ne bo stabilna, uravnotežena, razvojna in reformna. Žal bo politično pristranska, retrogradna, reformno, razvojno in projektno neučinkovita, ter po večinskih ocenah političnih poznavalcev kratkotrajna." Hkrati so predlagali izvolitev "velike razvojne koalicije in reformne vlade."

 

Pobudo so poslanci spregledali, glavni medijski tok pa zamolčal. Njeno idejo nadaljuje Katedrala svobode kot neformalna konvencija za nacionalni program. Pričujoče Odprto pismo o aktualnih vprašanjih zdravstvene krize, o izrednih ukrepih za njeno rešitev ter o razvojnih perspektivah nacije v času po krizi, se opira zlasti na skupna ali avtorska besedila Katedrale svobode in njenih udeležencev. Že takoj po imenovanju manjšinske vlade (31. septembra 2018) so slednja opozorila, da  je (bila) koalicijska pogodba aktualne leve in socialistične vlade korak nazaj in da so (bili) "populistični poskusi ugajanja najbolj revnim slojem v državi in demagogija uravnilovke v škodo napredka, ustvarjalnosti in podjetnosti", da torej predstavljajo perspektivo nazadovanja Slovenije. Napovedali so, da utegnejo postati že prvi predlogi pobudnikov Katedrale svobode spet aktualni "v primeru vladne krize ter negotovih ali celo kriznih razmer v državi, v Evropi in v svetu".

 

Na slovesnosti pri predsedniku države je bilo, med drugim, poudarjeno, da so "posodo suverene Slovenije (so) Slovenci in vsi drugi državljani republike pred tridesetimi leti napolnili z energijo in optimizmom". In da "je dandanes oboje splahnelo, Slovenija kot država pa izvotljena in razkrojena: s propadajočim javnim zdravstvom, z javnim visokim šolstvom, ki pada na mednarodnih lestvicah kakovosti, s cestno, železniško in letalsko infrastrukturo, ki že dolgo ni kos razvojnim potrebam, z gospodarstvom, ki je vedno manj konkurenčno in produktivno, z javnimi financami, ki zajedajo proračunsko substanco države ter prenašajo neznosno breme zadolžitve države na bodoče rodove. Brez pretiravanja lahko rečemo, da današnja Slovenija nima več omembe vredne obrambne, varnostne, evropske in zunanjepolitične strategije". [1]

 

V ponedeljek, 27. januarja letos je predsednik vlade Marjan Šarec obupal in odstopil. Tekoče posle vlade je vodil še mesec in pol, do izvolitve Janeza Janše za mandatarja in do izglasovanju njegove vlade v petek, 13. marca. V tem času je iz Italije pljusknila epidemija tudi v Slovenijo. Ampak Italija je, resda z zamudo treh tednov silovito reagirala; sever se je zaprl: "V Sloveniji pa je življenje teklo dalje. Oblast in njeni mediji so ravnali, kot znajo: kot da smo neuvrščeni ... V kontekstu, v katerem je bila največja nevarnost za Slovenijo takozvani politični dinozaver in njegov madžarski črni mož, seveda sploh ne preseneča, da se je oblastni cvetober medicinske stroke delal skorajda norca iz Italije ... Kontrast med uradnimi stališči slovenske oblasti in njenih medicincev ter tistim, kar smo lahko že konec februarja ter v začetku marca spremljali na nemških, avstrijskih ter italijanskih televizijah, je bil izjemen. Pri nas smo se še naprej obnašali, kot da ni nič ... Potem se nam je zgodila Metlika, pa UKC Maribor, pa ginekološka klinika in bolnišnica v Šempetru." [2]

 

 

Obetaven začetek in podpora novi vladi

 

Že po dveh tednih se je izkazalo, da deluje nova vlada, ki jo vodi Janez Janša, popolnoma drugače: učinkovito, inkluzivno in odgovorno. K sodelovanju je povabila opozicijo in medije. Takoj je organizirala človeške vire v zdravstvu, preskrbi in državni upravi ter medicinsko opremo za obvladovanje virusnih obolenj. Pritegnila je najboljše gospodarske kadre in svetovalce. Obe levosredinski koalicijski stranki, zahvaljujoč se prisebnosti in državniškemu pogumu predsednika Zdravka Počivalška in predsednice Aleksandre Pivec konstruktivno sodelujeta pri izvajanju koalicijske strategije.

 

Težko je spregledati zgodovinske vzporednice med Demosovo vlado v času osamosvojitve Slovenije ter današnjo – hočeš nočeš krizno - vlado Janeza Janše. Obema je skupno soočenje z "zunanjim sovražnikom" Slovenije – pred tridesetimi leti je bila to invazija oboroženih sil JLA, danes invazija novega korona virusa. V desetdnevni in do odhoda zadnjega vojaka JLA dne 25. oktobra 1991 podaljšani vojni je bila Slovenija vodena spretno, učinkovito in z zmagovitim končnim razpletom. Sedanjo, nič manj nevarno zdravstveno vojno, vodi po nekem srečnem naključju odločilni del ekipe, ki se je že izkazala v vojni za Slovenijo leta 1991. Z današnjega vidika pa "ni epidemija podobna socializmu, ampak socializem epidemiji ... Nekateri sedanjo epidemijo primerjajo z apokaliptičnimi dogodki, kot sta bili druga svetovna vojna in osamosvojitev. Upam, da se motijo; če se pa ne, bo moja generacija dočakala to, kar je doživljala generacija naših staršev. Vse je odvisno od učinkovitosti ukrepov in trajanja grožnje. Če bo dolgo trajalo, bo dolg tudi čas okrevanja". [3]

 

Razmere v  obeh kriznih časih so bile, so še vedno, izredne – prvič nevarne za sam obstoj in samobitnost naroda in njegove države, drugič nevarne in izredne, ker ogrožajo zdravje in življenje ljudi. V obeh primerih mora vodstvo države, ne samo njena izvršilna oblast sprejemati ukrepe, ki niso prirejeni za normalne, ampak za izredne razmere. Ukrepi za obvladovanje izredne in splošne nevarnosti morajo biti dovolj učinkoviti, močni in robustni. Govorimo o ukrepih, ki omerjujejo človekove pravice in temeljne svoboščine ali natančneje – gre za tehtanje vrednot in pravic in za določanje njihove prioritete v razmerah, ko vseh ni mogoče enako spoštovati. Ko morajo ljudje in država izbirati med zdravjem in druženjem, med boleznijo in potovanjem, med verjetnostjo smrtnega izida bolezni in javnimi izdatki za zdravstvene ustanove, so prisiljeni tehtati in sprejemati težke odločitve.

 

Kljub izjemni enotnosti vsega naroda tedaj in sedaj in posebne solidarnosti v vojnih ali izrednih razmerah nekateri ne morejo ali ne znajo pozabiti na stare zamere ali se odreči osebnim političnim ter interesnim pristranostim. Dobro se še spomnimo nekdanjih sklicevanj na premoženjske pravice  lastnikov vozil, ki naj bi tvorila barikade okoli Ljubljane proti sovražnikovim tankom. Danes pa lahko še kar naprej poslušamo sovražna podtikanja in diskvalifikacije sedanje vlade, kot da prejšnja vlada ne bi odstopila, ampak bi se še vedno borila za oblast. Javna in v teh težkih časih zlasti konstruktivna kritika in opozicija sta dobrodošli in varovani politični dobrini, vendar le kolikor nista v funkciji metanja peska v kolesje ustroja, ki poskuša rešiti zdravje in življenje kolikor je možno veliko ljudi, zlasti starejših.

 

V Katedrali svobode zato pozivamo vse ljudi dobre volje k enotnosti in solidarnosti tudi v današnjih težkih, nevarnih in izrednih razmerah. Spominjamo, da sta bila sedanja vlada in njen mandatar izvoljena v demokratičnem postopku in da uživata polno ustavno legitimiteto. Njeni ukrepi so sprejemani v soglasju z medicinsko stroko. Vsi državni funkcionarji, koalicijski in opozicijski, morajo uživati spoštovanje, ki jim ga daje avtoriteta njihovega položaja za odgovorno in učinkovito izvrševanje javnih pooblastil v korist vseh ljudi ter upoštevaje izredne razmere v državi.   

 

 

Izjemnost ustavne legitimnosti izrednega stanja in ukrepanja

 

Vlado pozivamo, da izredne ukrepe za zajezitev epidemije in za njeno dokončno obvladovanje opre na veljavne zakone in na ustavne vrednote, ki dopuščajo učinkovito ukrepanje v izrednih razmerah. Dopuščamo možnost, da veljavni zakoni v konkretnih primerih in situacijah ne omogočajo učinkovitega spopada z epidemijo in da terjajo posebno ukrepanje, ki ga dopušča ustava in zakonodaja na posebnih področjih, kot so obramba in javno zdravje in še posebej fizična, socialna in pravna varnost v funkciji človeka. 

 

V tem pogledu smo razpeti med dvema nujnostima: "Kar naenkrat se je začela neznosna bitka s časom. Ja, prav s tistim časom, ki smo ga od zadnjega tedna februarja pa do sredine marca, podobno kot Italijani pred nami, od katerih se  nismo nič naučili, z veseljem in s polno mero oblastvene asistence neizbežno zapravili ..." Zakaj torej ugašamo javno življenje na poziv zdravnikov, vlade in nas samih? Zlasti zaradi tistih 400.000 državljanov in državljank, ki utegnejo biti huje prizadeti: "Zaradi njih je treba ustaviti eksponentno krivuljo, da bo zdravstveni sistem v naslednjem mesecu ali dveh v vojnem stanju, ki se nam najbrž obeta, zmogel pozdraviti čim več ljudi s težkim potekom bolezni. Več ko bo naenkrat bolnih, manj jih bomo lahko pozdravili, več jih bo umrlo ... V izrednih razmerah – pravzaprav v razmerah, ki so bile donedavna povsem nezamisljive – bo treba dati res vse od sebe. Oblast se mora zganiti. Storiti mora vse potrebno, da bo v ljudi vlila zaupanje, ki ga je slovenski človek v to državo, še posebej v zadnjem desetletju, povsem izgubil." [4]

 

Dopuščamo možnost uvedbe izrednih razmer, na podlagi 16. člena ustave, ko se  dopušča začasno omejitev in razveljavitev človekovih pravic, pa ne vseh. Vlada omejitve lahko predlaga, Državni zbor pa uvede z odlokom ali zakonom. Vendar sme vsaka oblast, tudi ko ji zaupamo in jo podpiramo, uvesti izredno stanje in nove izredne ukrepe le pod naslednjimi pogoji: Če so krizne razmere dejanske ali grozeče, če zajemajo celotni narod, če je ogroženo organizirano življenje v skupnosti, in če sta kriza in nevarnost tako izjemni, da so v celoti neustrezni običajni ukrepi ali omejitve, ki jih ustavne in mednarodne vrednoste dovoljujejo za vzdrževanje splošne varnosti, zdravja in reda. [5]

     

 

Katarzičnost krize in perspektive časa potem

 

Za zaključek še odgovor na vprašanje – kaj in kako potem? Poglejmo:

 

"Ekonomsko se tako utegnemo izvleči hitro. Ko nam uspe, pa moramo predvsem v Sloveniji, končati s prakso (politične in mentalne) neuvrščenosti, negativne selekcije in vseprisotne institucionalne dekadence. Ta kriza je najboljša priložnost prav za to." [6]

 

"Pomagajte starejšim, materam samohranilkam, socialno šibkim, vdovam. Ko bo nevarnost mimo, vam bodo hvaležni za celo življenje. Po koncu viharja je priložnost za preporod slovenske družbe, kajti do sedaj smo bili priča, da so egoizem, hedonizem in materializem prevladali nad vrednotami, kot so družina, prijateljstvo in medsebojna pomoč  ter ljubezen do domovine." [7]

 

 

V Katedrali svobode upamo, da bo tudi ta zdravstvena kriza, tako kot je bila osamosvojitvena, katarzična oziroma zdravilna. Upamo, da bo vlada tudi v naslednjih dveh letih nadaljevala tako, kot je zastavila sedaj na začetku: Da bo zavezana vrhovni vrednoti ustavnosti in zakonitosti; da bo varovala človekove pravice in temeljne svoboščine na podlagi načela pravne države; da bo spodbujala podjetnost, ustvarjalnost in gospodarsko svobodo vseh slovenskih ljudi; da bo slovensko državo umestila v njeno naravno geopolitično in kulturno zgodovinsko okolje Srednje Evrope; in da bo zagotovila njen dejanski povratek v osrčje evropske in širše zahodne kulture in civilizacije. 

 

________________

[1] Peter Jambrek, zahvalni nagovor, 23.12.2019.

[2] Matej Avbelj, Panika pred državo.

[3] Dimitrij Rupel, Reporter, 25.03.2020.

[4] Matej Avbelj,  Panika pred državo.

[5] Matej Avbelj, ibid., passim.

[6] Matej Avbelj, ibid.

[7] Darko Siuka, 19.03.2020

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
34
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
23
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
7
03.03.2021 22:55
Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno ... Več.
Piše: Alenka Puhar
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
8
28.02.2021 11:00
Pismo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v petek poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in v vednost tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
14
26.02.2021 23:52
Churchillovo navdušenje nad Mussolinijem in urejenostjo fašistične Italije, nad gospodom Hitlerjem očarana britanska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
11
17.02.2021 22:04
Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
10
17.02.2021 07:00
Kaj bi pomenila javna objava osebnih prejemkov sodnikov in tožilcev, kar od pravosodne ministrice zahteva Vili Kovačič? V vsakem ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriška "vrnitev v normalnost" pomeni novo militarizacijo in obnovitev hladne vojne med Zahodom in Putinovo Rusijo
11
13.02.2021 06:59
Zahodni politiki in mediji se ogorčeno odzivajo na odnos ruskih oblasti do posameznih opozicijskih voditeljev. Takšno obnašanje ... Več.
Piše: Janez Vuk
Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje
7
11.02.2021 23:10
Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič ... Več.
Piše: Bine Kordež
O (ne)uravnoteženosti RTV Slovenija: Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost nacionalke pa grožnja demokraciji
17
06.02.2021 06:30
Novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se bo, po prvih izjavah sodeč, posvetil reševanju finančnih težav ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poziv k premirju in sodelovanju: Slovenci se bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu
19
04.02.2021 06:00
Boris Mark Andrijanič, Matej Avbelj, Nevenka Črešnar Pergar, Romana Jordan, Igor Masten, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Marko ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor se zaveda: Hud problem naslednjih volitev v Državni zbor je to, da je obstoječi volilni sistem še vedno protiustaven!
11
30.01.2021 07:03
To, da v Državni zbor kot zakonodajni organ ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s strani Ustavnega sodišča glede ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
18
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
13
25.01.2021 06:17
Povedali so nam, da bo Bidnovo predsedovanje pomenilo vrnitev v normalnost, v resnici pa bo pomenilo zmagoslavno vrnitev ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.433
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.659
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.576
04/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.201
05/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.266
06/
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
Ana Jud
Ogledov: 1.353
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.000
08/
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
Andraž Teršek
Ogledov: 2.184
09/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 684
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.168