Razkrivamo

Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"

Peter Jambrek, Matej Avbelj, Boštjan M. Jambrek, Ernest Petrič, Dimitrij Rupel, Tomaž Zalaznik so v imenu Katedrale svobode, neformalnega združenja oseb, ki usklajujejo spoznanja in mnenja o pomembnih vprašanjih slovenske republike, javnosti posredovali memorandum (spomenico) v času kriznega časa. "Smo v vojni z novim virusom. Primerljiv je bil le še krizni čas slovenske osamosvojitve in vojne za Slovenijo", so zapisali uvodoma. V imenu Katedrale svobode, te "neformalne konvencije za nacionalni program", vabijo vse, ki se strinjajo z njihovo Spomenico, naj se pridružijo krogu njenih podpisnikov.

29.03.2020 10:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Spomenica   Katedrala svobode   Peter Jambrek   Matej Avbelj   Boštjan M. Jambrek   Ernest Petrič   Dimitrij Rupel   Tomaž Zalaznik   epidemija   kriza   Janez Janša   Marjan Šarec   vlada   ustavnost   zakonitost

Kljub izjemni enotnosti vsega naroda (...) in posebne solidarnosti v vojnih ali izrednih razmerah nekateri ne morejo ali ne znajo pozabiti na stare zamere ali se odreči osebnim političnim ter interesnim pristranostim.

V torek, 13. avgusta, pred dobrim letom in pol, in tri dni pred imenovanjem Marjana Šarca za mandatarja manjšinske levosredinske vlade s podporo skrajne Levice, je pet "državljanov, ki jim ni bilo vseeno" podpisalo odprto pismo poslancem in slovenski javnosti z naslednjim osrednjim sporočilom: "Onkraj razumnega dvoma je, da ta vlada ne bo stabilna, uravnotežena, razvojna in reformna. Žal bo politično pristranska, retrogradna, reformno, razvojno in projektno neučinkovita, ter po večinskih ocenah političnih poznavalcev kratkotrajna." Hkrati so predlagali izvolitev "velike razvojne koalicije in reformne vlade."

 

Pobudo so poslanci spregledali, glavni medijski tok pa zamolčal. Njeno idejo nadaljuje Katedrala svobode kot neformalna konvencija za nacionalni program. Pričujoče Odprto pismo o aktualnih vprašanjih zdravstvene krize, o izrednih ukrepih za njeno rešitev ter o razvojnih perspektivah nacije v času po krizi, se opira zlasti na skupna ali avtorska besedila Katedrale svobode in njenih udeležencev. Že takoj po imenovanju manjšinske vlade (31. septembra 2018) so slednja opozorila, da  je (bila) koalicijska pogodba aktualne leve in socialistične vlade korak nazaj in da so (bili) "populistični poskusi ugajanja najbolj revnim slojem v državi in demagogija uravnilovke v škodo napredka, ustvarjalnosti in podjetnosti", da torej predstavljajo perspektivo nazadovanja Slovenije. Napovedali so, da utegnejo postati že prvi predlogi pobudnikov Katedrale svobode spet aktualni "v primeru vladne krize ter negotovih ali celo kriznih razmer v državi, v Evropi in v svetu".

 

Na slovesnosti pri predsedniku države je bilo, med drugim, poudarjeno, da so "posodo suverene Slovenije (so) Slovenci in vsi drugi državljani republike pred tridesetimi leti napolnili z energijo in optimizmom". In da "je dandanes oboje splahnelo, Slovenija kot država pa izvotljena in razkrojena: s propadajočim javnim zdravstvom, z javnim visokim šolstvom, ki pada na mednarodnih lestvicah kakovosti, s cestno, železniško in letalsko infrastrukturo, ki že dolgo ni kos razvojnim potrebam, z gospodarstvom, ki je vedno manj konkurenčno in produktivno, z javnimi financami, ki zajedajo proračunsko substanco države ter prenašajo neznosno breme zadolžitve države na bodoče rodove. Brez pretiravanja lahko rečemo, da današnja Slovenija nima več omembe vredne obrambne, varnostne, evropske in zunanjepolitične strategije". [1]

 

V ponedeljek, 27. januarja letos je predsednik vlade Marjan Šarec obupal in odstopil. Tekoče posle vlade je vodil še mesec in pol, do izvolitve Janeza Janše za mandatarja in do izglasovanju njegove vlade v petek, 13. marca. V tem času je iz Italije pljusknila epidemija tudi v Slovenijo. Ampak Italija je, resda z zamudo treh tednov silovito reagirala; sever se je zaprl: "V Sloveniji pa je življenje teklo dalje. Oblast in njeni mediji so ravnali, kot znajo: kot da smo neuvrščeni ... V kontekstu, v katerem je bila največja nevarnost za Slovenijo takozvani politični dinozaver in njegov madžarski črni mož, seveda sploh ne preseneča, da se je oblastni cvetober medicinske stroke delal skorajda norca iz Italije ... Kontrast med uradnimi stališči slovenske oblasti in njenih medicincev ter tistim, kar smo lahko že konec februarja ter v začetku marca spremljali na nemških, avstrijskih ter italijanskih televizijah, je bil izjemen. Pri nas smo se še naprej obnašali, kot da ni nič ... Potem se nam je zgodila Metlika, pa UKC Maribor, pa ginekološka klinika in bolnišnica v Šempetru." [2]

 

 

Obetaven začetek in podpora novi vladi

 

Že po dveh tednih se je izkazalo, da deluje nova vlada, ki jo vodi Janez Janša, popolnoma drugače: učinkovito, inkluzivno in odgovorno. K sodelovanju je povabila opozicijo in medije. Takoj je organizirala človeške vire v zdravstvu, preskrbi in državni upravi ter medicinsko opremo za obvladovanje virusnih obolenj. Pritegnila je najboljše gospodarske kadre in svetovalce. Obe levosredinski koalicijski stranki, zahvaljujoč se prisebnosti in državniškemu pogumu predsednika Zdravka Počivalška in predsednice Aleksandre Pivec konstruktivno sodelujeta pri izvajanju koalicijske strategije.

 

Težko je spregledati zgodovinske vzporednice med Demosovo vlado v času osamosvojitve Slovenije ter današnjo – hočeš nočeš krizno - vlado Janeza Janše. Obema je skupno soočenje z "zunanjim sovražnikom" Slovenije – pred tridesetimi leti je bila to invazija oboroženih sil JLA, danes invazija novega korona virusa. V desetdnevni in do odhoda zadnjega vojaka JLA dne 25. oktobra 1991 podaljšani vojni je bila Slovenija vodena spretno, učinkovito in z zmagovitim končnim razpletom. Sedanjo, nič manj nevarno zdravstveno vojno, vodi po nekem srečnem naključju odločilni del ekipe, ki se je že izkazala v vojni za Slovenijo leta 1991. Z današnjega vidika pa "ni epidemija podobna socializmu, ampak socializem epidemiji ... Nekateri sedanjo epidemijo primerjajo z apokaliptičnimi dogodki, kot sta bili druga svetovna vojna in osamosvojitev. Upam, da se motijo; če se pa ne, bo moja generacija dočakala to, kar je doživljala generacija naših staršev. Vse je odvisno od učinkovitosti ukrepov in trajanja grožnje. Če bo dolgo trajalo, bo dolg tudi čas okrevanja". [3]

 

Razmere v  obeh kriznih časih so bile, so še vedno, izredne – prvič nevarne za sam obstoj in samobitnost naroda in njegove države, drugič nevarne in izredne, ker ogrožajo zdravje in življenje ljudi. V obeh primerih mora vodstvo države, ne samo njena izvršilna oblast sprejemati ukrepe, ki niso prirejeni za normalne, ampak za izredne razmere. Ukrepi za obvladovanje izredne in splošne nevarnosti morajo biti dovolj učinkoviti, močni in robustni. Govorimo o ukrepih, ki omerjujejo človekove pravice in temeljne svoboščine ali natančneje – gre za tehtanje vrednot in pravic in za določanje njihove prioritete v razmerah, ko vseh ni mogoče enako spoštovati. Ko morajo ljudje in država izbirati med zdravjem in druženjem, med boleznijo in potovanjem, med verjetnostjo smrtnega izida bolezni in javnimi izdatki za zdravstvene ustanove, so prisiljeni tehtati in sprejemati težke odločitve.

 

Kljub izjemni enotnosti vsega naroda tedaj in sedaj in posebne solidarnosti v vojnih ali izrednih razmerah nekateri ne morejo ali ne znajo pozabiti na stare zamere ali se odreči osebnim političnim ter interesnim pristranostim. Dobro se še spomnimo nekdanjih sklicevanj na premoženjske pravice  lastnikov vozil, ki naj bi tvorila barikade okoli Ljubljane proti sovražnikovim tankom. Danes pa lahko še kar naprej poslušamo sovražna podtikanja in diskvalifikacije sedanje vlade, kot da prejšnja vlada ne bi odstopila, ampak bi se še vedno borila za oblast. Javna in v teh težkih časih zlasti konstruktivna kritika in opozicija sta dobrodošli in varovani politični dobrini, vendar le kolikor nista v funkciji metanja peska v kolesje ustroja, ki poskuša rešiti zdravje in življenje kolikor je možno veliko ljudi, zlasti starejših.

 

V Katedrali svobode zato pozivamo vse ljudi dobre volje k enotnosti in solidarnosti tudi v današnjih težkih, nevarnih in izrednih razmerah. Spominjamo, da sta bila sedanja vlada in njen mandatar izvoljena v demokratičnem postopku in da uživata polno ustavno legitimiteto. Njeni ukrepi so sprejemani v soglasju z medicinsko stroko. Vsi državni funkcionarji, koalicijski in opozicijski, morajo uživati spoštovanje, ki jim ga daje avtoriteta njihovega položaja za odgovorno in učinkovito izvrševanje javnih pooblastil v korist vseh ljudi ter upoštevaje izredne razmere v državi.   

 

 

Izjemnost ustavne legitimnosti izrednega stanja in ukrepanja

 

Vlado pozivamo, da izredne ukrepe za zajezitev epidemije in za njeno dokončno obvladovanje opre na veljavne zakone in na ustavne vrednote, ki dopuščajo učinkovito ukrepanje v izrednih razmerah. Dopuščamo možnost, da veljavni zakoni v konkretnih primerih in situacijah ne omogočajo učinkovitega spopada z epidemijo in da terjajo posebno ukrepanje, ki ga dopušča ustava in zakonodaja na posebnih področjih, kot so obramba in javno zdravje in še posebej fizična, socialna in pravna varnost v funkciji človeka. 

 

V tem pogledu smo razpeti med dvema nujnostima: "Kar naenkrat se je začela neznosna bitka s časom. Ja, prav s tistim časom, ki smo ga od zadnjega tedna februarja pa do sredine marca, podobno kot Italijani pred nami, od katerih se  nismo nič naučili, z veseljem in s polno mero oblastvene asistence neizbežno zapravili ..." Zakaj torej ugašamo javno življenje na poziv zdravnikov, vlade in nas samih? Zlasti zaradi tistih 400.000 državljanov in državljank, ki utegnejo biti huje prizadeti: "Zaradi njih je treba ustaviti eksponentno krivuljo, da bo zdravstveni sistem v naslednjem mesecu ali dveh v vojnem stanju, ki se nam najbrž obeta, zmogel pozdraviti čim več ljudi s težkim potekom bolezni. Več ko bo naenkrat bolnih, manj jih bomo lahko pozdravili, več jih bo umrlo ... V izrednih razmerah – pravzaprav v razmerah, ki so bile donedavna povsem nezamisljive – bo treba dati res vse od sebe. Oblast se mora zganiti. Storiti mora vse potrebno, da bo v ljudi vlila zaupanje, ki ga je slovenski človek v to državo, še posebej v zadnjem desetletju, povsem izgubil." [4]

 

Dopuščamo možnost uvedbe izrednih razmer, na podlagi 16. člena ustave, ko se  dopušča začasno omejitev in razveljavitev človekovih pravic, pa ne vseh. Vlada omejitve lahko predlaga, Državni zbor pa uvede z odlokom ali zakonom. Vendar sme vsaka oblast, tudi ko ji zaupamo in jo podpiramo, uvesti izredno stanje in nove izredne ukrepe le pod naslednjimi pogoji: Če so krizne razmere dejanske ali grozeče, če zajemajo celotni narod, če je ogroženo organizirano življenje v skupnosti, in če sta kriza in nevarnost tako izjemni, da so v celoti neustrezni običajni ukrepi ali omejitve, ki jih ustavne in mednarodne vrednoste dovoljujejo za vzdrževanje splošne varnosti, zdravja in reda. [5]

     

 

Katarzičnost krize in perspektive časa potem

 

Za zaključek še odgovor na vprašanje – kaj in kako potem? Poglejmo:

 

"Ekonomsko se tako utegnemo izvleči hitro. Ko nam uspe, pa moramo predvsem v Sloveniji, končati s prakso (politične in mentalne) neuvrščenosti, negativne selekcije in vseprisotne institucionalne dekadence. Ta kriza je najboljša priložnost prav za to." [6]

 

"Pomagajte starejšim, materam samohranilkam, socialno šibkim, vdovam. Ko bo nevarnost mimo, vam bodo hvaležni za celo življenje. Po koncu viharja je priložnost za preporod slovenske družbe, kajti do sedaj smo bili priča, da so egoizem, hedonizem in materializem prevladali nad vrednotami, kot so družina, prijateljstvo in medsebojna pomoč  ter ljubezen do domovine." [7]

 

 

V Katedrali svobode upamo, da bo tudi ta zdravstvena kriza, tako kot je bila osamosvojitvena, katarzična oziroma zdravilna. Upamo, da bo vlada tudi v naslednjih dveh letih nadaljevala tako, kot je zastavila sedaj na začetku: Da bo zavezana vrhovni vrednoti ustavnosti in zakonitosti; da bo varovala človekove pravice in temeljne svoboščine na podlagi načela pravne države; da bo spodbujala podjetnost, ustvarjalnost in gospodarsko svobodo vseh slovenskih ljudi; da bo slovensko državo umestila v njeno naravno geopolitično in kulturno zgodovinsko okolje Srednje Evrope; in da bo zagotovila njen dejanski povratek v osrčje evropske in širše zahodne kulture in civilizacije. 

 

________________

[1] Peter Jambrek, zahvalni nagovor, 23.12.2019.

[2] Matej Avbelj, Panika pred državo.

[3] Dimitrij Rupel, Reporter, 25.03.2020.

[4] Matej Avbelj,  Panika pred državo.

[5] Matej Avbelj, ibid., passim.

[6] Matej Avbelj, ibid.

[7] Darko Siuka, 19.03.2020

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
16
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
15
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.983
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.648
03/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.301
04/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.530
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.259
06/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.718
07/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.479
08/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.480
09/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.206
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 19.741