Trdim, da če pogledamo zadevo z nekoliko bolj logičnim instrumentarijem, je bolj verjetno, da je Cerar skorajda zagotovo "obsojen" na štiri leta.

Ker morajo predatorji dihati, mora Cerar preživeti

Prvi razlog zakaj mora vlada preživeti štiri leta je, da mora obstajati politična stabilnost, ki je glavni pogoj, da se predatorji izvijejo iz najhujšega, se resetirajo v kakšnem parabančnem mehanizmu recimo slabe banke, razdolževanja ali kreditnega reprogramiranja pri paradržavnih bankah in se s tem vrnejo na pota slave in moči. Predatorji namreč ne morejo v miru lizati svojih ran in jih oblagati z državnim denarjem, če so vlade tako kaotične, nestabilne in kratkega daha kot sta bili Pahorjeva in Bratuškina. In da smo si na jasnem, če si predatorji ne morejo privoščiti še enega politično nestabilnega obdobja, to neposredno pomeni, da so ogrožene tudi mreže, ki so se razpostrle po politiki in državnih institucijah in se napajajo iz predatorskih sredstev. 

Poleg tega je tu še privatizacijski plen, ki ga je potrebno razdeliti. Štiriletna vlada z vsemi svojimi formalnimi in neformalnimi vzvodi je edina garancija, da zmagovite rentniške skupine prevzamejo projekte privatizacije podjetij in realizirajo svoje zaslužke pri prodaji podjetij. Kdo bo prodajal katero slovensko podjetje je že jasno, večina rentniških bitk za privatizacijo je namreč dobljenih, edino kar je nejasno je, ali bodo dobili dovolj časa za mirno izpeljavo postopkov, ki se morajo končati v bogati proviziji in mastnem toku denarja v smeri mrež, ki so privatizacijo omogočile. Povedano na kratko, zagotovljena mora biti minimalna politična stabilnost za keširanje že doseženih privatizacijskih rent.

Znotraj konteksta paradržavne ekonomije pa je še en garant za stabilno vlado, in sicer persistenca denarnega toka iz paradržavnih podjetij v rentniške roke. Neprijetno bi bilo, če bi se mreže usedle v uprave in nadzorce paradržavnih mastodontov, nastavile fiktivne paraposle, ki so ključni za substencialno odtekanje denarja v roke rentnikov in mrež, potem pa bi se vlada sesula in bi vse pozicije po podjetjih zasedla "nova imena". To namreč povzroča negotovost, ker z novimi imeni pridejo novi, konkurenčni rentniki, z njimi pa izjemni stroški, ki jih morajo poravnati stari rentniki, zato da zagotovijo svoje položaje.

Naj konkretiziram: težko je konstantno paradržavnim podjetjem preko političnih povezav prodajati storitve, ki jih ta paradržavna podjetja ne potrebujejo, če se politika in koalicija stalno menjata. Samo pomislite kako v stresu so danes mreže bivšega Zaresa, ko se trudijo, pod vlado SD (ne, ni tipkarska napaka), ohraniti vsaj delček tistega, kar so si z neposrednim političnim vplivom zagotovile pred tremi leti.

Mediji rabijo Cerarja, Cerar je stabilnost, stabilnost je denar

Če se DZS v miru ne resetira na davkoplačevalskih plečih, bo prihodnost Dnevnika temačna in tega verjetno nihče v državi ne more zanikati. Še bolj bo temačna prihodnost medijskih morilcev iz tega časopisa in to je lahko samo potencialna grožnja za njihove tajkunske in politične botre. Če paradržavna podjetja ne bodo na vsak način zaščitena in obravnavana kot nacionalni interes, bo POP TV težko prišel do substencialnega oglaševalskega kolača in lastnik bo sekal glave, toda tokrat ne po uredništvih, ampak pri samem vrhu. In sekanje glav pri vrhu ali pa kolaps Dnevnika, Mladine in Dela bo mreže bolel. Ne samo zaradi izgube medijskega kanala, ampak predvsem zaradi zgodb, ki lahko izplavajo na površje.

Tragično je, da verjetno v SMC še vedno ne razumejo, da jih mediji niso ujčkali zato, ker so tako super krasni in svetovni prvaki v etiki in morali, ampak zato, ker jih potrebujejo za lastno preživetje. Prvič, ko se bo pojavilo medijsko reketiranje, bo Cerar dobil isto lekcijo, kot jo je dobil Pahor. Cerar se bo čudil, zakaj ga Repovž nabija, mi pa mu bomo lahko rekli samo: Saibaba Cerar, dobrodošel v realnost.

Trojka je že mimo, protestniki pa so v vladi

Za na konec: ne sanjajte o tem, da bo ekonomija destabilizirala vlado SMC. EU se je pobrala, tudi stare države se počasi prebujajo in zagotovo se bo nekaj njihove rasti preko slovenskega izvoza prelilo v domačo rast. Dvomim, da bo učinek dramatičen, verjetno lahko pričakujemo rast, ki se bo sukala okoli odstotka, morda celo stagnacijo, ampak vsekakor bo to dovolj za medijsko pleskanje ideje o ekonomski oživitvi in genialni ekonomski politiki SMC.

Če se bo brezposelnost zmanjšala iz 120.000 na 115.000 brezposelnih, potem že vidim srečo v očeh urednikov na POP TV, pri Dnevniku in Mladini in globoko zadovoljstvo širom slovenskih bifejev. Obrestne mere so se znižale, prišlo bo do konverzije dolgov v cenejše, dolg v višini 100 odstotkov BDP bo postal "vzdržen", kakšna budaletina bo investirala v Slovenijo in ekonomski uspehi se bodo vrstili. Če pa tudi to ne bo steklo, pa bo EU zlila par milijard evrov v Slovenijo, ta država je namreč poceni in bistveno bolje jo je zaliti z denarjem, kot pa svetu poslati sporočilo, da v nekem delu evro območja spet škripa.

Ne računajte niti na protestnike, ti so ustanovili politično stranko Solidarnost, se zlili v koalicijo z SD in se posledično preselili v vlado. Ali ni prekrasna ta idilična ljubezen med protestniki za lepši in prijaznejši svet ter slovensko vlado?

Skratka, Cerarju ne bo hudega, razlogov, da ga bomo gledali štiri leta, pa je več, kot razlogov, da ga ne bomo. Paradoksalno je edino to, da njegova vlada ne bo stabilna zaradi njega, ampak zaradi njih. Vprašanje je edino, ali bo v tem času SDS uspela obračunati z NSi, ker to je edino relevantno vprašanje na desnici.