Komentar

Ko umetniki bljuvajo žolč: V razmislek Borisu A. Novaku

Pesnik Boris A. Novak je sredi marca v časniku Dnevnik objavil pismo bralca z naslovom Izdajstvo političnega razreda (vir), v katerem se je izjemno ostro lotil predsednika republike, novoizvoljene vlade kot tudi nekaterih njenih ministrov (Tonina, Hojsa). Slovenija gre po poti weimarske republike, na oblast je prišla "Orbanova satelitska eksekutiva", dogaja se "kolaps pravne države v satelitsko banana republiko". Po Novakovem mnenju je slovenski politični razred zaradi "svojih pritlehnih interesov izdal občečloveške vrednote, demokratični kodeks in ljubezen do domovine, zato sodi na smetišče zgodovine". Pahor bi moral odstopiti itd. Seveda ima vsakdo, tudi Boris A. Novak, pravico do svojega mnenja, podobno kot ima Milan Gregorič pravico njegovim zelo radikalnim pogledom oporekati. In to pravico mu omogočamo na portalu+.

 

10.04.2020 01:45
Piše: Milan Gregorič
Ključne besede:   Boris A. Novak   vlada   Matej Tonin   Aleš Hojs   vlada   drhal   epidemija   Dnevnik

Foto: Mediaspeed

"Janša sicer ni svetnik, vendar zgodovina ne razvršča ljudi po osebnih napakah, ampak praviloma po osebnih zaslugah."

V trenutku, ko se je nova vlada pogumno, odločno in nesebično začela spopadati z enim največjih izzivov človeštva po drugi svetovni vojni, ji je gospod Boris A. Novak vrgel v obraz nekaj žolčnih, strupenih, z ničemer utemeljenih in žaljivih izjav, ob katerih me je dobesedno zazeblo pri duši. Zato sem se po razmisleku odločil, da se oglasim, kajti "nič tvegati, nič storiti, pomeni služiti" (Drago Jančar). Naj navedem le nekatere od Novakovih trditev: "Vodilni politiki na stežaj odpirajo vrata kontrolnih vzvodov demokratičnega družbenega reda paravojaški drhali." Matej Tonin pa naj bi bil s svojim "blebetanjem povsem nesposoben za opravljanje tako zahtevne in odgovorne funkcije, kot je položaj ministra za obrambo". Predlog ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa o vključitvi dela vojske v pomoč in razbremenitev policije na južni meji pa naj bi bil "simptomatična napoved izrednih razmer, politične strahovlade". Predsednika države je Novak še posebej popljuval in hkrati dobesedno preganjal s položaja, ker bi naj spričo "bolestne kombinacije narcisizma in strahopetnosti izgubil stik s stvarnostjo zgodovinskega trenutka, tako da njegove prazne in porazne geste škodijo ustavno določenemu demokratičnemu družbenemu redu Republike Slovenije in ugledu naše države v svetu". Sestavek je Boris A. Novak zaključil s pozivom: "Sodržavljanke in sodržavljani, mi pa vemo, kaj nam je storiti!"

 

V tem kratkem sestavku ni prostora za argumentiran odgovor na vse žaljive obtožbe, ki jih je Novak izrekel v svoji uničujoči kritiki sedanje vladne ekipe, zato se bom omejil zgolj na nekaj misli in ugotovitev. Janša pri tem ni bil posebej imenovan, vendar niti malo ne dvomim, da je bil pljunek namenjen tudi ali predvsem njemu kot "vodilnemu politiku". Saj je ravno on že prek tri desetletja glavna tarča surovih pogromov zakulisja slovenske levice, ker je trenutno edini politik, ki ji lahko po demokratični poti iztrga oblast iz rok.

 

Začelo se je že v prejšnjem režimu, ko je med prvimi tvegal spopad z JLA, in zaradi tega tudi končal v zaporu. S svojimi političnimi sopotniki je tedaj dvignil na noge slovensko javnost, kar je kasneje pripeljalo do epohalnih dogodkov - in sicer zloma komunizma, demokratizacije, ustanovitve slovenske države in njene umestitve v njeno naravno evropsko okolje. Prav tako je tudi tvegal spopad z okultnimi levičarskimi centri moči v tranziciji, ki so močnejši od njega, in so ga prek politično skorumpiranih represivnih organov in medijskih pogromov večkrat zapored poskušali politično umoriti, a jim to ni uspelo. Zgodovinar Stane Granda je nekoč zapisal, da Janša sicer ni svetnik, vendar zgodovina "ne razvršča ljudi po osebnih napakah, ampak praviloma po osebnih zaslugah. In tu je Janša v novejši zgodovini skupaj s Pučnikom in z nekaterimi drugimi osebnostmi brez konkurence". Sam bi k temu še dodal, da bo že s tem, kar je doslej prestal in ustvaril, ostal v kolektivnem spominu naroda kot izjemna osebnost novejše slovenske zgodovine tudi še potem, ko o njegovih preganjalcih ne bo ne duha ne sluha več. 

 

Matej Tonin je zaenkrat spoštovan in ugleden vodja parlamentarne stranke, ki je nedavno tega ob izvolitvi za začasnega predsednika državnega zbora dobil tako visoko podporo poslancev kot še nihče doslej. Njegovi nastopi so umirjeni, jasni in jih lahko samo hudoben človek razglaša za "blebetanje". Kako bo obvladoval ministrsko funkcijo, bo pokazal čas, zato vsakršno vnaprejšnje napovedovanje njegove nesposobnosti zlonamerno početje. Tudi nastopi Aleša Hojsa so jasni in razumljivi, njegova dejanja pa transparentna in odločna.

 

Celotna vladna ekipa pa se je ob zglednem sodelovanju z drugimi družbenimi akterji kljub pobesnelim poskusom levice, da bi preprečili njen nastanek oziroma jo razbili, pogumno lotila reševanja katastrofalne zapuščine prestrašenega Šarca, ki je prvi zapustil barko, ko se je začela potapljati. Pri tem se je izpostavila strahovitim tveganjem, zdravstvenim, gospodarskim kot tudi travmi klestenja napihnjenih proračunskih izdatkov, zato si kljub morebitnim napakam pri delu zasluži spoštovanje, podporo in solidarnost. Z ničemer utemeljeno podtikanje pučističnih namenov Hojsovemu predlogu, da bi naj vojska vskočila na pomoč policiji na južni meji, ter jo s tem tudi razbremenila, je bolestno nakladanje. In to v času, ko pa je vsa južna Evropa, od Španije do Balkana, zavarovala svoje meje pred migrantskim stampedom tudi z vojsko in celo s skupnimi vojaškimi enotami EU (Frontex). Očitki, da vidni politiki potiskajo državo v roke "paravojaške drhali", so naravnost ogabni.

 

V Franciji so se npr. pri obvladovanju izzivov, ki jih povzroča nezadržen migrantski val zlasti na južni meji, pa tudi v notranjosti, s soglasjem oblasti formirale skupine Voisins Vigilants Solidaires (Budni in solidarni sosedje), ki niso oboroženi, a se povezujejo med seboj in s policijo zaradi obveščanja o dogajanju "na terenu". Od leta 2012, ko so se te skupine pojavile, pa do leta 2016 se je vanje vključilo že okrog 250.000 družin, ki jim je policija hvaležna za njihovo poročanje, zato jih v Franciji nihče ne psuje z "drhaljo", ki bi naj ogrožala francosko demokracijo. Sicer smo v Sloveniji res že srečali nekaj drhali, vendar drugačne provenience, kot je to verjetno imel v mislih Novak. Denimo. v Mariboru in Ljubljani ob poskusu rušenja nekdanje Janševe vlade in nekaj tudi na (proti)migrantskem shodu na Kotnikovi ulici, kjer so se njeni pripadniki pojavili zakriti v črne maske z debelimi palicami v rokah. Nekoliko se je ta "drhal", če parafraziramo Novaka, zganila tudi v tem trenutku, a očitno okoliščine niso ravno naklonjene njenim mračnim podvigom. Prikrite grožnje, češ da pa "mi vemo, kaj nam je storiti" me zloslutno spominjajo na čase, ki bi jih rad pozabil.

 

Po predsedniku Borutu Pahorju skrajna levica že dolgo pljuva, ker se ji je spridil, ko se je kot prvi na levici po Stanetu Kavčiču uprl diktatom njenega obskurnega političnega zakulisja. Prvič že z odločitvijo, da SD ne bo šla v koalicijo z Zoranom Jankovićem. In drugič, ko ga je to zakulisje najprej ustoličilo za premierja in se ga potem, ko je zapadel v veliko človeško stisko in odslužil, odreklo, ga pustilo v obcestnem jarku kot tudi mnogo drugih političnih trupel. Ampak ga to ni zlomilo, pač pa se je dvignil, močnejši kot prej, se jim uprl, rešil s tem svoje človeško dostojanstvo ter trdo levico na predsedniških volitvah dvakrat zapored porazil. Bil je tudi prvi predsednik, ki nam je javno sporočil, da pred sleherno pomembno odločitvijo prisluhne predvsem svojemu umirjenemu notranjemu glasu, ki je njegova najljubša glasba. Pahor je tudi prvi predsednik, ki se trudi enako obravnavati prvorazredne in drugorazredne, kot na primer verne državljane, ki jih je prejšnji režim za pol stoletja potisnil v katakombe - in bi jih očitno še danes rad videl tam ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
Uredniški komentar: Neuspeli puč v upokojenski pivnici
16
26.08.2020 22:40
Danes ponarodela viža o diskreditaciji in likvidaciji se ponavlja že vsaj četrt stoletja. Vsakič, ko na tranzicijski levici kdo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neverjetnih 107 let književnika iz mesta v zalivu: Vse najboljše, dragi Boris Pahor!
6
26.08.2020 01:03
Danes praznuje 107. rojstni dan živa legenda slovenske, italijanske in tudi evropske literature, nesojeni Nobelov nagrajenec ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako pomagati Belorusom v boju za demokracijo, svobodne volitve in vladavino prava?
11
23.08.2020 22:15
Idealno bi bilo, če bi pot iz nastale situacije našlo belorusko ljudstvo samo. Da bi torej prišlo do dogovora o miroljubnem ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.677
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.641
03/
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.038
04/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.700
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.347
06/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.137
07/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.149
08/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.198
09/
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
Bine Kordež
Ogledov: 1.190
10/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.101