Razkrivamo

Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?

Se še kdo spomni, kako smo še pred nekaj meseci zaradi kakih 50 milijonov evrov proračunskih izdatkov bili plat zvona, češ da se nam rušijo javne finance? Kako da kršimo sveto fiskalno pravilo? No, danes se pogovarjamo samo še o delitvi milijard - ne da bi kdo sploh omenjal fiskalne omejitve. Seveda menim, da je prav tako. Podpiram še večji obseg pomoči, ker se bo to odrazilo v boljših razmerah za vse. Toda kje so vsi tisti, ki so še včeraj strašili s katastrofičnimi scenariji za vsak izdatek?!

01.04.2020 00:43
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   koronapaket   gospodarstvo   pomoč   podjetja   likvidnost   plače   ECB   davki   BDP

Pri odlogu plačil bankam bi morali ravno zaradi problema likvidnosti sprejeti sklep, da se vsi krediti za leto dni odložijo, obresti pa pokrije država. To bi bilo daleč najbolj enostavno za vse, tako pa je trenutna rešitev prepuščena ogromnemu številu vlog, prošenj, soglasij, pogojevanja ... Spet smo naredili samo polovičen korak.

Zaustavitev velikega dela gospodarske aktivnosti zaradi koronavirusa bo imela seveda ogromne posledice za poslovanje vseh gospodarskih subjektov, njihove rezultate ter seveda posledično na vse zaposlene ne glede na status zaposlitve. S predlaganim "megazakonom" za omilitev njenih posledic namerava država v pomembnem obsegu nadomestiti pričakovan izpad dodane vrednosti v gospodarstvu. Čeprav so prisotni očitki, da se pomaga predvsem podjetniškemu sektorju, se bo ta pomoč v bistvu odrazila v prejemkih ljudi. Bolj ko bomo sanirali položaj v podjetjih, manj bo potrebe po sanaciji položaja v ostalih segmentih družbe. Kakšne so predlagane rešitve in kaj se bo še spreminjalo do sprejetja zakona, se veliko piše. Zato bomo predstavili predvsem nekaj konkretnih izračunov, kako bi trenutne predlagane zakonske rešitve vplivale na položaj gospodarskih družb in njihovih zaposlenih. Osnovne rešitve gredo v smer:

 

  • da se v celoti povrne stroške družbam za zaposlene na čakanju, in sicer s tem, da država plača vse socialne prispevke, dodatno pa podjetju povrne tudi preostali del plače (skupaj z dohodnino); pri tem je pomembno, da ljudje na čakanju dobivajo 80 % plače, prav tako pa seveda ne bodo dobili nadomestila za prehrano in prevoz (slednjih stroškov sicer tudi nimajo),

 

  • pri zaposlenih, ki delajo, pa bo država poravnala vse prispevke za ZPIZ, delodajalec pa mora (obvezno?) iz svojega dohodka vsem zaposlenim izplačati 200 evrov, ki pa so v celoti neobdavčene (v povprečju bodo podjetja z oprostitvijo plačila prispevka dobila enkrat več, kot jih bo stal omenjeni dodatek),

 

  • samozaposleni bodo dobili pomoč v višini 350 (marec) oziroma po 700 evrov (april in maj), dodatno pa so oproščeni še plačil vseh socialnih prispevkov (pogoj za oboje je, da dokažejo, da so prizadeti s krizo, kar je seveda včasih težko, na drugi strani pa tudi priložnost za izkoriščanje).

 

 

Rešitve gredo vsekakor v pravo smer, ostaja pa odprto:

 

  • ali je to zadosti glede na vso širino težav v gospodarstvu ter

 

  • kako izbrati pravo mero med ne prevelikim administriranjem in zahtevnimi pogoji, na drugi strani pa omejiti zlorabe.

 

 

Popolnoma se zavedam, da je mnogo lažje delati excel tabele, kot oblikovati zakonske rešitve, ki bi zajele vse možnosti, preprečile zlorabe, ob tem pa naj bi bila procedura čim bolj enostavna. V predlogu zakona je tako zajetih kar precej omejitev in pogojev, ki bodo veliko gospodarskim subjektom onemogočili pridobitev pomoči. Vključene so v dobri veri, da se izognemo preveč zlorabam, a vseeno menim, da so - generalno gledano - pogoji mogoče preveč zahtevni (od prošenj, dokazovanja, obravnave vsake vloge v upravnem postopku z odločbo, tudi dvomesečni zamik pri izplačilu nadomestil s strani države, izključitev vseh, ki imajo kake neporavnane davke ...). Mogoče bi vseeno morali določene pogoje izključiti, kar razumem, da se kaže tudi v razpravi v državnem zboru.

 

V priloženi tabeli sem ocenil, kakšni bi bili učinki predlaganih ukrepov na položaj gospodarskih družb. Izračun temelji na pesimističnem scenariju upada gospodarske aktivnosti po posameznih panogah, katere sem ob določenih korekcijah na nižjem nivoju panog povzel po prvotni projekciji profesorja Damijana. Takrat (pred dvema tednoma) smo sicer govorili o osnovni in pesimistični varianti, a danes je pesimistična verjetno še najbolj realna, upajmo, da ne bo potrebno izdelovati celo "močno pesimistične". Izbira predpostavk o višini upada gospodarske aktivnosti po mesecih ima namreč zelo visok vpliv na višino pomoči po predlaganih zakonskih rešitvah in zato je težko govoriti o nekem fiksnem znesku (kot ga navaja Ministrstvo za finance). Ne vemo namreč, ali bo aprila in maja na čakanju 100, 200 ali 300 tisoč zaposlenih in to bo pogojevalo obseg potrebnih vložkov države.

 

Kot rečeno, so v spodnji tabeli izračuni na osnovi prvotne pesimistične projekcije, po kateri je bilo predvideno, da bo v povprečju izpad prihodkov v prvem polletju preko 20 %, v obdobju marec - maj pa 40 do 56 % (seveda precej različno po panogah). Ob teh predpostavkah bi se dodana vrednost v gospodarskih družbah v prvem polletju znižala za 3,2 milijarde evrov glede na prvo polletje lani, v celem letu pa za 3,7 milijard evrov (predvideno je, da bo nekaj upada tudi v drugem polletju in da bo šele konec letošnjega leta dosežen lanski mesečni nivo).

 

Na tej osnovi je v tabeli prikazano, kakšen bo izpad prilivov javnih financ (oz. dodani odlivi) zaradi omenjenih izplačil gospodarskim družbam. V milijon evrih so po mesecih navedeni prispevki za ZPIZ, ki bi jih za zaposlene, ki še vedno delajo ("delujoči zaposleni") plačevala država, nato pa vsi prispevki, ki bi jih prav tako plačevala država za zaposlene, ki so na čakanju. Dodatno pa bo država pokrila podjetjem tudi preostali del nadomestila plače, ki ga bodo dobili zaposleni na čakanju. Ker pa bodo ti zaposleni prejemali nekaj nižjo plačo (80 % dosedanje), bo to dodatno znižalo prilive v javne blagajne (vrstica 10). Vse to se bo odrazilo v 1,61 milijarde evrov izpada javnih financ za pomoč do maja (kot izhaja iz predlaganega zakona). Če bi pomoč zaradi razmer "potegnili" še v junij, bi pomoč narasla na 1,97 milijard evrov (torej preko izpada prilivov ali dodatnih nakazil) - vse to ob predpostavki zgoraj opisanega znižanja gospodarske aktivnosti, sicer pa več ali manj.

 

 

 

  

In kako bo to vplivalo na položaj zaposlenih? Na vrhu tabele je prikazano, koliko naj bi bilo ob teh predpostavkah v povprečju zaposlenih, ki še vedno delajo, in koliko na čakanju od skupaj dobrih 500.000, kolikor je zaposlenih v gospodarskih družbah. "Delujoči" zaposleni bi torej poleg redne plače dobili mesečno dodatno po 200 evrov neto, kar se odraža v njihovih višjih prejemkih (april, maj). Zaposleni na čakanju pa bodo dobili 80 % plače, torej manj kot doslej, izgubili pa tudi dodatek za prehrano in prevoz (pravica do regresa ostaja). V povprečju to pomeni kar okoli 450 evrov mesečno manj za te delavce, kot je prikazano tudi v tabeli (vrstica 20). Povprečni neto prejemek vseh zaposlenih (neto plača z dodatki) bi se zaradi tega iz 1.450 evrov v aprilu znižal na 1.261 evrov (vrstica 18).

 

Na koncu pa je še prikaz, kako bodo te rešitve in pomoč države vplivale na položaj gospodarskih družb. V vrstici 22 je skupni učinek prejemkov s strani države, zmanjšanih izdatkov zaradi nižjih plač in dodatkov zaposlenih na čakanju ter dodatnega izplačila 200 evrov. V teh najbolj kritičnih mesecih bodo tako podjetja razbremenjena za okoli 500 do 700 milijonov evrov mesečno, skupaj 2,2 miljarde evrov do junija (če bo ukrep veljal tudi še v juniju, razen dodatka 200 evrov). Ob istih predpostavkah bodo podjetja do takrat izgubile 3,7 milijarde evrov, kar pomeni pokritje dobre polovice izpada dohodka. 

 

Del skupnega izpada bodo podjetja lahko pokrila iz siceršnjih dobičkov, vseeno pa se bo to še vedno odrazilo v precejšnji izgubi in negativno vplivalo na likvidnost. Dodatno je namreč potrebno upoštevati, da ima veliko družb več obvez do dobaviteljev kot terjatev (skupaj približno 3 milijarde evrov), kar bo v teh mesecih skupaj povzročilo nekaj milijard primanjkljaja finančnih sredstev (kljub pomoči države). Verjetno bo to zajel drugi paket pomoči gospodarstvu, ki je sicer prav tako nujen kot aktualni, ki ga v parlamentu obravnavajo. Ob tem še vedno menim, da bi morali pri odlogu plačil bankam ravno zaradi problema likvidnosti sprejeti sklep, da se vsi krediti za leto dni odložijo, obresti pa pokrije država. To bi bilo daleč najbolj enostavno za vse, tako pa je trenutna rešitev prepuščena ogromnemu številu vlog, prošenj, soglasij, pogojevanja... Zopet smo naredili samo polovičen korak.

 

Če k tem številkam o pomoči podjetjem dodamo še ostale izdatke države za gospodarski del (spodnja tabela), bi prišli do številke okoli 2 milijardi evrov. To je sicer kar nekaj manj kot izhaja iz izračunov finančnega ministrstva, a zajema samo gospodarski del, seveda pa je odvisen od predpostavk, omenjenih na začetku. Če predpostavimo nekaj višji izpad gospodarske aktivnosti, potem bo pomoč višja, a višji bo tudi izpad BDP.

 

 

 

 

Zato bi bilo smiselno v drugem paketu pomoči predvsem okrepiti likvidnost družb, dodatno pa nadomestiti tudi pokritje dela ostalih stroškov, ne samo zaposlenih. To bi se odrazilo v manjšem zastoju gospodarstva in posledično potrebi po pomoči za vse ostale segmente družbe. Vzporedno pa bi se z vsako vloženo milijardo znižal upad BDP, nekaj odstotno povečanje javnega dolga pa v teh razmerah (tudi poceni zadolževanja, da ne omenjamo "brezplačnega" s strani ECB) ne predstavlja večje težave.

 

Ob tem bi dodal, da seveda še vedno drži rek "da nobeno kosilo ni zastonj", a npr. v primeru izdaje dodatnih obveznic in odkupa s strani ECB (2,5 milijarde sorazmerno za Slovenijo) bi to vseeno "plačali" (denimo preko višje inflacije), ker smo pač del evroobmočja.

 

Na koncu pa še en pogled nazaj. Se še spomnimo, kako smo pred le nekaj meseci zaradi kakih 50 milijonov evrov proračunskih izdatkov bili plat zvona, kako da se nam rušijo javne finance? Kako da kršimo sveto fiskalno pravilo? Danes pa se pogovarjamo samo še o delitvi milijard, ne da bi kdo sploh omenjal fiskalne omejitve. Seveda menim, da je prav tako in podpiram še večji obseg pomoči, ker se bo to odrazilo v boljših razmerah za vse.

 

Toda kje so zdaj vsi tisti, ki so še včeraj strašili s katastrofičnimi scenariji za vsak izdatek?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
15
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.990
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.652
03/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.312
04/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.535
05/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.732
06/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.261
07/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.482
08/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.212
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 19.741
10/
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
Bine Kordež
Ogledov: 1.080