Razkrivamo

Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?

Se še kdo spomni, kako smo še pred nekaj meseci zaradi kakih 50 milijonov evrov proračunskih izdatkov bili plat zvona, češ da se nam rušijo javne finance? Kako da kršimo sveto fiskalno pravilo? No, danes se pogovarjamo samo še o delitvi milijard - ne da bi kdo sploh omenjal fiskalne omejitve. Seveda menim, da je prav tako. Podpiram še večji obseg pomoči, ker se bo to odrazilo v boljših razmerah za vse. Toda kje so vsi tisti, ki so še včeraj strašili s katastrofičnimi scenariji za vsak izdatek?!

01.04.2020 00:43
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   koronapaket   gospodarstvo   pomoč   podjetja   likvidnost   plače   ECB   davki   BDP

Pri odlogu plačil bankam bi morali ravno zaradi problema likvidnosti sprejeti sklep, da se vsi krediti za leto dni odložijo, obresti pa pokrije država. To bi bilo daleč najbolj enostavno za vse, tako pa je trenutna rešitev prepuščena ogromnemu številu vlog, prošenj, soglasij, pogojevanja ... Spet smo naredili samo polovičen korak.

Zaustavitev velikega dela gospodarske aktivnosti zaradi koronavirusa bo imela seveda ogromne posledice za poslovanje vseh gospodarskih subjektov, njihove rezultate ter seveda posledično na vse zaposlene ne glede na status zaposlitve. S predlaganim "megazakonom" za omilitev njenih posledic namerava država v pomembnem obsegu nadomestiti pričakovan izpad dodane vrednosti v gospodarstvu. Čeprav so prisotni očitki, da se pomaga predvsem podjetniškemu sektorju, se bo ta pomoč v bistvu odrazila v prejemkih ljudi. Bolj ko bomo sanirali položaj v podjetjih, manj bo potrebe po sanaciji položaja v ostalih segmentih družbe. Kakšne so predlagane rešitve in kaj se bo še spreminjalo do sprejetja zakona, se veliko piše. Zato bomo predstavili predvsem nekaj konkretnih izračunov, kako bi trenutne predlagane zakonske rešitve vplivale na položaj gospodarskih družb in njihovih zaposlenih. Osnovne rešitve gredo v smer:

 

  • da se v celoti povrne stroške družbam za zaposlene na čakanju, in sicer s tem, da država plača vse socialne prispevke, dodatno pa podjetju povrne tudi preostali del plače (skupaj z dohodnino); pri tem je pomembno, da ljudje na čakanju dobivajo 80 % plače, prav tako pa seveda ne bodo dobili nadomestila za prehrano in prevoz (slednjih stroškov sicer tudi nimajo),

 

  • pri zaposlenih, ki delajo, pa bo država poravnala vse prispevke za ZPIZ, delodajalec pa mora (obvezno?) iz svojega dohodka vsem zaposlenim izplačati 200 evrov, ki pa so v celoti neobdavčene (v povprečju bodo podjetja z oprostitvijo plačila prispevka dobila enkrat več, kot jih bo stal omenjeni dodatek),

 

  • samozaposleni bodo dobili pomoč v višini 350 (marec) oziroma po 700 evrov (april in maj), dodatno pa so oproščeni še plačil vseh socialnih prispevkov (pogoj za oboje je, da dokažejo, da so prizadeti s krizo, kar je seveda včasih težko, na drugi strani pa tudi priložnost za izkoriščanje).

 

 

Rešitve gredo vsekakor v pravo smer, ostaja pa odprto:

 

  • ali je to zadosti glede na vso širino težav v gospodarstvu ter

 

  • kako izbrati pravo mero med ne prevelikim administriranjem in zahtevnimi pogoji, na drugi strani pa omejiti zlorabe.

 

 

Popolnoma se zavedam, da je mnogo lažje delati excel tabele, kot oblikovati zakonske rešitve, ki bi zajele vse možnosti, preprečile zlorabe, ob tem pa naj bi bila procedura čim bolj enostavna. V predlogu zakona je tako zajetih kar precej omejitev in pogojev, ki bodo veliko gospodarskim subjektom onemogočili pridobitev pomoči. Vključene so v dobri veri, da se izognemo preveč zlorabam, a vseeno menim, da so - generalno gledano - pogoji mogoče preveč zahtevni (od prošenj, dokazovanja, obravnave vsake vloge v upravnem postopku z odločbo, tudi dvomesečni zamik pri izplačilu nadomestil s strani države, izključitev vseh, ki imajo kake neporavnane davke ...). Mogoče bi vseeno morali določene pogoje izključiti, kar razumem, da se kaže tudi v razpravi v državnem zboru.

 

V priloženi tabeli sem ocenil, kakšni bi bili učinki predlaganih ukrepov na položaj gospodarskih družb. Izračun temelji na pesimističnem scenariju upada gospodarske aktivnosti po posameznih panogah, katere sem ob določenih korekcijah na nižjem nivoju panog povzel po prvotni projekciji profesorja Damijana. Takrat (pred dvema tednoma) smo sicer govorili o osnovni in pesimistični varianti, a danes je pesimistična verjetno še najbolj realna, upajmo, da ne bo potrebno izdelovati celo "močno pesimistične". Izbira predpostavk o višini upada gospodarske aktivnosti po mesecih ima namreč zelo visok vpliv na višino pomoči po predlaganih zakonskih rešitvah in zato je težko govoriti o nekem fiksnem znesku (kot ga navaja Ministrstvo za finance). Ne vemo namreč, ali bo aprila in maja na čakanju 100, 200 ali 300 tisoč zaposlenih in to bo pogojevalo obseg potrebnih vložkov države.

 

Kot rečeno, so v spodnji tabeli izračuni na osnovi prvotne pesimistične projekcije, po kateri je bilo predvideno, da bo v povprečju izpad prihodkov v prvem polletju preko 20 %, v obdobju marec - maj pa 40 do 56 % (seveda precej različno po panogah). Ob teh predpostavkah bi se dodana vrednost v gospodarskih družbah v prvem polletju znižala za 3,2 milijarde evrov glede na prvo polletje lani, v celem letu pa za 3,7 milijard evrov (predvideno je, da bo nekaj upada tudi v drugem polletju in da bo šele konec letošnjega leta dosežen lanski mesečni nivo).

 

Na tej osnovi je v tabeli prikazano, kakšen bo izpad prilivov javnih financ (oz. dodani odlivi) zaradi omenjenih izplačil gospodarskim družbam. V milijon evrih so po mesecih navedeni prispevki za ZPIZ, ki bi jih za zaposlene, ki še vedno delajo ("delujoči zaposleni") plačevala država, nato pa vsi prispevki, ki bi jih prav tako plačevala država za zaposlene, ki so na čakanju. Dodatno pa bo država pokrila podjetjem tudi preostali del nadomestila plače, ki ga bodo dobili zaposleni na čakanju. Ker pa bodo ti zaposleni prejemali nekaj nižjo plačo (80 % dosedanje), bo to dodatno znižalo prilive v javne blagajne (vrstica 10). Vse to se bo odrazilo v 1,61 milijarde evrov izpada javnih financ za pomoč do maja (kot izhaja iz predlaganega zakona). Če bi pomoč zaradi razmer "potegnili" še v junij, bi pomoč narasla na 1,97 milijard evrov (torej preko izpada prilivov ali dodatnih nakazil) - vse to ob predpostavki zgoraj opisanega znižanja gospodarske aktivnosti, sicer pa več ali manj.

 

 

 

  

In kako bo to vplivalo na položaj zaposlenih? Na vrhu tabele je prikazano, koliko naj bi bilo ob teh predpostavkah v povprečju zaposlenih, ki še vedno delajo, in koliko na čakanju od skupaj dobrih 500.000, kolikor je zaposlenih v gospodarskih družbah. "Delujoči" zaposleni bi torej poleg redne plače dobili mesečno dodatno po 200 evrov neto, kar se odraža v njihovih višjih prejemkih (april, maj). Zaposleni na čakanju pa bodo dobili 80 % plače, torej manj kot doslej, izgubili pa tudi dodatek za prehrano in prevoz (pravica do regresa ostaja). V povprečju to pomeni kar okoli 450 evrov mesečno manj za te delavce, kot je prikazano tudi v tabeli (vrstica 20). Povprečni neto prejemek vseh zaposlenih (neto plača z dodatki) bi se zaradi tega iz 1.450 evrov v aprilu znižal na 1.261 evrov (vrstica 18).

 

Na koncu pa je še prikaz, kako bodo te rešitve in pomoč države vplivale na položaj gospodarskih družb. V vrstici 22 je skupni učinek prejemkov s strani države, zmanjšanih izdatkov zaradi nižjih plač in dodatkov zaposlenih na čakanju ter dodatnega izplačila 200 evrov. V teh najbolj kritičnih mesecih bodo tako podjetja razbremenjena za okoli 500 do 700 milijonov evrov mesečno, skupaj 2,2 miljarde evrov do junija (če bo ukrep veljal tudi še v juniju, razen dodatka 200 evrov). Ob istih predpostavkah bodo podjetja do takrat izgubile 3,7 milijarde evrov, kar pomeni pokritje dobre polovice izpada dohodka. 

 

Del skupnega izpada bodo podjetja lahko pokrila iz siceršnjih dobičkov, vseeno pa se bo to še vedno odrazilo v precejšnji izgubi in negativno vplivalo na likvidnost. Dodatno je namreč potrebno upoštevati, da ima veliko družb več obvez do dobaviteljev kot terjatev (skupaj približno 3 milijarde evrov), kar bo v teh mesecih skupaj povzročilo nekaj milijard primanjkljaja finančnih sredstev (kljub pomoči države). Verjetno bo to zajel drugi paket pomoči gospodarstvu, ki je sicer prav tako nujen kot aktualni, ki ga v parlamentu obravnavajo. Ob tem še vedno menim, da bi morali pri odlogu plačil bankam ravno zaradi problema likvidnosti sprejeti sklep, da se vsi krediti za leto dni odložijo, obresti pa pokrije država. To bi bilo daleč najbolj enostavno za vse, tako pa je trenutna rešitev prepuščena ogromnemu številu vlog, prošenj, soglasij, pogojevanja... Zopet smo naredili samo polovičen korak.

 

Če k tem številkam o pomoči podjetjem dodamo še ostale izdatke države za gospodarski del (spodnja tabela), bi prišli do številke okoli 2 milijardi evrov. To je sicer kar nekaj manj kot izhaja iz izračunov finančnega ministrstva, a zajema samo gospodarski del, seveda pa je odvisen od predpostavk, omenjenih na začetku. Če predpostavimo nekaj višji izpad gospodarske aktivnosti, potem bo pomoč višja, a višji bo tudi izpad BDP.

 

 

 

 

Zato bi bilo smiselno v drugem paketu pomoči predvsem okrepiti likvidnost družb, dodatno pa nadomestiti tudi pokritje dela ostalih stroškov, ne samo zaposlenih. To bi se odrazilo v manjšem zastoju gospodarstva in posledično potrebi po pomoči za vse ostale segmente družbe. Vzporedno pa bi se z vsako vloženo milijardo znižal upad BDP, nekaj odstotno povečanje javnega dolga pa v teh razmerah (tudi poceni zadolževanja, da ne omenjamo "brezplačnega" s strani ECB) ne predstavlja večje težave.

 

Ob tem bi dodal, da seveda še vedno drži rek "da nobeno kosilo ni zastonj", a npr. v primeru izdaje dodatnih obveznic in odkupa s strani ECB (2,5 milijarde sorazmerno za Slovenijo) bi to vseeno "plačali" (denimo preko višje inflacije), ker smo pač del evroobmočja.

 

Na koncu pa še en pogled nazaj. Se še spomnimo, kako smo pred le nekaj meseci zaradi kakih 50 milijonov evrov proračunskih izdatkov bili plat zvona, kako da se nam rušijo javne finance? Kako da kršimo sveto fiskalno pravilo? Danes pa se pogovarjamo samo še o delitvi milijard, ne da bi kdo sploh omenjal fiskalne omejitve. Seveda menim, da je prav tako in podpiram še večji obseg pomoči, ker se bo to odrazilo v boljših razmerah za vse.

 

Toda kje so zdaj vsi tisti, ki so še včeraj strašili s katastrofičnimi scenariji za vsak izdatek?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.519
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.372
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.199
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.730
05/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.428
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.553
07/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.847
08/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.420
09/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.318
10/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 632