Zgodba o netransparentnem, s sumom korupcije obremenjenem projektu gradnje avtosalona luksuznih vozil BMW in Jaguar na ljubljanskem Dolgem mostu je dobila nov pospešek. Projekt AC Pentlja, kjer bivši minister za okolje in prostor Simon Zajc ni uveljavljal nadzorstvene pravice, s katero bi lahko omogočil ponovno presojo, je namreč naletel na gorečega zagovornika - in sicer v vodji kabineta ministra za javno upravo Boštjana Koritnika. Po naših informacijah gre za Aljaža Žumerja, mladega politika, ki je član SMC in je bil pred tem svetovalec ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška. "Lobiranja" se je fant lotil tako, kot smo bili to vajeni od generalnega sekretarja Liste Marjana Šarca - po telefonu. Tako se očitno to počne v Kamniku, od koder prihaja tudi politik novega kova Aljaž Žumer, ki zadnje dni po telefonu pritiska na načelnika ljubljanske upravne enote, naj takoj izda gradbeno dovoljenje investitorju AC Pentlja. Če pustimo ob strani vse grožnje, v oči zbode zlasti to, da je vlada konec marca do preklica prepovedala izdajanje kakršnih koli gradbenih dovoljenj, razen v izrednih zadevah. No, avtomobilski salon v to kategorijo najbrž res ne spada ...
Vedno znova nas šokira dejstvo, da se času epidemije med nami pojavijo vojni dobičkarji in podobni negativci, ki izredne razmere zlorabljajo za svoje osebne, običajno premoženjske interese. Eni z zaščitnimi maskami, drugi pa so bolj strateški in poskušajo izkoristiti priložnost v trenutku, ko je fokus medijev, javnosti in nenazadnje tudi države izključno v boju z epidemijo. Tovrstni poslovneži zagrabijo priložnost, da bi izpeljali "projekte", ki v normalnih okoliščinah gotovo ne bi šli neopaženo mimo. Eden takšnih je načrtovani avtomobilski salon AC Pentlja. Že 10. marca marca (vir) smo poročali o nenavadnih dogodkih, povezanih s projektom velikega in luksuznega avtomobilskega salona za znamki BMW in Jaguar na ljubljanskem Dolgem mostu. Investitor je Avto Aktiv Intermercatus, d.o.o. iz Trzina. Da je že med postopkom na Agenciji za varstvo okolja (ARSO), ki sodi pod okrilje Ministrstva za okolje in prostor (MOP), prihajalo do netransparentnih in skrajno sumljivih dejanj, so nas februarja opozorili "žvižgači". Najbolj je zbodlo v oči dejstvo, da je investitor, ki ga kapitalsko obvladuje Klaus Berning, bivši drugi človek Porscheja, brez težav spravil skozi sicer zapleteno okoljsko proceduro projekt gradnje avtosalona s pripadajočo servisno in ličarsko delavnico ter lakirnico (!) - in to kljub dejstvu, da gre za zemljišče, ki leži na vodovarstvenem in deloma celo poplavnem območju. In ker je v lakirnici predvidena uporaba barv, bi bilo logično za pričakovati, da bo ARSO kot državni regulator od investitorja zahteval tudi t.i. presojo vplivov na okolje (PVO), kar je pogoj za pridobitev okoljevarstenega soglasja - to pa potem šele omogoča pridobitev gradbenega dovoljenja.
Absurdno nerealni podatki
Vendar ARSO začuda ni zahteval PVO. Po naših informacijah, ki smo jih v vsebinskem smislu podkrepili tudi z materialnimi dokazi (vpogled v Sklep Agencije Republike Slovenije za okolje številka 35405-351/2019-6 z dne 6. februarja 2020), se to ni zgodilo iz dveh razlogov.
Sklep, ki je očitno nastal zaradi zavajajočih podatkov v vlogi.
Prvi je ta, da je investitor v vlogi navajal absurdno nerealne številke glede porabe barv: zatrjeval je, da bo ličarska delavnica predvidoma obratovala največ dve uri na dan, tedenska poraba premazov pa je smešno nizko ocenjena na dva litra barve na vodni osnovi in dva litra laka, skupaj naj bi torej poraba kemikalij znašala "štiri kilograme na teden". Po delovni površini primerljive ličarske delavnice porabijo neprimerno večje količine barv, in sicer med 70 in 100 litrov na teden, kar je kar petdesetkrat (!) več, kot je v vlogi navedel investitor Avto Aktiv Intermercatus. Za boljšo predstavo: dva litra barve na teden v praksi pomeni, da bi pobarvali en sam samcat avtomobilski odbijač.
Drugi razlog, zakaj se je investitor (ne)spretno izognil PVO in okoljevarstvenemu dovoljenju, pa je po našem prepričanju koruptivne narave, o čemer smo že 24. februarja z novinarskimi vprašanji soočili takratnega ministra Simona Zajca (SMC), vendar odgovori, ki smo jih prejeli, niso v ničemer ovrgli naših sumov, in sicer, da so sinu enega izmed visokih uradnikov Direkcije za vode, ki je omogočil, da se je investitor izognil PVO, obljubili zaposlitev v bodočem avtomobilskem salonu PC Pentlja. Temu se reče korupcija, kajne?
Prijava Komisiji za preprečevanje korupcije
Očitno pa smo z neprijetnimi vprašanji vseeno sprožili nekaj reakcij, saj je tedanja direktorica ARSO Lilijana Kozlovič, ki je bila ravno v tistem času kandidatka za ministrico za pravosodje, po naših informacijah poskušala intervenirati pri ministru, vendar jo je zavrnil, zato je o sumu korupcije za vsak primer obvestila Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK). Toda zgodba se s tem še nikakor ni končala. Ker od odhajajočega ministra Zajca nismo dobili zadovoljivih odgovorov, smo mu 3. marca poslali nov sklop novinarskih vprašanj, na katera pa sploh nikoli ni odgovoril. Bistvo teh vprašanj je bilo v tem, da nas je zanimalo, zakaj minister v tem primeru - glede na sum korupcije - ni uporabil pravice do nadzorstvene pritožbe, s čemer bi postopek ustavil in ga vrnil v ponovno obravnavo. S tem pa bi odpravil tudi vse dvome in sumničenja.
Lilijana Kozlovič, bivša direktorica ARSO, je primer poskušala rešiti tudi s prijavo KPK. (Foto: Mediaspeed)
Ker smo vmes prejeli še nekaj novih informacij, smo ministru Zajcu tik pred zaključkom mandata poslali še tretjo serijo novinarskih vprašanj, na katera pa prav tako nikoli nismo dobili odgovorov, zato še danes ne vemo, kakšna je (bila) dejanska vloga bivšega ministra v tej zgodbi. Je bil zgolj naiven in je ščitil podrejene zato, ker je slepo zaupal njihovi presoji (ne glede na prijavo KPK)? Ali pa je bil na takšen ali drugačen način tudi osebno vpleten, bodisi z obljubo premoženjske koristi bodisi je bil tarča pritiskov? Odgovora ne poznamo.
Nova vlada, stara praksa?
Zgodba o avtomobilskem salonu AC Pentlja pa se z imenovanjem nove vlade in prihodom novega ministra Andreja Vizjaka ni končala, kaj šele da bi prišlo do kakšnega zasuka oziroma epiloga. Nasprotno, vse skupaj je postalo še bolj divje in nenadzorovano. Novemu ministru za okolje in prostor ter v.d. direktorju ARSO Iztoku Slatinšku smo 26. marca poslali dopis, s katerim smo jo obvestili, da je ministrstvo prekršilo vse zakonske roke, saj nam nikoli ni odgovorilo na dva sklopa novinarskih vprašanj, poslanih 3. in 9. marca.
Delovanje Aljaža Žumra iz kabineta ministra za javno upravo postavlja ministra Vizjaka v neprijeten položaj. (Foto: Mediaspeed)
Tokrat je sicer prišlo do spremembe v komunikaciji, saj so nam prav na 1. april odgovorili, da se je novi minister s primerom t.i. Pentlje srečal po naši zaslugi: "Pristojnim službam je bilo naloženo, da primer raziščejo in podajo poročilo. Vsebina poročil bo narekovala nadaljnja ravnanja oziroma pojasnila na vaša vprašanja. Ker se s strani pristojnih služb pričakuje celovito poročilo, bi vas zaprosili, da vam na dopis odgovorimo v sredini aprila."
Odgovorili smo jim, da zaradi izjemnih okoliščin razumemo situacijo in da lahko izjemoma pristanemo na podaljšan rok za odgovor. Poslali pa smo tudi dodatna novinarska vprašanja, ki jih tokrat prvič doslej objavljamo tudi javno. Zakaj, bomo razložili v nadaljevanju:
1. Po naših podatkih je interni strokovni pregled na ARSO in MOP pokazal, da je ponovitev postopka nujna. Zanima nas, kaj se je dosedaj zgodilo? Ali je vaša služba za integriteto doslej storila še kaj drugega, kot oddala prijavo na KPK zaradi suma korupcije? Koliko ste naredili sami za razjasnitev vseh okoliščin?
2. Ali drži informacija, da je ARSO še pod prejšnjo direktorico gospo Lilijano Kozlovič podal tudi prijavo na NPU?
3. Ali se je na podlagi zaključkov internega pregleda te zadeve že izvedla nadzorstvena pravica, kar pomeni ponovitev postopka? Če se ni, nas zanima, zakaj takšno zavlačevanje.
4. Po naših internih virih je namreč na ministrstvu že od 11. marca dalje jasno, da je bil postopek v primeru projekta AC Pentlja netransparenten in kompromitiran s sumom korupcije. Kako to komentirate?
5. Zaradi nenavadne počasnosti pri reakcijah pristojnih služb nas zanima, ali so bili v zadnjih dveh mesecih izvedeni kakšni pritiski na vodilne na ARSO in MOP?
6. Kako komentirate namige, da se je v lobiranje v korist investitorja agresivno vključil tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki bi rad pristojno upravno enoto prepričal, naj investitorju čim prej izda gradbeno dovoljenje?
Zakaj torej javno objavljamo ta vprašanja?
Razlog je preprost: zaradi epidemije koronavirusa je pozornost vse države usmerjena drugam, zato tisti, ki jih sumimo koruptivnih dejanj, poskušajo pospešeno in na vsak način "spraviti skozi" projekt, glede katerega smo doslej razkrili že najmanj dve dejstvi, zaradi katerih bi bila potrebna revizija oziroma takojšnja prekinitev postopka. Če je v prvi fazi koruptivnega ravnanja osumljen visoki državni uradnik na Direkciji za vode (ime hranimo v uredništvu), potem je v nadaljevanju očitno prišlo do nekaterih pomembnih sprememb, saj so se v "lobiranje" vključili še pomembnejši "faktorji". Po naših informacijah tudi ljubljanski župan, ki je zainteresiran, da se projekt, ocenjen na 12 milijonov evrov, nemudoma izpelje. O tem, na kakšen način je poskušal vplivati na potek dogodkov, prihodnjič.
Ko se v zgodbo vmeša "čudežni deček"
Tokrat bomo razkrili nekaj dejstev, od katerih je morda odvisno, če bo novi minister za okolje in prostor Andrej Vizjak v tej zgodbi dejansko ravnal drugače od svojega predhodnika. Pa ne zato, ker bi bil gospod Vizjak na kakršen koli način osebno involviran v gradnjo nekega avtosalona na obrobju Ljubljane oziroma bi imel kaj od tega, pač pa zato, ker je v Sloveniji korupcija najbolj razbohotena v drugi in tretji kadrovski liniji v državni (javni) upravi.
Kdo je torej tisti, ki za zdaj uspešno ohranja status quo in preprečuje, da bi ARSO oziroma okoljsko ministrstvo zaradi očitne netransparentnosti in suma korupcije postopek prekinilo oziroma ga ponovilo? Po naših informacijah naj bi bil zdaj glavni protagonist bivši svetovalec ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, ki je zdaj vodja kabineta ministra za javno upravo Boštjana Koritnika. To je še ne 30-letni Aljaž Žumer, ki spada v kvoto SMC in je očitno pravi "čudežni deček", vsaj kar se menjavanja služb v ministrskih kabinetih tiče. Žumer je na parlamentarnih volitvah 2018 nastopil kot kandidat SMC v Kamniku. V predvolilni predstavitvi na spletni strani stranke je med drugim dvoumno zapisal, da z neustavljivo voljo posega po nedostopnem.
Aljaž Žumer je bil svetovalec v kabinetu Zdravka Počivalška, zdaj vodi kabinet ministra za javno upravo. (Foto: Mediaspeed)
Viri iz ljubljanske upravne enote, ki formalno odloča o izdaji gradbenega dovoljenja v primeru avtosalona AC Pentlja, trdijo, da je prav Žumer tisti, ki takorekoč dnevno klicari načelnika UE Ljubljana in od njega zahteva, naj nemudoma, najkasneje do ponedeljka, 6. aprila, izda gradbeno dovoljenje investitorju Avto Aktiv Intermercatus za salon AC Pentlja. Po naših informacijah naj bi Žumer načelniku celo zagrozil s sankcijami, če se ne bo uklonil njegovim zahtevam. Toda ne glede na ves primitivizem novopečenih in politlčno nastavljenih državnih funkcionarjev gradbenega dovoljenja seveda ne more biti brez izpolnjenih formalnih pogojev, poleg tega je bila vloga vložena šele sredi februarja, zato načelnik Bojan Babič takšne zahteve niti ne more izpolniti, saj bi kršil Zakon o upravnem postopku. Poleg tega je vlada 29. marca zaradi epidemije koronavirusa do preklica prepovedala izdajanje kakršnih koli upravnih dovoljenj. Kaj natanko želi doseči Aljaž Žumer kot šef kabineta ministra za javno upravo? Zakaj se tako goreče zavzema za ta projekt? Kaj ima od tega?
Vse skupaj je postalo hudo divje, pravijo naši viri, ki opozarjajo, da se pod novo vlado ni nič spremenilo, saj se na ministrstvu za okolje oziroma ARSO, kjer so sum korupcije sami prijavili KPK že 11. marca, vztrajno izogibajo odgovoriti na vprašanje, ali drži, da so že sami ugotovili, da bo zaradi postopkovnih in vsebinskih napak potrebno ponoviti postopek izdaje soglasja. Takšna praksa skrivanja pred javnostjo je skrb vzbujajoča. Razumemo, da je ta hip ves medijski in javni fokus povezan s koronavirusom, vendar pa to še ne pomeni, da bomo molčali, če v teh izrednih okoliščinah naletimo na korupcijo v javni upravi. O tem, da so v igri hudo visoki zneski, pa po vsem, kar smo doslej razkrili, bržkone ne more biti dvoma ...
(se nadaljuje)
OPRAVIČILO IN POJASNILO
V članku smo prvotno napačno zapisali, da je Aljaž Žumer šef kabineta ministra Vizjaka in da je bil pred tem svetovalec v kabinetu ministra za gospodarstvo. To ne drži povsem, kajti gospod Žumer je sicer bil svetovalec v Počivalškovem kabinetu, danes pa je dejansko šef kabineta, vendar ne ministra za okolje in prostor, temveč ministra za javno upravo Boštjana Koritnika. To pomeni, da Aljaž Žumer z ministrom za okolje in prostor nima nobene zveze. Gospodu Vizjaku se za pomoto opravičujemo.