Komentar

Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese

Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne vsaj začasno pozabiti na svoja razhajanja. Razlogov za pretiran optimizem sicer ni. Tekma med velikimi silami traja dalje. Vsaka še naprej zasleduje svoje partikularne cilje in če je možno pri tem izkorišča – ena bolj, druga manj uspešno tudi prisotnost korona virusa. Očitno pričakuje, da bo prav ona tista, ki bo iz te krize izšla močnejša in da bo dala takšen ali drugačen pečat svetu. Ta bo po virusu drugačen, kot je bil pred njim. Upajmo, da ne manj demokratičen.

04.04.2020 11:40
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   koronavirus   Kitajska   Rusija   ZDA   multilateralizem   solidarnost   Slovenija   Italija   EU

Da solidarnost znotraj EU še obstaja, dokazuje ne nazadnje češka pomoč Sloveniji v zaščitnih maskah, ki jih je v Ljubljano pripeljalo madžarsko vladno letalo.

Po mnenju Antonia Guterresa, generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov (OZN) izbruh korona virusa predstavlja največjo preizkušnjo za svet po II. svetovni vojni. Kot je že leta 2015 menil Bill Gates, naj bi bili masovni ubijalci ljudi prej virusi kot raketni izstrelki. In koronavirus sedaj dejansko ogroža celotno prebivalstvo našega planeta. Po Kitajski oziroma Aziji je trenutno najbolj na udaru Evropa, a kot vse kaže, bo to neslavno štafetno palico kmalu prevzela Amerika. Izvzeti ne bodo niti drugi kontinenti. Pravzaprav obstaja bojazen, da bodo posledice v manj razvitem svetu še hujše. Na mestu je pričakovanje, da bo svetovna skupnost strnila svoje vrste. Da bodo države izkazovale medsebojno solidarnost, si pomagale pri soočanju s pandemijo in sodelovale pri blažitvi posledic in iskanju cepiva. Multilateralizem bi moral torej priti do polnega izraza pri soočanju s to zdravstveno, gospodarsko, finančno in ne nazadnje varnostno grožnjo. Na žalost pa do zdaj temu večinoma ni bilo tako. Prisotni so vzorci ravnanja, ki smo jim bili priča zadnja leta. Vendar ravno to nespremenjeno obnašanje lahko svet pripelje do hudih posledic in velikih sprememb, tudi geopolitičnih.

 

Multilateralizem je očitno v krizi. Najbolj pomembni  mednarodni organizaciji v tem trenutku – OZN in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sta bolj opazovalki korona blitzkriega. Človek bi pričakoval, da si bodo izredna zasedanja preko video konferenc sledila eno za drugim. Tako pa je generalni sekretar prve podal nekaj rotečih izjav in generalni sekretar druge nekaj ne najbolj konsistentnih navodil. Besede so premalo, v trenutkih, kot smo jim priča, štejejo predvsem dejanja. In ta zavisijo od članic omenjenih organizacij, se pravi držav. Te pa so v minulih tednih, mesecih bolj kot skupnemu delovanju dajale prednost lastnim korakom. Nacionalne države so tako s pojavom koronavirusa znova pridobivale na pomenu tako navzven kot navznoter. Do polnega izraza so spet prišle državne meje, v okviru katerih so države iskale rešitve za moderno kugo. Če pogledamo ravnanje samo nekaterih pomembnejših akterjev, lahko ugotovimo, da spoznanje, da je moč to nadlogo 21. stoletja premagati zgolj skupno, prodira le počasi. Še slabše je glede stališča, da virusa ne bi smeli izkoriščati v zasledovanju ideoloških in geopolitičnih ciljev. 

 

V teh dneh smo priča številnim kitajskim, se pravi bilateralnim pošiljkam medicinske opreme Italiji in drugim evropskim državam, tudi Sloveniji. To je hvalevredno. Kitajska s tem ne nazadnje vrača pomoč, ki ji je bila sama deležna pred meseci. V odsotnosti globalne in čezatlantske ter premajhne znotraj evropske solidarnosti in ko od zadostnega števila zaščitnih mask in respiratorjev zavisijo življenja, tovrstnih gest Evropejci ne bodo kar tako pozabili. Na to Kitajska, ki pomoč obeša na veliki boben, tudi računa. Skuša se predstaviti kot odgovoren in zanesljiv partner (za razliko od ZDA). Zastavlja se vprašanje, ali Kitajsko pri tem res vodita le dobrota oziroma solidarnost, ali pa so posredi še kakšni drugi oziri. Na razne načine (uporabljati je začela preizkušene ruske propagandne metode) namreč daje vedeti, da je njen (avtoritarni) način vladanja pri obvladanju virusa najbolj učinkovit in boljši od demokratičnega. Pri tem upa, da si bo v Evropi pridobila naklonjenost, če ne že posnemovalcev. Enako, da bo postala globalni vodja.

 

Skratka, poraja se vtis, da skuša Kitajska izkoristiti dane razmere in povečati svoj vpliv v svetu. Pri tem očitno upa, da bo ta pozabil na (ne)poteze, ki jih je kitajski avtoritativni režim vlekel na začetku, decembra in januarja. Te so pomembno, če ne že odločilno pripomogle k globalni zdravstveni krizi, ki je v svetu do tega trenutka zahtevala že okoli 60.000 žrtev. Ne samo to, priče smo največjemu upadu globalne ekonomske aktivnosti po II. svetovni vojni in največjemu omejevanju človekovih svoboščin. S podcenjevanjem in prikrivanjem se je zapravil dragocen čas za sprejem ukrepov za njegovo hitro zajezitev v Evropi in drugje po svetu. Kitajci se tega zavedajo, zato skušajo krivdo zvaliti na druge. Poznana je njihova trditev, da je virus na Kitajsko prinesla športna ekipa ameriške vojske. Zanimivo, da s tržnic z živimi divjimi živalmi v Wuhanu, kjer naj bi virus začel svoj pohod, še vedno niso odpravili.

 

Kitajskemu zgledu je sledila in pristopila k bilateralnemu pošiljanju pomoči tujini tudi Rusija. V Italijo je poslala več letal medicinske opreme (resda nekaj neuporabne) in svoje vojaške medicinske strokovnjake. Pomoč so poslale tudi Združene države. Pri tem skuša Rusija ustvariti vtis svoje velikodušnosti in da je za razliko od drugih (beri: članic EU in ZDA) uspešna v krotenju virusa, da ima stvari pod nadzorom. Se pa tako pri njej kot pri Kitajski zastavlja vprašanje, ali gre za resnične ali pa za prirejene podatke. Vsekakor pandemijo skuša izkoristiti tako za okrepitev ugleda in vpliva v svetu, kot za okrepitev nadzora nad domačimi oporečniki režima. 

 

Izbruh korona virusa je bila idealna prilika, da ZDA popravijo svoje odnose z EU in evropskimi članicami zveze NATO. Enako, da se v skrbi za širši, skupni interes postavijo na čelo globalnih prizadevanj zoper najnovejšo virusno grožnjo, kot so to storile v času Obame zoper ebolo. Zgodilo se ni ne eno ne drugo, ZDA so še naprej zazrte vase. Je pa Trumpova administracija skušala virus izkoristiti v svoji tekmi s Kitajsko, enem od najbolj pomembnih geopolitičnih dogajanj 21. stoletja. Kitajski je (precej upravičeno) pripisala odgovornost za njegovo hitro širjenje v svet. Vendar tudi sama virusa na začetku ni jemala resno. Njen spopad z virusom na ameriških tleh ne more biti za zgled drugim. Kaj lahko se zgodi, da bodo ZDA zaradi zamujanja z ukrepi ena najbolj prizadetih držav. Ugled, vpliv ZDA v svetu, njihov soft power se tako dodatno zmanjšujejo in konec ameriške ere je še bližje. Ameriška donacija zaščitne opreme Italiji v višini sto milijonov dolarjev, telefonski razgovori predsednika Trumpa s predsednikoma Kitajske in Rusije dajejo slutiti, da se tega začenjajo zavedati tudi v Beli hiši.

 

Prvi tedni soočanja z virusom s strani izpostavljenih članic (Italija, Španija) EU so pokazali, da je Unija na resni preizkušnji, da so evropske vrednote in solidarnost bolj puhle fraze. Nemčija in Francija sta klub evropskemu enotnemu trgu celo omejili izvoz medicinske opreme. Nič bolje se ni zgodilo spoštovanju prostega pretoka ljudi. Resda zdravstvo ni v domeni organov EU, ampak držav članic, vendar bi bilo pričakovati več usklajevanja in solidarnosti. Kitajska (EU jo je lani označila za sistemsko tekmico) in Rusija sta to, kot rečeno, izkoristili.

 

Stanje se je med tem začelo spreminjati oziroma izboljševati. EU je začela dokazovati, da vendarle predstavlja dodano vrednost za svoje članice in da ji je mar za lastno prihodnost in za ohranitev demokratičnih načel. Pri soočanju z ekonomskimi posledicami virusa sicer res ponovno prihajajo do izraza stara razhajanja med evropskim severom in jugom. Obstaja pa prepričanje, da se bo rešitev našla. Druge alternative, če naj EU še bo igralec na svetovni sceni oziroma če naj sploh preživi kot institucija, ni. EU ima pravzaprav priložnost, da pokaže, da obstaja alternativa ameriškemu unilateralizmu in kitajskemu avtoritarizmu. Da solidarnost znotraj EU še obstaja, dokazuje ne nazadnje češka pomoč Sloveniji v zaščitnih maskah, ki jih je pripeljalo madžarsko vladno letalo.

 

Vrh G20 pred dnevi kaže, da sta tudi globalna koordinacija in sodelovanje v boju zoper korona virus možna, vključno s sodelovanjem med ZDA in Kitajsko. Slednje bi bilo več kot dobrodošlo in boljše kot medsebojno obtoževanje. Niti ne bi bilo prvič, da bi se velesili usklajevali v primeru zdravstvenih in ekonomskih kriz. Zavedati bi se morali, da se bliža čas vse večje brezposelnosti, upada investicij in recesije in s tem nestabilnosti in konfliktov. Ti bi se dotaknili vseh.

 

Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne vsaj začasno pozabiti na svoja razhajanja. Razlogov za pretiran optimizem ni. Tekma med velikimi silami traja dalje. Vsaka še naprej zasleduje svoje partikularne cilje in če je možno pri tem izkorišča – ena bolj, druga manj uspešno – tudi prisotnost korona virusa. Očitno pričakuje, da bo prav ona tista, ki bo iz te krize izšla močnejša in da bo dala takšen ali drugačen pečat svetu. Ta bo po virusu drugačen, kot je bil pred njim.

 

Upajmo, da ne manj demokratičen.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
9
23.01.2022 23:30
Zastavlja se vprašanje, ali bo Rusija napadla Ukrajino, si vzela svoje z nekaj zelo malega uporabe sile, kajti Ukrajina se ji ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
23
23.01.2022 11:00
Ni presenetljivo, da v svetu, v katerem povprečje ploska in razume le še športnike in kuharje, postane predstavnik herojskega ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lajos Kassák, umetniški aktivist in človek XX. stoletja
0
23.01.2022 05:18
Lajos Kassak je sledil matrici: umetnost, tehnologija, komunizem vse do konca svojih dni. Idealna kombinacija za popoln poraz. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
15
22.01.2022 02:00
Pogled na evropski cepilni zemljevid skoraj s kirurško natančnostjo odslikava nekdanjo Železno zaveso, ki je Evropo delila na ... Več.
Piše: Milan Krek
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.200
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.253
03/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.808
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.529
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.300
06/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.362
07/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 957
08/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.965
09/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 721
10/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.096