Komentar

Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese

Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne vsaj začasno pozabiti na svoja razhajanja. Razlogov za pretiran optimizem sicer ni. Tekma med velikimi silami traja dalje. Vsaka še naprej zasleduje svoje partikularne cilje in če je možno pri tem izkorišča – ena bolj, druga manj uspešno tudi prisotnost korona virusa. Očitno pričakuje, da bo prav ona tista, ki bo iz te krize izšla močnejša in da bo dala takšen ali drugačen pečat svetu. Ta bo po virusu drugačen, kot je bil pred njim. Upajmo, da ne manj demokratičen.

04.04.2020 11:40
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   koronavirus   Kitajska   Rusija   ZDA   multilateralizem   solidarnost   Slovenija   Italija   EU

Da solidarnost znotraj EU še obstaja, dokazuje ne nazadnje češka pomoč Sloveniji v zaščitnih maskah, ki jih je v Ljubljano pripeljalo madžarsko vladno letalo.

Po mnenju Antonia Guterresa, generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov (OZN) izbruh korona virusa predstavlja največjo preizkušnjo za svet po II. svetovni vojni. Kot je že leta 2015 menil Bill Gates, naj bi bili masovni ubijalci ljudi prej virusi kot raketni izstrelki. In koronavirus sedaj dejansko ogroža celotno prebivalstvo našega planeta. Po Kitajski oziroma Aziji je trenutno najbolj na udaru Evropa, a kot vse kaže, bo to neslavno štafetno palico kmalu prevzela Amerika. Izvzeti ne bodo niti drugi kontinenti. Pravzaprav obstaja bojazen, da bodo posledice v manj razvitem svetu še hujše. Na mestu je pričakovanje, da bo svetovna skupnost strnila svoje vrste. Da bodo države izkazovale medsebojno solidarnost, si pomagale pri soočanju s pandemijo in sodelovale pri blažitvi posledic in iskanju cepiva. Multilateralizem bi moral torej priti do polnega izraza pri soočanju s to zdravstveno, gospodarsko, finančno in ne nazadnje varnostno grožnjo. Na žalost pa do zdaj temu večinoma ni bilo tako. Prisotni so vzorci ravnanja, ki smo jim bili priča zadnja leta. Vendar ravno to nespremenjeno obnašanje lahko svet pripelje do hudih posledic in velikih sprememb, tudi geopolitičnih.

 

Multilateralizem je očitno v krizi. Najbolj pomembni  mednarodni organizaciji v tem trenutku – OZN in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sta bolj opazovalki korona blitzkriega. Človek bi pričakoval, da si bodo izredna zasedanja preko video konferenc sledila eno za drugim. Tako pa je generalni sekretar prve podal nekaj rotečih izjav in generalni sekretar druge nekaj ne najbolj konsistentnih navodil. Besede so premalo, v trenutkih, kot smo jim priča, štejejo predvsem dejanja. In ta zavisijo od članic omenjenih organizacij, se pravi držav. Te pa so v minulih tednih, mesecih bolj kot skupnemu delovanju dajale prednost lastnim korakom. Nacionalne države so tako s pojavom koronavirusa znova pridobivale na pomenu tako navzven kot navznoter. Do polnega izraza so spet prišle državne meje, v okviru katerih so države iskale rešitve za moderno kugo. Če pogledamo ravnanje samo nekaterih pomembnejših akterjev, lahko ugotovimo, da spoznanje, da je moč to nadlogo 21. stoletja premagati zgolj skupno, prodira le počasi. Še slabše je glede stališča, da virusa ne bi smeli izkoriščati v zasledovanju ideoloških in geopolitičnih ciljev. 

 

V teh dneh smo priča številnim kitajskim, se pravi bilateralnim pošiljkam medicinske opreme Italiji in drugim evropskim državam, tudi Sloveniji. To je hvalevredno. Kitajska s tem ne nazadnje vrača pomoč, ki ji je bila sama deležna pred meseci. V odsotnosti globalne in čezatlantske ter premajhne znotraj evropske solidarnosti in ko od zadostnega števila zaščitnih mask in respiratorjev zavisijo življenja, tovrstnih gest Evropejci ne bodo kar tako pozabili. Na to Kitajska, ki pomoč obeša na veliki boben, tudi računa. Skuša se predstaviti kot odgovoren in zanesljiv partner (za razliko od ZDA). Zastavlja se vprašanje, ali Kitajsko pri tem res vodita le dobrota oziroma solidarnost, ali pa so posredi še kakšni drugi oziri. Na razne načine (uporabljati je začela preizkušene ruske propagandne metode) namreč daje vedeti, da je njen (avtoritarni) način vladanja pri obvladanju virusa najbolj učinkovit in boljši od demokratičnega. Pri tem upa, da si bo v Evropi pridobila naklonjenost, če ne že posnemovalcev. Enako, da bo postala globalni vodja.

 

Skratka, poraja se vtis, da skuša Kitajska izkoristiti dane razmere in povečati svoj vpliv v svetu. Pri tem očitno upa, da bo ta pozabil na (ne)poteze, ki jih je kitajski avtoritativni režim vlekel na začetku, decembra in januarja. Te so pomembno, če ne že odločilno pripomogle k globalni zdravstveni krizi, ki je v svetu do tega trenutka zahtevala že okoli 60.000 žrtev. Ne samo to, priče smo največjemu upadu globalne ekonomske aktivnosti po II. svetovni vojni in največjemu omejevanju človekovih svoboščin. S podcenjevanjem in prikrivanjem se je zapravil dragocen čas za sprejem ukrepov za njegovo hitro zajezitev v Evropi in drugje po svetu. Kitajci se tega zavedajo, zato skušajo krivdo zvaliti na druge. Poznana je njihova trditev, da je virus na Kitajsko prinesla športna ekipa ameriške vojske. Zanimivo, da s tržnic z živimi divjimi živalmi v Wuhanu, kjer naj bi virus začel svoj pohod, še vedno niso odpravili.

 

Kitajskemu zgledu je sledila in pristopila k bilateralnemu pošiljanju pomoči tujini tudi Rusija. V Italijo je poslala več letal medicinske opreme (resda nekaj neuporabne) in svoje vojaške medicinske strokovnjake. Pomoč so poslale tudi Združene države. Pri tem skuša Rusija ustvariti vtis svoje velikodušnosti in da je za razliko od drugih (beri: članic EU in ZDA) uspešna v krotenju virusa, da ima stvari pod nadzorom. Se pa tako pri njej kot pri Kitajski zastavlja vprašanje, ali gre za resnične ali pa za prirejene podatke. Vsekakor pandemijo skuša izkoristiti tako za okrepitev ugleda in vpliva v svetu, kot za okrepitev nadzora nad domačimi oporečniki režima. 

 

Izbruh korona virusa je bila idealna prilika, da ZDA popravijo svoje odnose z EU in evropskimi članicami zveze NATO. Enako, da se v skrbi za širši, skupni interes postavijo na čelo globalnih prizadevanj zoper najnovejšo virusno grožnjo, kot so to storile v času Obame zoper ebolo. Zgodilo se ni ne eno ne drugo, ZDA so še naprej zazrte vase. Je pa Trumpova administracija skušala virus izkoristiti v svoji tekmi s Kitajsko, enem od najbolj pomembnih geopolitičnih dogajanj 21. stoletja. Kitajski je (precej upravičeno) pripisala odgovornost za njegovo hitro širjenje v svet. Vendar tudi sama virusa na začetku ni jemala resno. Njen spopad z virusom na ameriških tleh ne more biti za zgled drugim. Kaj lahko se zgodi, da bodo ZDA zaradi zamujanja z ukrepi ena najbolj prizadetih držav. Ugled, vpliv ZDA v svetu, njihov soft power se tako dodatno zmanjšujejo in konec ameriške ere je še bližje. Ameriška donacija zaščitne opreme Italiji v višini sto milijonov dolarjev, telefonski razgovori predsednika Trumpa s predsednikoma Kitajske in Rusije dajejo slutiti, da se tega začenjajo zavedati tudi v Beli hiši.

 

Prvi tedni soočanja z virusom s strani izpostavljenih članic (Italija, Španija) EU so pokazali, da je Unija na resni preizkušnji, da so evropske vrednote in solidarnost bolj puhle fraze. Nemčija in Francija sta klub evropskemu enotnemu trgu celo omejili izvoz medicinske opreme. Nič bolje se ni zgodilo spoštovanju prostega pretoka ljudi. Resda zdravstvo ni v domeni organov EU, ampak držav članic, vendar bi bilo pričakovati več usklajevanja in solidarnosti. Kitajska (EU jo je lani označila za sistemsko tekmico) in Rusija sta to, kot rečeno, izkoristili.

 

Stanje se je med tem začelo spreminjati oziroma izboljševati. EU je začela dokazovati, da vendarle predstavlja dodano vrednost za svoje članice in da ji je mar za lastno prihodnost in za ohranitev demokratičnih načel. Pri soočanju z ekonomskimi posledicami virusa sicer res ponovno prihajajo do izraza stara razhajanja med evropskim severom in jugom. Obstaja pa prepričanje, da se bo rešitev našla. Druge alternative, če naj EU še bo igralec na svetovni sceni oziroma če naj sploh preživi kot institucija, ni. EU ima pravzaprav priložnost, da pokaže, da obstaja alternativa ameriškemu unilateralizmu in kitajskemu avtoritarizmu. Da solidarnost znotraj EU še obstaja, dokazuje ne nazadnje češka pomoč Sloveniji v zaščitnih maskah, ki jih je pripeljalo madžarsko vladno letalo.

 

Vrh G20 pred dnevi kaže, da sta tudi globalna koordinacija in sodelovanje v boju zoper korona virus možna, vključno s sodelovanjem med ZDA in Kitajsko. Slednje bi bilo več kot dobrodošlo in boljše kot medsebojno obtoževanje. Niti ne bi bilo prvič, da bi se velesili usklajevali v primeru zdravstvenih in ekonomskih kriz. Zavedati bi se morali, da se bliža čas vse večje brezposelnosti, upada investicij in recesije in s tem nestabilnosti in konfliktov. Ti bi se dotaknili vseh.

 

Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne vsaj začasno pozabiti na svoja razhajanja. Razlogov za pretiran optimizem ni. Tekma med velikimi silami traja dalje. Vsaka še naprej zasleduje svoje partikularne cilje in če je možno pri tem izkorišča – ena bolj, druga manj uspešno – tudi prisotnost korona virusa. Očitno pričakuje, da bo prav ona tista, ki bo iz te krize izšla močnejša in da bo dala takšen ali drugačen pečat svetu. Ta bo po virusu drugačen, kot je bil pred njim.

 

Upajmo, da ne manj demokratičen.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Se Evropa med drugim valom pandemije še lahko izogne množičnim uličnim neredom?
3
28.10.2020 21:50
Koronakriza in z njo povezani ukrepi, med katerimi so marsikje čedalje hujše omejitve in prepovedi, bodo vedno bolj negativno ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
14
26.10.2020 21:05
Trenutne razmere kažejo, da je za boj s pandemijo dejansko potrebno angažirati vse razpoložljive sile in s tem tudi oborožene ... Več.
Piše: Božo Cerar
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
5
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
6
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
19
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.983
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.647
03/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.300
04/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.529
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.259
06/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.716
07/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.479
08/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.480
09/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.205
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 19.741