Komentar

Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese

Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne vsaj začasno pozabiti na svoja razhajanja. Razlogov za pretiran optimizem sicer ni. Tekma med velikimi silami traja dalje. Vsaka še naprej zasleduje svoje partikularne cilje in če je možno pri tem izkorišča – ena bolj, druga manj uspešno tudi prisotnost korona virusa. Očitno pričakuje, da bo prav ona tista, ki bo iz te krize izšla močnejša in da bo dala takšen ali drugačen pečat svetu. Ta bo po virusu drugačen, kot je bil pred njim. Upajmo, da ne manj demokratičen.

04.04.2020 11:40
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   koronavirus   Kitajska   Rusija   ZDA   multilateralizem   solidarnost   Slovenija   Italija   EU

Da solidarnost znotraj EU še obstaja, dokazuje ne nazadnje češka pomoč Sloveniji v zaščitnih maskah, ki jih je v Ljubljano pripeljalo madžarsko vladno letalo.

Po mnenju Antonia Guterresa, generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov (OZN) izbruh korona virusa predstavlja največjo preizkušnjo za svet po II. svetovni vojni. Kot je že leta 2015 menil Bill Gates, naj bi bili masovni ubijalci ljudi prej virusi kot raketni izstrelki. In koronavirus sedaj dejansko ogroža celotno prebivalstvo našega planeta. Po Kitajski oziroma Aziji je trenutno najbolj na udaru Evropa, a kot vse kaže, bo to neslavno štafetno palico kmalu prevzela Amerika. Izvzeti ne bodo niti drugi kontinenti. Pravzaprav obstaja bojazen, da bodo posledice v manj razvitem svetu še hujše. Na mestu je pričakovanje, da bo svetovna skupnost strnila svoje vrste. Da bodo države izkazovale medsebojno solidarnost, si pomagale pri soočanju s pandemijo in sodelovale pri blažitvi posledic in iskanju cepiva. Multilateralizem bi moral torej priti do polnega izraza pri soočanju s to zdravstveno, gospodarsko, finančno in ne nazadnje varnostno grožnjo. Na žalost pa do zdaj temu večinoma ni bilo tako. Prisotni so vzorci ravnanja, ki smo jim bili priča zadnja leta. Vendar ravno to nespremenjeno obnašanje lahko svet pripelje do hudih posledic in velikih sprememb, tudi geopolitičnih.

 

Multilateralizem je očitno v krizi. Najbolj pomembni  mednarodni organizaciji v tem trenutku – OZN in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sta bolj opazovalki korona blitzkriega. Človek bi pričakoval, da si bodo izredna zasedanja preko video konferenc sledila eno za drugim. Tako pa je generalni sekretar prve podal nekaj rotečih izjav in generalni sekretar druge nekaj ne najbolj konsistentnih navodil. Besede so premalo, v trenutkih, kot smo jim priča, štejejo predvsem dejanja. In ta zavisijo od članic omenjenih organizacij, se pravi držav. Te pa so v minulih tednih, mesecih bolj kot skupnemu delovanju dajale prednost lastnim korakom. Nacionalne države so tako s pojavom koronavirusa znova pridobivale na pomenu tako navzven kot navznoter. Do polnega izraza so spet prišle državne meje, v okviru katerih so države iskale rešitve za moderno kugo. Če pogledamo ravnanje samo nekaterih pomembnejših akterjev, lahko ugotovimo, da spoznanje, da je moč to nadlogo 21. stoletja premagati zgolj skupno, prodira le počasi. Še slabše je glede stališča, da virusa ne bi smeli izkoriščati v zasledovanju ideoloških in geopolitičnih ciljev. 

 

V teh dneh smo priča številnim kitajskim, se pravi bilateralnim pošiljkam medicinske opreme Italiji in drugim evropskim državam, tudi Sloveniji. To je hvalevredno. Kitajska s tem ne nazadnje vrača pomoč, ki ji je bila sama deležna pred meseci. V odsotnosti globalne in čezatlantske ter premajhne znotraj evropske solidarnosti in ko od zadostnega števila zaščitnih mask in respiratorjev zavisijo življenja, tovrstnih gest Evropejci ne bodo kar tako pozabili. Na to Kitajska, ki pomoč obeša na veliki boben, tudi računa. Skuša se predstaviti kot odgovoren in zanesljiv partner (za razliko od ZDA). Zastavlja se vprašanje, ali Kitajsko pri tem res vodita le dobrota oziroma solidarnost, ali pa so posredi še kakšni drugi oziri. Na razne načine (uporabljati je začela preizkušene ruske propagandne metode) namreč daje vedeti, da je njen (avtoritarni) način vladanja pri obvladanju virusa najbolj učinkovit in boljši od demokratičnega. Pri tem upa, da si bo v Evropi pridobila naklonjenost, če ne že posnemovalcev. Enako, da bo postala globalni vodja.

 

Skratka, poraja se vtis, da skuša Kitajska izkoristiti dane razmere in povečati svoj vpliv v svetu. Pri tem očitno upa, da bo ta pozabil na (ne)poteze, ki jih je kitajski avtoritativni režim vlekel na začetku, decembra in januarja. Te so pomembno, če ne že odločilno pripomogle k globalni zdravstveni krizi, ki je v svetu do tega trenutka zahtevala že okoli 60.000 žrtev. Ne samo to, priče smo največjemu upadu globalne ekonomske aktivnosti po II. svetovni vojni in največjemu omejevanju človekovih svoboščin. S podcenjevanjem in prikrivanjem se je zapravil dragocen čas za sprejem ukrepov za njegovo hitro zajezitev v Evropi in drugje po svetu. Kitajci se tega zavedajo, zato skušajo krivdo zvaliti na druge. Poznana je njihova trditev, da je virus na Kitajsko prinesla športna ekipa ameriške vojske. Zanimivo, da s tržnic z živimi divjimi živalmi v Wuhanu, kjer naj bi virus začel svoj pohod, še vedno niso odpravili.

 

Kitajskemu zgledu je sledila in pristopila k bilateralnemu pošiljanju pomoči tujini tudi Rusija. V Italijo je poslala več letal medicinske opreme (resda nekaj neuporabne) in svoje vojaške medicinske strokovnjake. Pomoč so poslale tudi Združene države. Pri tem skuša Rusija ustvariti vtis svoje velikodušnosti in da je za razliko od drugih (beri: članic EU in ZDA) uspešna v krotenju virusa, da ima stvari pod nadzorom. Se pa tako pri njej kot pri Kitajski zastavlja vprašanje, ali gre za resnične ali pa za prirejene podatke. Vsekakor pandemijo skuša izkoristiti tako za okrepitev ugleda in vpliva v svetu, kot za okrepitev nadzora nad domačimi oporečniki režima. 

 

Izbruh korona virusa je bila idealna prilika, da ZDA popravijo svoje odnose z EU in evropskimi članicami zveze NATO. Enako, da se v skrbi za širši, skupni interes postavijo na čelo globalnih prizadevanj zoper najnovejšo virusno grožnjo, kot so to storile v času Obame zoper ebolo. Zgodilo se ni ne eno ne drugo, ZDA so še naprej zazrte vase. Je pa Trumpova administracija skušala virus izkoristiti v svoji tekmi s Kitajsko, enem od najbolj pomembnih geopolitičnih dogajanj 21. stoletja. Kitajski je (precej upravičeno) pripisala odgovornost za njegovo hitro širjenje v svet. Vendar tudi sama virusa na začetku ni jemala resno. Njen spopad z virusom na ameriških tleh ne more biti za zgled drugim. Kaj lahko se zgodi, da bodo ZDA zaradi zamujanja z ukrepi ena najbolj prizadetih držav. Ugled, vpliv ZDA v svetu, njihov soft power se tako dodatno zmanjšujejo in konec ameriške ere je še bližje. Ameriška donacija zaščitne opreme Italiji v višini sto milijonov dolarjev, telefonski razgovori predsednika Trumpa s predsednikoma Kitajske in Rusije dajejo slutiti, da se tega začenjajo zavedati tudi v Beli hiši.

 

Prvi tedni soočanja z virusom s strani izpostavljenih članic (Italija, Španija) EU so pokazali, da je Unija na resni preizkušnji, da so evropske vrednote in solidarnost bolj puhle fraze. Nemčija in Francija sta klub evropskemu enotnemu trgu celo omejili izvoz medicinske opreme. Nič bolje se ni zgodilo spoštovanju prostega pretoka ljudi. Resda zdravstvo ni v domeni organov EU, ampak držav članic, vendar bi bilo pričakovati več usklajevanja in solidarnosti. Kitajska (EU jo je lani označila za sistemsko tekmico) in Rusija sta to, kot rečeno, izkoristili.

 

Stanje se je med tem začelo spreminjati oziroma izboljševati. EU je začela dokazovati, da vendarle predstavlja dodano vrednost za svoje članice in da ji je mar za lastno prihodnost in za ohranitev demokratičnih načel. Pri soočanju z ekonomskimi posledicami virusa sicer res ponovno prihajajo do izraza stara razhajanja med evropskim severom in jugom. Obstaja pa prepričanje, da se bo rešitev našla. Druge alternative, če naj EU še bo igralec na svetovni sceni oziroma če naj sploh preživi kot institucija, ni. EU ima pravzaprav priložnost, da pokaže, da obstaja alternativa ameriškemu unilateralizmu in kitajskemu avtoritarizmu. Da solidarnost znotraj EU še obstaja, dokazuje ne nazadnje češka pomoč Sloveniji v zaščitnih maskah, ki jih je pripeljalo madžarsko vladno letalo.

 

Vrh G20 pred dnevi kaže, da sta tudi globalna koordinacija in sodelovanje v boju zoper korona virus možna, vključno s sodelovanjem med ZDA in Kitajsko. Slednje bi bilo več kot dobrodošlo in boljše kot medsebojno obtoževanje. Niti ne bi bilo prvič, da bi se velesili usklajevali v primeru zdravstvenih in ekonomskih kriz. Zavedati bi se morali, da se bliža čas vse večje brezposelnosti, upada investicij in recesije in s tem nestabilnosti in konfliktov. Ti bi se dotaknili vseh.

 

Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne vsaj začasno pozabiti na svoja razhajanja. Razlogov za pretiran optimizem ni. Tekma med velikimi silami traja dalje. Vsaka še naprej zasleduje svoje partikularne cilje in če je možno pri tem izkorišča – ena bolj, druga manj uspešno – tudi prisotnost korona virusa. Očitno pričakuje, da bo prav ona tista, ki bo iz te krize izšla močnejša in da bo dala takšen ali drugačen pečat svetu. Ta bo po virusu drugačen, kot je bil pred njim.

 

Upajmo, da ne manj demokratičen.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
12
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma
7
03.10.2021 22:30
Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nedeljska pridiga: Strah nas je ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo!
14
03.10.2021 10:07
Kakšne ukrepe sprejema oblast in kako komunicira z državljani ob boku s svojimi izbranimi predstavniki stroke, predstavlja ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v sanje in jim pleše
2
02.10.2021 21:00
Ekin Bernay pravi, da jeotrok plesa, da nikoli ni bila čudežni otrok: Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Politika se mora umakniti ideologijam in vrniti k ljudem
19
01.10.2021 22:59
Izjemno težko razumljivo je, da trenutna politika še vedno govori političnih alternativah, katerih glavni cilj povolilnih ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.979
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.110
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 1.915
04/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.409
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.432
06/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 1.379
07/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.256
08/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 859
09/
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
Ana Jud
Ogledov: 2.666
10/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.454