Komentar

Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo

Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do muslimanskih migrantov sploh ne govorimo. Zaboga, kam so izginile evropske humanistične vrednote?  To ni patologija evropskega individualizma, temveč egoizem evropskih nacij. Razsvetljenski individualizem ni bil nikoli in tudi ne bo egoizem.

05.04.2020 01:05
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   virus   Evropa   humanizem   biopolitika   Elysium   Foucault

Virus bo premagan, tega si želimo. A kakšen bo vojni plen biopolitičnega načrta?

Pred časom sem si v dokumentu Fjodorov zapisal zaznamek: Ko boš imel dovolj časa in boš dovolj zbran, še enkrat premisli transhumanistični koncept sveta. Ne pozabi, da te ta določa, če to hočeš ali ne! Predvsem v Petdesetletnem projektilu Noordung. Upam le, da se bom te dni obvladoval v samoizolaciji. Dejstvo je, da imam časa na pretek. To, kar doživljamo, je objektivna nepričakovanost: nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo.

 

V svojem dosedanjem reflektiranju sem pred vami večkrat zapisal besedo transhumanizem, ki sem jo sčasoma s tehtnim razlogom nadomestil z bolj utemeljeno besedo posthumanizem. Dejstvo pa je, da smo pred mesecem dni surovo treščili tako v transhumanistično kot posthumanistično stvarnost. V virusno in biopolitično stvarnost!

 

Že desetletja v svojem delovanju izhajam iz evropskih razsvetljensko avantgardističnih izhodišč. Evroeuforik sem, tega mi pač ne more nihče vzeti. Toda zadnje tedne sem se nagledal mega sindromov po vsej medijski Evropi. Skoraj vsi vodijo v slabo bodočnost: sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do muslimanskih migrantov sploh ne govorimo. Zaboga, kam so izginile evropske humanistične vrednote?  To ni patologija evropskega individualizma, temveč egoizem evropskih nacij. Razsvetljenski individualizem ni bil nikoli in tudi ne bo egoizem.

 

Navkljub vsemu tesnoba. Saj vsi vemo, da ni večnih vrednosti! Tudi v umetnosti ne! Teza o večni vrednosti umetnine je gromozanski predsodek - preteklosti. Ali sploh obstajajo večne vrednosti v resničnosti? Ne, vedno znova gledamo izdajstva z novimi in novimi obrazi izdajalcev. Ni osamljenega, izoliranega posmeznika, kakor tudi ni kolektivne vrednosti, ki naj bi veljala za vse večne čase. Toda, zaboga, obstajajo evropske helenistično-rensančne- modernistične vrednote, obstaja kolektiven spomin na njih. Retorično vprašanje: Kdaj postanejo človekove pravice nesmislene? Odgovor: Ko trčijo ob pravice živali in rastlin. Na tej točki nastopi posthumanizem. Iz sebe bo potrebno najprej izruvati tesnobo in zaupati v nove vrednosti umetnic in umetnikov, filozofinj in filozofov, znanstvenic in znanstvenikov. Ali izginja evropska ideja humanistične renesanse? Ali izginja svet razsvetljenstva? Mogoče!

 

Po neposredni artaudovski izkušnji gledališča, virus-strah-metafizika, ki jo te dni doživljamo umetniki, ne smemo dovoliti, da bi nam virusi okužili življenje s surovostjo. Res je, možgane že imamo v plamenih, toda ne smemo na noben način dovoliti katastrofičnega izida. 

 

Rojstvo klinike in biopolitike (s pomočjo Polone Tratnik, Michela Foucaulta in Marine Gržinić): V klasičnem helenističnem svetu je bila priroda izključena iz sveta polisa (iz države). V novoveškem svetu pa je priroda in s tem bolezen neposredno vključena v njeno delovanje, v njene mehanizme vladanja. Biopolitika je novoveška metoda manipuliranja z množicami in skupinami. Čas krize je za biopolitiko čas njenega delovanja, v času miru pa se pripravlja na krizo, da bi lahko v njej organizirano delovala. Zaveda se, da se v času krize življenje na surov in najbolj enosotaven način preoblikuje. 

 

Beseda dneva: Kriza. Grško krisis, odločitev, ločitev, kar je sorodno s krizo, odrežem, ločim, v evropskih jezikih je sprva pomenila odločilni kritičen trenutek v razvoju bolezni, od tod se je pomen posplošil, v težek položaj.

 

Biopolitka: Od nekdaj je bila pravica oblastnika, da odloča o življenju in smrti svojega demosa. Oblastnik je bil tisti, ki je odločal o tem, komu bo omogočil, da živi in koga bo poslal v smrt. Saj poznate tisto: Ampak mrtvih bo na tisoče. Seveda, a za himnične cilje! Oblastnik ima v sodobni demokratični državi zelo podobno pravico, le da je tehnologija njenega izvajanja bolj prikrita. Zahrbtna! V sodobnosti biopolitika z močjo svojega ustroja ne vlada na način: živi ali umri, temveč z živi ali ga pusti umreti!

 

Michel Foucault (1926-1984) zapiše: biopolitika je tisto, kar omogoči življenju in njegovim mehanizmom, da vstopijo na področje jasnih izračunov, iz oblasti-znanja pa dela sredstvo, ki preoblikuje življenje. Na ta način nam oblast z metodološkim strahom pokaže, da te bo ali ne bo pustila izdihniti. In koga bo in koga ne bo! Ne, ker jo vodijo krizne okoliščine, temveč ker lahko uporabi krizne izračune za svoje vladanje! Pokaže ti, da si dobesedno v njeni oblasti. Biopolitika nam z vzponom novih tehnologij še bolj jasno razkazuje svojo prevalenco nad našim življenjem. 

 

Virus bo premagan, tega si želimo. A kakšen bo vojni plen biopolitičnega načrta? Biotehnologijo razumemo kot enega od pomembnih instrumentov, ki ga uporablja novoveškega vladavina. Biotehnologija je sicer neskončno pomembna interdisciplinarna veda, a je ena od tistih, ki jo biopolitika izrablja do obisti. To lahko gledate v živo. Biopolitika s kriznim upravljanjem našega strahu že danes monetizira svojo bodočnost, neodvisno od njenega razpleta! Zelo hitro prepozna v množici obvladljive skupine in tiste, ki to niso. Slednje so tiste, ki jih bo potrebno pustiti umreti, ker predstavljajo stopnjo tveganja. Seveda govorim o povirusnem času.

 

Biopolitiko v miru najbolj natančno vidimo v tem, kako procesira pridobivanje azila ali državljanstva. V njej sta tako življenje kot telo predmet upravljanja. Ponovimo še enkrat: določenim večinskim skupinam država z rasnim in etičnim principom omogoči živeti, določene, ki jo ogrožajo, metodološko pusti životariti, da bi pred nami umrle.

 

Neplačan oglas: Oglejte si na medmrežju film distopije - Elysium, ki uprizarja eksplicitno prakso biopolitike. Kaj delati, ko so naši možgani v plamenih: Umetnik in umetniška mreža sta tista, ki v končnici vedno oblikujeta civilizacijo. V polju politike pa je človek vedno bil žival; upravljan in pripravljen na zakol. Medtem, ko visoko modernistična biopolitika organizira skupine - ene za evgeniko in elizijum, druge pa naj životarijo in izdihnejo. Privatizirajo nam večnost! Vsi mi smo njihovi resursi. Smo le informacija za njihove biopolitične manipulacije. Vse je postalo nosilec njihovih virusnih kolonij. 

 

Neodvisno od končnega razpleta, s katerim smo brutalno treščili v transhumanistično stvarnost, moramo že zdaj sprožiti evropsko humanistično zavest. Res pa je, da nisem mogel verjeti, da bodo postale evropske vrednote s pomočjo pandemije v trenutku sprevržene. Da bodo lahko zli anonimneži z lahkoto, za nedoločen čas odložili demokracijo. Nikakor in nikdar ne smemo pristati na suspendiranje evropskih humanističnih projekcij. Nekateri jih imenujemo s preprosto besedo - umetnost. Umetnost je osrednja vrednota helenistične Evrope, tudi krščanske, judovske, razsvetljenske, antinacistične Evrope. To je naša dediščina, ki jo bomo po krizi usmerili v skupno idejo Sveta. Bojana Kunst je pred časom izjavila: Umetnost je čas, ki še pride! 

 

Te dni imam časa več kot dovolj, a nisem prav posebej zbran, sploh pa ne, da bi temeljito premislil transhumanistični, kaj šele posthumanistični koncept sveta. Predvsem pa je pred menoj dejstvo, da se bo 20. aprila 2020 Petdesetletni projektil Noordung prevesil v svojo drugo polovico. V čas razpleta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
22
06.06.2020 03:00
V zadnjih mesecih so vsi tuji mediji, ki so poročali o Sloveniji oziroma vladi Janeza Janše, to počeli izrazito negativno: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
26
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.357
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.121
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.503
04/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.186
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.095
06/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.831
07/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.045
08/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.153
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.729
10/
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.153