Komentar

Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo

Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do muslimanskih migrantov sploh ne govorimo. Zaboga, kam so izginile evropske humanistične vrednote?  To ni patologija evropskega individualizma, temveč egoizem evropskih nacij. Razsvetljenski individualizem ni bil nikoli in tudi ne bo egoizem.

05.04.2020 01:05
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   virus   Evropa   humanizem   biopolitika   Elysium   Foucault

Virus bo premagan, tega si želimo. A kakšen bo vojni plen biopolitičnega načrta?

Pred časom sem si v dokumentu Fjodorov zapisal zaznamek: Ko boš imel dovolj časa in boš dovolj zbran, še enkrat premisli transhumanistični koncept sveta. Ne pozabi, da te ta določa, če to hočeš ali ne! Predvsem v Petdesetletnem projektilu Noordung. Upam le, da se bom te dni obvladoval v samoizolaciji. Dejstvo je, da imam časa na pretek. To, kar doživljamo, je objektivna nepričakovanost: nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo.

 

V svojem dosedanjem reflektiranju sem pred vami večkrat zapisal besedo transhumanizem, ki sem jo sčasoma s tehtnim razlogom nadomestil z bolj utemeljeno besedo posthumanizem. Dejstvo pa je, da smo pred mesecem dni surovo treščili tako v transhumanistično kot posthumanistično stvarnost. V virusno in biopolitično stvarnost!

 

Že desetletja v svojem delovanju izhajam iz evropskih razsvetljensko avantgardističnih izhodišč. Evroeuforik sem, tega mi pač ne more nihče vzeti. Toda zadnje tedne sem se nagledal mega sindromov po vsej medijski Evropi. Skoraj vsi vodijo v slabo bodočnost: sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do muslimanskih migrantov sploh ne govorimo. Zaboga, kam so izginile evropske humanistične vrednote?  To ni patologija evropskega individualizma, temveč egoizem evropskih nacij. Razsvetljenski individualizem ni bil nikoli in tudi ne bo egoizem.

 

Navkljub vsemu tesnoba. Saj vsi vemo, da ni večnih vrednosti! Tudi v umetnosti ne! Teza o večni vrednosti umetnine je gromozanski predsodek - preteklosti. Ali sploh obstajajo večne vrednosti v resničnosti? Ne, vedno znova gledamo izdajstva z novimi in novimi obrazi izdajalcev. Ni osamljenega, izoliranega posmeznika, kakor tudi ni kolektivne vrednosti, ki naj bi veljala za vse večne čase. Toda, zaboga, obstajajo evropske helenistično-rensančne- modernistične vrednote, obstaja kolektiven spomin na njih. Retorično vprašanje: Kdaj postanejo človekove pravice nesmislene? Odgovor: Ko trčijo ob pravice živali in rastlin. Na tej točki nastopi posthumanizem. Iz sebe bo potrebno najprej izruvati tesnobo in zaupati v nove vrednosti umetnic in umetnikov, filozofinj in filozofov, znanstvenic in znanstvenikov. Ali izginja evropska ideja humanistične renesanse? Ali izginja svet razsvetljenstva? Mogoče!

 

Po neposredni artaudovski izkušnji gledališča, virus-strah-metafizika, ki jo te dni doživljamo umetniki, ne smemo dovoliti, da bi nam virusi okužili življenje s surovostjo. Res je, možgane že imamo v plamenih, toda ne smemo na noben način dovoliti katastrofičnega izida. 

 

Rojstvo klinike in biopolitike (s pomočjo Polone Tratnik, Michela Foucaulta in Marine Gržinić): V klasičnem helenističnem svetu je bila priroda izključena iz sveta polisa (iz države). V novoveškem svetu pa je priroda in s tem bolezen neposredno vključena v njeno delovanje, v njene mehanizme vladanja. Biopolitika je novoveška metoda manipuliranja z množicami in skupinami. Čas krize je za biopolitiko čas njenega delovanja, v času miru pa se pripravlja na krizo, da bi lahko v njej organizirano delovala. Zaveda se, da se v času krize življenje na surov in najbolj enosotaven način preoblikuje. 

 

Beseda dneva: Kriza. Grško krisis, odločitev, ločitev, kar je sorodno s krizo, odrežem, ločim, v evropskih jezikih je sprva pomenila odločilni kritičen trenutek v razvoju bolezni, od tod se je pomen posplošil, v težek položaj.

 

Biopolitka: Od nekdaj je bila pravica oblastnika, da odloča o življenju in smrti svojega demosa. Oblastnik je bil tisti, ki je odločal o tem, komu bo omogočil, da živi in koga bo poslal v smrt. Saj poznate tisto: Ampak mrtvih bo na tisoče. Seveda, a za himnične cilje! Oblastnik ima v sodobni demokratični državi zelo podobno pravico, le da je tehnologija njenega izvajanja bolj prikrita. Zahrbtna! V sodobnosti biopolitika z močjo svojega ustroja ne vlada na način: živi ali umri, temveč z živi ali ga pusti umreti!

 

Michel Foucault (1926-1984) zapiše: biopolitika je tisto, kar omogoči življenju in njegovim mehanizmom, da vstopijo na področje jasnih izračunov, iz oblasti-znanja pa dela sredstvo, ki preoblikuje življenje. Na ta način nam oblast z metodološkim strahom pokaže, da te bo ali ne bo pustila izdihniti. In koga bo in koga ne bo! Ne, ker jo vodijo krizne okoliščine, temveč ker lahko uporabi krizne izračune za svoje vladanje! Pokaže ti, da si dobesedno v njeni oblasti. Biopolitika nam z vzponom novih tehnologij še bolj jasno razkazuje svojo prevalenco nad našim življenjem. 

 

Virus bo premagan, tega si želimo. A kakšen bo vojni plen biopolitičnega načrta? Biotehnologijo razumemo kot enega od pomembnih instrumentov, ki ga uporablja novoveškega vladavina. Biotehnologija je sicer neskončno pomembna interdisciplinarna veda, a je ena od tistih, ki jo biopolitika izrablja do obisti. To lahko gledate v živo. Biopolitika s kriznim upravljanjem našega strahu že danes monetizira svojo bodočnost, neodvisno od njenega razpleta! Zelo hitro prepozna v množici obvladljive skupine in tiste, ki to niso. Slednje so tiste, ki jih bo potrebno pustiti umreti, ker predstavljajo stopnjo tveganja. Seveda govorim o povirusnem času.

 

Biopolitiko v miru najbolj natančno vidimo v tem, kako procesira pridobivanje azila ali državljanstva. V njej sta tako življenje kot telo predmet upravljanja. Ponovimo še enkrat: določenim večinskim skupinam država z rasnim in etičnim principom omogoči živeti, določene, ki jo ogrožajo, metodološko pusti životariti, da bi pred nami umrle.

 

Neplačan oglas: Oglejte si na medmrežju film distopije - Elysium, ki uprizarja eksplicitno prakso biopolitike. Kaj delati, ko so naši možgani v plamenih: Umetnik in umetniška mreža sta tista, ki v končnici vedno oblikujeta civilizacijo. V polju politike pa je človek vedno bil žival; upravljan in pripravljen na zakol. Medtem, ko visoko modernistična biopolitika organizira skupine - ene za evgeniko in elizijum, druge pa naj životarijo in izdihnejo. Privatizirajo nam večnost! Vsi mi smo njihovi resursi. Smo le informacija za njihove biopolitične manipulacije. Vse je postalo nosilec njihovih virusnih kolonij. 

 

Neodvisno od končnega razpleta, s katerim smo brutalno treščili v transhumanistično stvarnost, moramo že zdaj sprožiti evropsko humanistično zavest. Res pa je, da nisem mogel verjeti, da bodo postale evropske vrednote s pomočjo pandemije v trenutku sprevržene. Da bodo lahko zli anonimneži z lahkoto, za nedoločen čas odložili demokracijo. Nikakor in nikdar ne smemo pristati na suspendiranje evropskih humanističnih projekcij. Nekateri jih imenujemo s preprosto besedo - umetnost. Umetnost je osrednja vrednota helenistične Evrope, tudi krščanske, judovske, razsvetljenske, antinacistične Evrope. To je naša dediščina, ki jo bomo po krizi usmerili v skupno idejo Sveta. Bojana Kunst je pred časom izjavila: Umetnost je čas, ki še pride! 

 

Te dni imam časa več kot dovolj, a nisem prav posebej zbran, sploh pa ne, da bi temeljito premislil transhumanistični, kaj šele posthumanistični koncept sveta. Predvsem pa je pred menoj dejstvo, da se bo 20. aprila 2020 Petdesetletni projektil Noordung prevesil v svojo drugo polovico. V čas razpleta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
15
22.10.2021 21:50
Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da oni lažejo. Pa še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
10
21.10.2021 20:51
Ko veliki udarijo po majhnosti, ko zavezniki snamejo ovčjo, si nadenejo volčjo kožo ... se spomnimo drugi drugih. Si skačemo v ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
21
20.10.2021 22:45
Zakaj pri nas ne zmoremo dovolj moči, da bi se povezali in prenehali nagajati drug drugemu? Zakaj ne bi strnili vrste okoli boja ... Več.
Piše: Milan Krek
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
17
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
13
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.306
02/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.472
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.251
04/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.554
05/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.376
06/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.289
07/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.465
08/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.060
09/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 949
10/
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
Bine Kordež
Ogledov: 825