Komentar

Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo

Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do muslimanskih migrantov sploh ne govorimo. Zaboga, kam so izginile evropske humanistične vrednote?  To ni patologija evropskega individualizma, temveč egoizem evropskih nacij. Razsvetljenski individualizem ni bil nikoli in tudi ne bo egoizem.

05.04.2020 01:05
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   virus   Evropa   humanizem   biopolitika   Elysium   Foucault

Virus bo premagan, tega si želimo. A kakšen bo vojni plen biopolitičnega načrta?

Pred časom sem si v dokumentu Fjodorov zapisal zaznamek: Ko boš imel dovolj časa in boš dovolj zbran, še enkrat premisli transhumanistični koncept sveta. Ne pozabi, da te ta določa, če to hočeš ali ne! Predvsem v Petdesetletnem projektilu Noordung. Upam le, da se bom te dni obvladoval v samoizolaciji. Dejstvo je, da imam časa na pretek. To, kar doživljamo, je objektivna nepričakovanost: nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo.

 

V svojem dosedanjem reflektiranju sem pred vami večkrat zapisal besedo transhumanizem, ki sem jo sčasoma s tehtnim razlogom nadomestil z bolj utemeljeno besedo posthumanizem. Dejstvo pa je, da smo pred mesecem dni surovo treščili tako v transhumanistično kot posthumanistično stvarnost. V virusno in biopolitično stvarnost!

 

Že desetletja v svojem delovanju izhajam iz evropskih razsvetljensko avantgardističnih izhodišč. Evroeuforik sem, tega mi pač ne more nihče vzeti. Toda zadnje tedne sem se nagledal mega sindromov po vsej medijski Evropi. Skoraj vsi vodijo v slabo bodočnost: sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do muslimanskih migrantov sploh ne govorimo. Zaboga, kam so izginile evropske humanistične vrednote?  To ni patologija evropskega individualizma, temveč egoizem evropskih nacij. Razsvetljenski individualizem ni bil nikoli in tudi ne bo egoizem.

 

Navkljub vsemu tesnoba. Saj vsi vemo, da ni večnih vrednosti! Tudi v umetnosti ne! Teza o večni vrednosti umetnine je gromozanski predsodek - preteklosti. Ali sploh obstajajo večne vrednosti v resničnosti? Ne, vedno znova gledamo izdajstva z novimi in novimi obrazi izdajalcev. Ni osamljenega, izoliranega posmeznika, kakor tudi ni kolektivne vrednosti, ki naj bi veljala za vse večne čase. Toda, zaboga, obstajajo evropske helenistično-rensančne- modernistične vrednote, obstaja kolektiven spomin na njih. Retorično vprašanje: Kdaj postanejo človekove pravice nesmislene? Odgovor: Ko trčijo ob pravice živali in rastlin. Na tej točki nastopi posthumanizem. Iz sebe bo potrebno najprej izruvati tesnobo in zaupati v nove vrednosti umetnic in umetnikov, filozofinj in filozofov, znanstvenic in znanstvenikov. Ali izginja evropska ideja humanistične renesanse? Ali izginja svet razsvetljenstva? Mogoče!

 

Po neposredni artaudovski izkušnji gledališča, virus-strah-metafizika, ki jo te dni doživljamo umetniki, ne smemo dovoliti, da bi nam virusi okužili življenje s surovostjo. Res je, možgane že imamo v plamenih, toda ne smemo na noben način dovoliti katastrofičnega izida. 

 

Rojstvo klinike in biopolitike (s pomočjo Polone Tratnik, Michela Foucaulta in Marine Gržinić): V klasičnem helenističnem svetu je bila priroda izključena iz sveta polisa (iz države). V novoveškem svetu pa je priroda in s tem bolezen neposredno vključena v njeno delovanje, v njene mehanizme vladanja. Biopolitika je novoveška metoda manipuliranja z množicami in skupinami. Čas krize je za biopolitiko čas njenega delovanja, v času miru pa se pripravlja na krizo, da bi lahko v njej organizirano delovala. Zaveda se, da se v času krize življenje na surov in najbolj enosotaven način preoblikuje. 

 

Beseda dneva: Kriza. Grško krisis, odločitev, ločitev, kar je sorodno s krizo, odrežem, ločim, v evropskih jezikih je sprva pomenila odločilni kritičen trenutek v razvoju bolezni, od tod se je pomen posplošil, v težek položaj.

 

Biopolitka: Od nekdaj je bila pravica oblastnika, da odloča o življenju in smrti svojega demosa. Oblastnik je bil tisti, ki je odločal o tem, komu bo omogočil, da živi in koga bo poslal v smrt. Saj poznate tisto: Ampak mrtvih bo na tisoče. Seveda, a za himnične cilje! Oblastnik ima v sodobni demokratični državi zelo podobno pravico, le da je tehnologija njenega izvajanja bolj prikrita. Zahrbtna! V sodobnosti biopolitika z močjo svojega ustroja ne vlada na način: živi ali umri, temveč z živi ali ga pusti umreti!

 

Michel Foucault (1926-1984) zapiše: biopolitika je tisto, kar omogoči življenju in njegovim mehanizmom, da vstopijo na področje jasnih izračunov, iz oblasti-znanja pa dela sredstvo, ki preoblikuje življenje. Na ta način nam oblast z metodološkim strahom pokaže, da te bo ali ne bo pustila izdihniti. In koga bo in koga ne bo! Ne, ker jo vodijo krizne okoliščine, temveč ker lahko uporabi krizne izračune za svoje vladanje! Pokaže ti, da si dobesedno v njeni oblasti. Biopolitika nam z vzponom novih tehnologij še bolj jasno razkazuje svojo prevalenco nad našim življenjem. 

 

Virus bo premagan, tega si želimo. A kakšen bo vojni plen biopolitičnega načrta? Biotehnologijo razumemo kot enega od pomembnih instrumentov, ki ga uporablja novoveškega vladavina. Biotehnologija je sicer neskončno pomembna interdisciplinarna veda, a je ena od tistih, ki jo biopolitika izrablja do obisti. To lahko gledate v živo. Biopolitika s kriznim upravljanjem našega strahu že danes monetizira svojo bodočnost, neodvisno od njenega razpleta! Zelo hitro prepozna v množici obvladljive skupine in tiste, ki to niso. Slednje so tiste, ki jih bo potrebno pustiti umreti, ker predstavljajo stopnjo tveganja. Seveda govorim o povirusnem času.

 

Biopolitiko v miru najbolj natančno vidimo v tem, kako procesira pridobivanje azila ali državljanstva. V njej sta tako življenje kot telo predmet upravljanja. Ponovimo še enkrat: določenim večinskim skupinam država z rasnim in etičnim principom omogoči živeti, določene, ki jo ogrožajo, metodološko pusti životariti, da bi pred nami umrle.

 

Neplačan oglas: Oglejte si na medmrežju film distopije - Elysium, ki uprizarja eksplicitno prakso biopolitike. Kaj delati, ko so naši možgani v plamenih: Umetnik in umetniška mreža sta tista, ki v končnici vedno oblikujeta civilizacijo. V polju politike pa je človek vedno bil žival; upravljan in pripravljen na zakol. Medtem, ko visoko modernistična biopolitika organizira skupine - ene za evgeniko in elizijum, druge pa naj životarijo in izdihnejo. Privatizirajo nam večnost! Vsi mi smo njihovi resursi. Smo le informacija za njihove biopolitične manipulacije. Vse je postalo nosilec njihovih virusnih kolonij. 

 

Neodvisno od končnega razpleta, s katerim smo brutalno treščili v transhumanistično stvarnost, moramo že zdaj sprožiti evropsko humanistično zavest. Res pa je, da nisem mogel verjeti, da bodo postale evropske vrednote s pomočjo pandemije v trenutku sprevržene. Da bodo lahko zli anonimneži z lahkoto, za nedoločen čas odložili demokracijo. Nikakor in nikdar ne smemo pristati na suspendiranje evropskih humanističnih projekcij. Nekateri jih imenujemo s preprosto besedo - umetnost. Umetnost je osrednja vrednota helenistične Evrope, tudi krščanske, judovske, razsvetljenske, antinacistične Evrope. To je naša dediščina, ki jo bomo po krizi usmerili v skupno idejo Sveta. Bojana Kunst je pred časom izjavila: Umetnost je čas, ki še pride! 

 

Te dni imam časa več kot dovolj, a nisem prav posebej zbran, sploh pa ne, da bi temeljito premislil transhumanistični, kaj šele posthumanistični koncept sveta. Predvsem pa je pred menoj dejstvo, da se bo 20. aprila 2020 Petdesetletni projektil Noordung prevesil v svojo drugo polovico. V čas razpleta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
21
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
13
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči
2
10.07.2021 18:00
Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pred referendumom: Upam, da boste izjemna šola novim generacijam, gospod minister Vizjak
26
09.07.2021 00:31
Zaupanje je sveti gral delovanja v politiki. Gospod minister Vizjak, oprostite, ampak težko vam verjamem in zdi se, da nisem ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
4. junij 2021 je bil dan, ko je smučanje dobilo priložnost, da spet postane zanimiv šport
3
06.07.2021 22:05
Danes tega vsi še ne verjamejo, toda 4. junija se je ponovno rodilo smučanje. Z novim vodstvom svetovne smučarske organizacije ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Eksponentna rast delta seva: Poenotimo se pred naslednjim valom, ki je pred vrati!
10
04.07.2021 22:24
Delta sev počasi napreduje v Evropi. Med države, kjer se hitreje širi, sodi tudi Portugalska, a se ji z vsakim dnem pridružujemo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.521
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.391
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.398
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.553
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.307
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.409
07/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.000
08/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.160
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.127
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 758