Komentar

Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo

Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do muslimanskih migrantov sploh ne govorimo. Zaboga, kam so izginile evropske humanistične vrednote?  To ni patologija evropskega individualizma, temveč egoizem evropskih nacij. Razsvetljenski individualizem ni bil nikoli in tudi ne bo egoizem.

05.04.2020 01:05
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   virus   Evropa   humanizem   biopolitika   Elysium   Foucault

Virus bo premagan, tega si želimo. A kakšen bo vojni plen biopolitičnega načrta?

Pred časom sem si v dokumentu Fjodorov zapisal zaznamek: Ko boš imel dovolj časa in boš dovolj zbran, še enkrat premisli transhumanistični koncept sveta. Ne pozabi, da te ta določa, če to hočeš ali ne! Predvsem v Petdesetletnem projektilu Noordung. Upam le, da se bom te dni obvladoval v samoizolaciji. Dejstvo je, da imam časa na pretek. To, kar doživljamo, je objektivna nepričakovanost: nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo.

 

V svojem dosedanjem reflektiranju sem pred vami večkrat zapisal besedo transhumanizem, ki sem jo sčasoma s tehtnim razlogom nadomestil z bolj utemeljeno besedo posthumanizem. Dejstvo pa je, da smo pred mesecem dni surovo treščili tako v transhumanistično kot posthumanistično stvarnost. V virusno in biopolitično stvarnost!

 

Že desetletja v svojem delovanju izhajam iz evropskih razsvetljensko avantgardističnih izhodišč. Evroeuforik sem, tega mi pač ne more nihče vzeti. Toda zadnje tedne sem se nagledal mega sindromov po vsej medijski Evropi. Skoraj vsi vodijo v slabo bodočnost: sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do muslimanskih migrantov sploh ne govorimo. Zaboga, kam so izginile evropske humanistične vrednote?  To ni patologija evropskega individualizma, temveč egoizem evropskih nacij. Razsvetljenski individualizem ni bil nikoli in tudi ne bo egoizem.

 

Navkljub vsemu tesnoba. Saj vsi vemo, da ni večnih vrednosti! Tudi v umetnosti ne! Teza o večni vrednosti umetnine je gromozanski predsodek - preteklosti. Ali sploh obstajajo večne vrednosti v resničnosti? Ne, vedno znova gledamo izdajstva z novimi in novimi obrazi izdajalcev. Ni osamljenega, izoliranega posmeznika, kakor tudi ni kolektivne vrednosti, ki naj bi veljala za vse večne čase. Toda, zaboga, obstajajo evropske helenistično-rensančne- modernistične vrednote, obstaja kolektiven spomin na njih. Retorično vprašanje: Kdaj postanejo človekove pravice nesmislene? Odgovor: Ko trčijo ob pravice živali in rastlin. Na tej točki nastopi posthumanizem. Iz sebe bo potrebno najprej izruvati tesnobo in zaupati v nove vrednosti umetnic in umetnikov, filozofinj in filozofov, znanstvenic in znanstvenikov. Ali izginja evropska ideja humanistične renesanse? Ali izginja svet razsvetljenstva? Mogoče!

 

Po neposredni artaudovski izkušnji gledališča, virus-strah-metafizika, ki jo te dni doživljamo umetniki, ne smemo dovoliti, da bi nam virusi okužili življenje s surovostjo. Res je, možgane že imamo v plamenih, toda ne smemo na noben način dovoliti katastrofičnega izida. 

 

Rojstvo klinike in biopolitike (s pomočjo Polone Tratnik, Michela Foucaulta in Marine Gržinić): V klasičnem helenističnem svetu je bila priroda izključena iz sveta polisa (iz države). V novoveškem svetu pa je priroda in s tem bolezen neposredno vključena v njeno delovanje, v njene mehanizme vladanja. Biopolitika je novoveška metoda manipuliranja z množicami in skupinami. Čas krize je za biopolitiko čas njenega delovanja, v času miru pa se pripravlja na krizo, da bi lahko v njej organizirano delovala. Zaveda se, da se v času krize življenje na surov in najbolj enosotaven način preoblikuje. 

 

Beseda dneva: Kriza. Grško krisis, odločitev, ločitev, kar je sorodno s krizo, odrežem, ločim, v evropskih jezikih je sprva pomenila odločilni kritičen trenutek v razvoju bolezni, od tod se je pomen posplošil, v težek položaj.

 

Biopolitka: Od nekdaj je bila pravica oblastnika, da odloča o življenju in smrti svojega demosa. Oblastnik je bil tisti, ki je odločal o tem, komu bo omogočil, da živi in koga bo poslal v smrt. Saj poznate tisto: Ampak mrtvih bo na tisoče. Seveda, a za himnične cilje! Oblastnik ima v sodobni demokratični državi zelo podobno pravico, le da je tehnologija njenega izvajanja bolj prikrita. Zahrbtna! V sodobnosti biopolitika z močjo svojega ustroja ne vlada na način: živi ali umri, temveč z živi ali ga pusti umreti!

 

Michel Foucault (1926-1984) zapiše: biopolitika je tisto, kar omogoči življenju in njegovim mehanizmom, da vstopijo na področje jasnih izračunov, iz oblasti-znanja pa dela sredstvo, ki preoblikuje življenje. Na ta način nam oblast z metodološkim strahom pokaže, da te bo ali ne bo pustila izdihniti. In koga bo in koga ne bo! Ne, ker jo vodijo krizne okoliščine, temveč ker lahko uporabi krizne izračune za svoje vladanje! Pokaže ti, da si dobesedno v njeni oblasti. Biopolitika nam z vzponom novih tehnologij še bolj jasno razkazuje svojo prevalenco nad našim življenjem. 

 

Virus bo premagan, tega si želimo. A kakšen bo vojni plen biopolitičnega načrta? Biotehnologijo razumemo kot enega od pomembnih instrumentov, ki ga uporablja novoveškega vladavina. Biotehnologija je sicer neskončno pomembna interdisciplinarna veda, a je ena od tistih, ki jo biopolitika izrablja do obisti. To lahko gledate v živo. Biopolitika s kriznim upravljanjem našega strahu že danes monetizira svojo bodočnost, neodvisno od njenega razpleta! Zelo hitro prepozna v množici obvladljive skupine in tiste, ki to niso. Slednje so tiste, ki jih bo potrebno pustiti umreti, ker predstavljajo stopnjo tveganja. Seveda govorim o povirusnem času.

 

Biopolitiko v miru najbolj natančno vidimo v tem, kako procesira pridobivanje azila ali državljanstva. V njej sta tako življenje kot telo predmet upravljanja. Ponovimo še enkrat: določenim večinskim skupinam država z rasnim in etičnim principom omogoči živeti, določene, ki jo ogrožajo, metodološko pusti životariti, da bi pred nami umrle.

 

Neplačan oglas: Oglejte si na medmrežju film distopije - Elysium, ki uprizarja eksplicitno prakso biopolitike. Kaj delati, ko so naši možgani v plamenih: Umetnik in umetniška mreža sta tista, ki v končnici vedno oblikujeta civilizacijo. V polju politike pa je človek vedno bil žival; upravljan in pripravljen na zakol. Medtem, ko visoko modernistična biopolitika organizira skupine - ene za evgeniko in elizijum, druge pa naj životarijo in izdihnejo. Privatizirajo nam večnost! Vsi mi smo njihovi resursi. Smo le informacija za njihove biopolitične manipulacije. Vse je postalo nosilec njihovih virusnih kolonij. 

 

Neodvisno od končnega razpleta, s katerim smo brutalno treščili v transhumanistično stvarnost, moramo že zdaj sprožiti evropsko humanistično zavest. Res pa je, da nisem mogel verjeti, da bodo postale evropske vrednote s pomočjo pandemije v trenutku sprevržene. Da bodo lahko zli anonimneži z lahkoto, za nedoločen čas odložili demokracijo. Nikakor in nikdar ne smemo pristati na suspendiranje evropskih humanističnih projekcij. Nekateri jih imenujemo s preprosto besedo - umetnost. Umetnost je osrednja vrednota helenistične Evrope, tudi krščanske, judovske, razsvetljenske, antinacistične Evrope. To je naša dediščina, ki jo bomo po krizi usmerili v skupno idejo Sveta. Bojana Kunst je pred časom izjavila: Umetnost je čas, ki še pride! 

 

Te dni imam časa več kot dovolj, a nisem prav posebej zbran, sploh pa ne, da bi temeljito premislil transhumanistični, kaj šele posthumanistični koncept sveta. Predvsem pa je pred menoj dejstvo, da se bo 20. aprila 2020 Petdesetletni projektil Noordung prevesil v svojo drugo polovico. V čas razpleta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
8
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
22
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Zdaj živimo v demokraciji. Utihnite že enkrat.
15
22.03.2021 22:00
Pred leti sem veliko pisala o svobodi izražanja in ne želim se ponavljati kot pokvarjena plošča. Od medijskih zdrah dobim ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni bolj smešnega prizora od tropa desničarjev in levičarjev, ki so složni le v tem, da hrepenijo po spoštovanju svojega drugačnega mnenja
9
21.03.2021 11:00
Pomembno je, da se zavedamo, kam kdo spada. Če si levičar, ti gre Žiga Turk pač na jetra, zato naj bi bilo vseeno, s čim in kako ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Ne bo dolgo minilo, ko bomo brali, da smo si Narodni dom zažgali sami
7
20.03.2021 22:00
Nacizem in fašizem sta absolutno zlo, rasni zakoni pa so ena od manifestacij njune patološke zločinskosti. Samozavestni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
KPK je končno razkrila korupcijska tveganja v FIHO, grešni kozel bo zdaj direktor Vladimir Kukavica, ki pa je že nepreklicno odstopil!
10
18.03.2021 22:00
Nedavno je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pri nadzoru razdeljevanja sredstev Fundacije invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Elena Pečarič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.355
02/
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
Andraž Teršek
Ogledov: 2.158
03/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.624
04/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.539
05/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.125
06/
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
Ana Jud
Ogledov: 1.322
07/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.137
08/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 967
09/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.123
10/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 595