Komentar

Vidne posledice nevidnega orožja

Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, kako disfunkcionalna je naša poliitika. Smo ena redkih držav, ki ima v parlamentu že od pamtiveka stranko DeSUS, za katero pa glede na usodo upokojencev ni razvidno, komu ali čemu na ljubo sploh obstaja. Koliko ljudi, danes zdravih ali že bolnih, bo dodatno hudo zbolelo zaradi eksistencialnega stresa ob drastičnem zastoju v zdravstveni obravnavi? Koliko izmed teh žrtev bo prerano ali brez potrebe umrlo? Bo številka potolčenih zaradi posledic "zdravstvene brižnosti" ob aktualni pandemiji nižja od smrtnih žrtev skrivnostnega koronavirusa?

05.04.2020 11:00
Piše: Simona Rebolj
Ključne besede:   Emilie Pine   Grčija   Angela Merkel   zdravstveni sistem   virus   ukrepi   Kitajska   Japonska   Singapur   Švedska   DeSUS   politika   Evropska unija

Povsem predvidljivo se je izkazalo, katere oblasti posameznih držav najbolj zlorabljajo tudi aktualno krizo za poglabljanje diktatorskih principov vladanja, zato je zadnje oglašanje Evropske unije, ki ponovno jalovo žuga Viktorju Orbanu v opozorilo, zgolj primerek neprebavljivega sprenevedanja. 

Ob koncu lanskega leta sem prebrala esejistični roman Pišem sebi irske pisateljice Emilie Pine. Emilie Pine začne svojo pripoved leta 2013 v Grčiji, kamor se je nekoč preselil njen oče, sicer prepoznaven irski pisatelj, ki se je pozibaval med alkoholizmom in abstinenčnimi premori, odkar Emilie pomni. Skupaj s sestro se naposled znajde ob hudo bolnem očetu na intenzivni negi splošne bolnišnice. Zagotovo nismo pozabili, da je Grčija po zadnji finančni krizi zaradi borznega zloma utrpela še posebej hud udarec, smo se pa kasneje v imenu evropske združenosti in domnevne solidarnosti, ki v praksi ne obstaja, zlahka pozabili spraševat, kako se je utiril grški vsakdanjik.

 

Grška družba je kolapsirala s pomočjo vsiljenih varčevalnih ukrepov, ki jih je dirigirala predvsem Nemčija z Angelo Merkel na prestolu. Trenutno – kot lahko opažate – je postalo zlato fiskalno pravilo za potrebe reševanja obstoječega ekonomskega sistema, ki v aktualni krizi še bolj razkriva banalno naravo prostotržnih prioritet in lažnivost floskul o enakih možnostih, povsem nepomembno. Pomembno bo spet postalo, ko bo treba aktivirat v suženjstvo zaklete. V Grčiji se je skladno s splošnim ekonomskim razsulom po logiki stvari razmajal tudi preobremenjen zdravstveni sistem. 

 

Emilie je že ob prvem obisku očeta vstopila v prostor, ki je zaudarjal po znoju, urinu in blatu. Ko se je želela o očetovem nedostojanstvenem položaju v komi pogovorit z zdravnikom, so jo drugi svojci pacientov po čakalnicah le debelo gledali, o čem neki uboga idealistična tujka sanja. Pravi čudež je namreč predstavljalo že srečanje z medicinsko sestro. Zdravniki ob kronični podhranjenosti s kadrom nimajo časa za klepetanje. Prijazna domačinka je obupani Emilie pojasnila, da v bolnišnici dan in noč skrbijo za svojce predvsem sorodniki, sicer bolnik v kritičnem stanju zagotovo umre. Pojem "redna vizita" je v permanentno kritičnih pogojih zelo raztegljiv. Emilie je kmalu spoznala, da se medicinske sestre za opravila, ki jih sorodniki ne morejo obvladat, sicer prikažejo, vendar brez osnovne zaščitne opreme. Kadar v skladu s protokolarno nujnostjo vendarle uporabljajo higienske rokavice, so le te tako umazane ali celo krvave, da izgledajo kot morilsko orodje. Kdo neki sploh preživi tako invazivno raznašanje infekcij med imunsko obubožanimi pacienti?

 

Zgrožena Emilie se takoj odpravi v nabavo paketa precenjenih higienskih rokavic. O zaščitnih maskah v takšnih razmerah ni posebne razprave. Medicinski sestri ob prvi priložnosti donira sveže rokavice, ki se jih nesramno podplačana in preobremenjena gospa zelo razveseli, a jih spravi v žep. Ker je treba varčevat. Razsipneži s pozornostjo do sočloveka so lahko hitro ob službo in postanejo kvečjemu zaželen kader med prostovoljci. Emilie se mora posebej potrudit, da prisili medicinsko sestro v nezaslišano potrato. Preživetje očeta v takšnih razmerah se zdi nemogoče in reši ga le preselitev v zasebno bolnišnico, ki si jo lahko privošči le tisti, ki si luksuzno socialno normalnost pač lahko privošči. Prostotržni kapitalizem ne pozna enakovrednih možnosti in preživetje ima visoko ceno ravno zato, ker je življenje v resnici popolnoma razvrednoteno.

 

 

***

 

Ob branju nisem imela pojma, da bo že naslednje leto obeleženo z razkritjem o krhki stabilnosti zdravstvenega sistema v globalizirani tehnološko razviti divjini. Nisem si predstavljala prizora, v katerem se bo tudi stroka na polno sprenevedala, ali zaščitne maske pomembno pripomorejo k zaščiti pred okužbo z virusom ali ne, ker se bo močno izpostavljeno medicinsko osebje pred obličji golih in bosih državljanov v hišnem priporu pač borilo za lastno zaščito. Množica ljudi se je v strahu pred zaostrenim pomanjkanjem razširila in zvočni zid je prebila splošna zaskrbljenost za pravičnost razdeljevanja nujnih zagonskih podpor in potreb za preživetje, kar bi pripomoglo k vsaj osnovni volji do življenja v negotovi prihodnosti.

 

Kar naenkrat so na primer ljudje zaskrbljeni, ali imajo otroci pri šolanju vsaj približno enake možnosti za doseganje uspešnih učnih rezultatov. Dobro jutro, Slovenija! Dobro jutro, svet! Že prej niso imeli otroci niti približno enakih možnosti za razvoj in tudi v odraslosti se radikalna neenakopravnost ne preobrazi čudežno v enakopravne možnosti in priložnosti za kar koli. Še huje! Če malo bolje razmislite, kakšne človeške lastnosti in ambicije večinoma prinašajo finančni uspeh, se lahko resno zamislite nad smislom vzgoje podmladka. Ko se množica po organizaciji kaosa spet prilagodi na poglobljeno kriznost, se poglobljena kriznost v vsej svoji neenakopravni tekmovalnosti in prevladi vzvodov moči nad vsebino na videz normalizira. Nekateri ostanejo goli in bosi, drugi profitirajo na plečih golih in bosih, tretje izloči primitiven zakon naravne selekcije. Tega dejstva se danes, ko je med nas udarilo nevidno orožje, za katerega v resnici nihče dokazljivo še ne ve, od kod se je vzelo, kakšna natančno je njegova narava obnašanja in kakšni obrambni mehanizmi bi bili najboljši, zavedajo tudi oblasti vseh držav. V nesreči se toliko bolj razgali značaj posameznikov, skupin in celih narodov. 

 

Čeprav se večinoma pri sprejemanju ukrepov v imenu boja proti virusu odzivajo države podobno restriktivno, pa so vendarle zanimive predvsem razlike. Razlike pričajo o drugačnem izhodiščnem položaju, prioritetnih namenih, splošni mentaliteti družbe in prevladujoči politiki.

 

Kitajska, ki je v času lastnega boja z nevidnim napadalcem pokupila na milijone mask po svetu, da so se skladišča v tujini dodobra izpraznila, je zdaj kot največja in skoraj edina izvoznica medicinske zaščitne opreme v drastični prednosti pri zagonu gospodarstva.

 

Japonska se ne poslužuje restriktivnih ukrepov in ne ustavlja proizvodnje, saj prebivalci ne trpijo pomanjkanja zaščitnih mask in razkužil. Enako zaenkrat deluje Singapur, ki predstavlja pravi kapitalistični raj. Te države se zanašajo na disciplinirano ljudstvo. Italijanski ali španski žurerski temperament, ki predvideva obnašanje z obilo objemanja, glasnega govorjenja, poljubljanja in množičnega združevanja na prireditvah, ni njihov problem. Če ljudje že od prej pod neoliberalno represijo večinoma le službujejo in spijo, so vajeni socialne distance, saj ne obstaja veliko prostora za bolj pestro življenje od usode povprečne mravlje.

 

Najbolj zanimiva v svoji drži pa se zaenkrat izkazuje Švedska. Virus so zaznali že ob koncu januarja, a za razliko od večine evropskih držav niso sprejeli nobenega drastično omejevalnega ukrepa, razen prepovedi množičnega združevanja nad 50 oseb. Panika se jih ni pretirano dotaknila in sporočajo nam, da imajo demokratične vrednote na Švedskem visoko vrednost, zaradi česar ne pristajajo na uvajanje diktature. Visoki predstavnik švedske zdravstvene organizacije je svetovni javnosti sporočil, da državljanom podajajo nasvete, ki naj se jih držijo predvsem najbolj ranljive skupine, sicer pa zaupajo razumnosti in kultiviranosti svojih državljanov.

 

V podtonu smo pravzaprav prejeli sporočilo, da je z močno represijo treba obvladovat le drhal, ker le drhal konec koncev sprejema ali celo potrebuje bolj ali manj avtoritarno politiko. Povsem predvidljivo se je izkazalo, katere oblasti posameznih držav najbolj zlorabljajo tudi aktualno krizo za poglabljanje diktatorskih principov vladanja, zato je zadnje oglašanje Evropske unije, ki ponovno jalovo žuga Viktorju Orbanu v opozorilo, zgolj primerek neprebavljivega sprenevedanja. Švedska sprejema strožje ukrepe postopoma in le v skrajni sili, ob tem pa krepijo zdravstveno pomoč z dodatnimi prostori in kadri. Zaenkrat se ne bojijo kolapsa javnih zdravstvenih kapacitet in morebitne italijanske usode krhkega in slabo dostopnega zdravstvenega skrbstva ob visoki populaciji starostnikov. Če bo Švedska, ki v primerjavi z drugimi zahodnimi državami vzdržuje tudi precej bolje razvit socialni sistem, zmogla vztrajat pri takšni politiki, bo na koncu kot nekakšen eksperimentalen laboratorij predstavljala pomembno pričevanje ne le o realni naravi nevarnosti z okužbo covid-19, ampak tudi o realnih namerah in prioritetah politik, ki vladajo posameznim državam in celemu svetu. V aktualnih negotovih razmerah je namreč težko povsem samozavestno presojat o odgovornem ali neodgovornem ravnanju.  

 

Kakšno bodočnost nam krojijo posamezne politike v navezi z gospodarji kapitala na vrhu piramide, medtem ko se ljudstvo privaja na občutek okrepljene individualizacije, se bomo spet spraševali prepozno. Kot se na primer trenutno še ne sprašujemo dovolj, kakšne bodo posledice zastoja v zdravstvenem sistemu. Slovenija je še posebej v sramotnem položaju zaradi poraznega stanja na področju oskrbe starostnikov ter pomanjkanja finančno dostopnih in kakovostnih domov za ostarele. Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, kako disfunkcionalna je naša poliitika. Smo ena redkih držav, ki ima v parlamentu že od pamtiveka stranko DeSUS, za katero pa glede na usodo upokojencev ni razvidno, komu ali čemu na ljubo sploh obstaja. Koliko ljudi, danes zdravih ali že bolnih, bo dodatno hudo zbolelo zaradi eksistencialnega stresa ob drastičnem zastoju v zdravstveni obravnavi? Koliko izmed teh žrtev bo prerano ali brez potrebe umrlo? Bo številka potolčenih zaradi posledic "zdravstvene brižnosti" ob aktualni pandemiji nižja od smrtnih žrtev skrivnostnega koronavirusa?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Se Evropa med drugim valom pandemije še lahko izogne množičnim uličnim neredom?
3
28.10.2020 21:50
Koronakriza in z njo povezani ukrepi, med katerimi so marsikje čedalje hujše omejitve in prepovedi, bodo vedno bolj negativno ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
14
26.10.2020 21:05
Trenutne razmere kažejo, da je za boj s pandemijo dejansko potrebno angažirati vse razpoložljive sile in s tem tudi oborožene ... Več.
Piše: Božo Cerar
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
5
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
6
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
19
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.983
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.648
03/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.300
04/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.530
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.259
06/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.717
07/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.479
08/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.480
09/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.205
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 19.741