Komentar

Vidne posledice nevidnega orožja

Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, kako disfunkcionalna je naša poliitika. Smo ena redkih držav, ki ima v parlamentu že od pamtiveka stranko DeSUS, za katero pa glede na usodo upokojencev ni razvidno, komu ali čemu na ljubo sploh obstaja. Koliko ljudi, danes zdravih ali že bolnih, bo dodatno hudo zbolelo zaradi eksistencialnega stresa ob drastičnem zastoju v zdravstveni obravnavi? Koliko izmed teh žrtev bo prerano ali brez potrebe umrlo? Bo številka potolčenih zaradi posledic "zdravstvene brižnosti" ob aktualni pandemiji nižja od smrtnih žrtev skrivnostnega koronavirusa?

05.04.2020 11:00
Piše: Simona Rebolj
Ključne besede:   Emilie Pine   Grčija   Angela Merkel   zdravstveni sistem   virus   ukrepi   Kitajska   Japonska   Singapur   Švedska   DeSUS   politika   Evropska unija

Povsem predvidljivo se je izkazalo, katere oblasti posameznih držav najbolj zlorabljajo tudi aktualno krizo za poglabljanje diktatorskih principov vladanja, zato je zadnje oglašanje Evropske unije, ki ponovno jalovo žuga Viktorju Orbanu v opozorilo, zgolj primerek neprebavljivega sprenevedanja. 

Ob koncu lanskega leta sem prebrala esejistični roman Pišem sebi irske pisateljice Emilie Pine. Emilie Pine začne svojo pripoved leta 2013 v Grčiji, kamor se je nekoč preselil njen oče, sicer prepoznaven irski pisatelj, ki se je pozibaval med alkoholizmom in abstinenčnimi premori, odkar Emilie pomni. Skupaj s sestro se naposled znajde ob hudo bolnem očetu na intenzivni negi splošne bolnišnice. Zagotovo nismo pozabili, da je Grčija po zadnji finančni krizi zaradi borznega zloma utrpela še posebej hud udarec, smo se pa kasneje v imenu evropske združenosti in domnevne solidarnosti, ki v praksi ne obstaja, zlahka pozabili spraševat, kako se je utiril grški vsakdanjik.

 

Grška družba je kolapsirala s pomočjo vsiljenih varčevalnih ukrepov, ki jih je dirigirala predvsem Nemčija z Angelo Merkel na prestolu. Trenutno – kot lahko opažate – je postalo zlato fiskalno pravilo za potrebe reševanja obstoječega ekonomskega sistema, ki v aktualni krizi še bolj razkriva banalno naravo prostotržnih prioritet in lažnivost floskul o enakih možnostih, povsem nepomembno. Pomembno bo spet postalo, ko bo treba aktivirat v suženjstvo zaklete. V Grčiji se je skladno s splošnim ekonomskim razsulom po logiki stvari razmajal tudi preobremenjen zdravstveni sistem. 

 

Emilie je že ob prvem obisku očeta vstopila v prostor, ki je zaudarjal po znoju, urinu in blatu. Ko se je želela o očetovem nedostojanstvenem položaju v komi pogovorit z zdravnikom, so jo drugi svojci pacientov po čakalnicah le debelo gledali, o čem neki uboga idealistična tujka sanja. Pravi čudež je namreč predstavljalo že srečanje z medicinsko sestro. Zdravniki ob kronični podhranjenosti s kadrom nimajo časa za klepetanje. Prijazna domačinka je obupani Emilie pojasnila, da v bolnišnici dan in noč skrbijo za svojce predvsem sorodniki, sicer bolnik v kritičnem stanju zagotovo umre. Pojem "redna vizita" je v permanentno kritičnih pogojih zelo raztegljiv. Emilie je kmalu spoznala, da se medicinske sestre za opravila, ki jih sorodniki ne morejo obvladat, sicer prikažejo, vendar brez osnovne zaščitne opreme. Kadar v skladu s protokolarno nujnostjo vendarle uporabljajo higienske rokavice, so le te tako umazane ali celo krvave, da izgledajo kot morilsko orodje. Kdo neki sploh preživi tako invazivno raznašanje infekcij med imunsko obubožanimi pacienti?

 

Zgrožena Emilie se takoj odpravi v nabavo paketa precenjenih higienskih rokavic. O zaščitnih maskah v takšnih razmerah ni posebne razprave. Medicinski sestri ob prvi priložnosti donira sveže rokavice, ki se jih nesramno podplačana in preobremenjena gospa zelo razveseli, a jih spravi v žep. Ker je treba varčevat. Razsipneži s pozornostjo do sočloveka so lahko hitro ob službo in postanejo kvečjemu zaželen kader med prostovoljci. Emilie se mora posebej potrudit, da prisili medicinsko sestro v nezaslišano potrato. Preživetje očeta v takšnih razmerah se zdi nemogoče in reši ga le preselitev v zasebno bolnišnico, ki si jo lahko privošči le tisti, ki si luksuzno socialno normalnost pač lahko privošči. Prostotržni kapitalizem ne pozna enakovrednih možnosti in preživetje ima visoko ceno ravno zato, ker je življenje v resnici popolnoma razvrednoteno.

 

 

***

 

Ob branju nisem imela pojma, da bo že naslednje leto obeleženo z razkritjem o krhki stabilnosti zdravstvenega sistema v globalizirani tehnološko razviti divjini. Nisem si predstavljala prizora, v katerem se bo tudi stroka na polno sprenevedala, ali zaščitne maske pomembno pripomorejo k zaščiti pred okužbo z virusom ali ne, ker se bo močno izpostavljeno medicinsko osebje pred obličji golih in bosih državljanov v hišnem priporu pač borilo za lastno zaščito. Množica ljudi se je v strahu pred zaostrenim pomanjkanjem razširila in zvočni zid je prebila splošna zaskrbljenost za pravičnost razdeljevanja nujnih zagonskih podpor in potreb za preživetje, kar bi pripomoglo k vsaj osnovni volji do življenja v negotovi prihodnosti.

 

Kar naenkrat so na primer ljudje zaskrbljeni, ali imajo otroci pri šolanju vsaj približno enake možnosti za doseganje uspešnih učnih rezultatov. Dobro jutro, Slovenija! Dobro jutro, svet! Že prej niso imeli otroci niti približno enakih možnosti za razvoj in tudi v odraslosti se radikalna neenakopravnost ne preobrazi čudežno v enakopravne možnosti in priložnosti za kar koli. Še huje! Če malo bolje razmislite, kakšne človeške lastnosti in ambicije večinoma prinašajo finančni uspeh, se lahko resno zamislite nad smislom vzgoje podmladka. Ko se množica po organizaciji kaosa spet prilagodi na poglobljeno kriznost, se poglobljena kriznost v vsej svoji neenakopravni tekmovalnosti in prevladi vzvodov moči nad vsebino na videz normalizira. Nekateri ostanejo goli in bosi, drugi profitirajo na plečih golih in bosih, tretje izloči primitiven zakon naravne selekcije. Tega dejstva se danes, ko je med nas udarilo nevidno orožje, za katerega v resnici nihče dokazljivo še ne ve, od kod se je vzelo, kakšna natančno je njegova narava obnašanja in kakšni obrambni mehanizmi bi bili najboljši, zavedajo tudi oblasti vseh držav. V nesreči se toliko bolj razgali značaj posameznikov, skupin in celih narodov. 

 

Čeprav se večinoma pri sprejemanju ukrepov v imenu boja proti virusu odzivajo države podobno restriktivno, pa so vendarle zanimive predvsem razlike. Razlike pričajo o drugačnem izhodiščnem položaju, prioritetnih namenih, splošni mentaliteti družbe in prevladujoči politiki.

 

Kitajska, ki je v času lastnega boja z nevidnim napadalcem pokupila na milijone mask po svetu, da so se skladišča v tujini dodobra izpraznila, je zdaj kot največja in skoraj edina izvoznica medicinske zaščitne opreme v drastični prednosti pri zagonu gospodarstva.

 

Japonska se ne poslužuje restriktivnih ukrepov in ne ustavlja proizvodnje, saj prebivalci ne trpijo pomanjkanja zaščitnih mask in razkužil. Enako zaenkrat deluje Singapur, ki predstavlja pravi kapitalistični raj. Te države se zanašajo na disciplinirano ljudstvo. Italijanski ali španski žurerski temperament, ki predvideva obnašanje z obilo objemanja, glasnega govorjenja, poljubljanja in množičnega združevanja na prireditvah, ni njihov problem. Če ljudje že od prej pod neoliberalno represijo večinoma le službujejo in spijo, so vajeni socialne distance, saj ne obstaja veliko prostora za bolj pestro življenje od usode povprečne mravlje.

 

Najbolj zanimiva v svoji drži pa se zaenkrat izkazuje Švedska. Virus so zaznali že ob koncu januarja, a za razliko od večine evropskih držav niso sprejeli nobenega drastično omejevalnega ukrepa, razen prepovedi množičnega združevanja nad 50 oseb. Panika se jih ni pretirano dotaknila in sporočajo nam, da imajo demokratične vrednote na Švedskem visoko vrednost, zaradi česar ne pristajajo na uvajanje diktature. Visoki predstavnik švedske zdravstvene organizacije je svetovni javnosti sporočil, da državljanom podajajo nasvete, ki naj se jih držijo predvsem najbolj ranljive skupine, sicer pa zaupajo razumnosti in kultiviranosti svojih državljanov.

 

V podtonu smo pravzaprav prejeli sporočilo, da je z močno represijo treba obvladovat le drhal, ker le drhal konec koncev sprejema ali celo potrebuje bolj ali manj avtoritarno politiko. Povsem predvidljivo se je izkazalo, katere oblasti posameznih držav najbolj zlorabljajo tudi aktualno krizo za poglabljanje diktatorskih principov vladanja, zato je zadnje oglašanje Evropske unije, ki ponovno jalovo žuga Viktorju Orbanu v opozorilo, zgolj primerek neprebavljivega sprenevedanja. Švedska sprejema strožje ukrepe postopoma in le v skrajni sili, ob tem pa krepijo zdravstveno pomoč z dodatnimi prostori in kadri. Zaenkrat se ne bojijo kolapsa javnih zdravstvenih kapacitet in morebitne italijanske usode krhkega in slabo dostopnega zdravstvenega skrbstva ob visoki populaciji starostnikov. Če bo Švedska, ki v primerjavi z drugimi zahodnimi državami vzdržuje tudi precej bolje razvit socialni sistem, zmogla vztrajat pri takšni politiki, bo na koncu kot nekakšen eksperimentalen laboratorij predstavljala pomembno pričevanje ne le o realni naravi nevarnosti z okužbo covid-19, ampak tudi o realnih namerah in prioritetah politik, ki vladajo posameznim državam in celemu svetu. V aktualnih negotovih razmerah je namreč težko povsem samozavestno presojat o odgovornem ali neodgovornem ravnanju.  

 

Kakšno bodočnost nam krojijo posamezne politike v navezi z gospodarji kapitala na vrhu piramide, medtem ko se ljudstvo privaja na občutek okrepljene individualizacije, se bomo spet spraševali prepozno. Kot se na primer trenutno še ne sprašujemo dovolj, kakšne bodo posledice zastoja v zdravstvenem sistemu. Slovenija je še posebej v sramotnem položaju zaradi poraznega stanja na področju oskrbe starostnikov ter pomanjkanja finančno dostopnih in kakovostnih domov za ostarele. Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, kako disfunkcionalna je naša poliitika. Smo ena redkih držav, ki ima v parlamentu že od pamtiveka stranko DeSUS, za katero pa glede na usodo upokojencev ni razvidno, komu ali čemu na ljubo sploh obstaja. Koliko ljudi, danes zdravih ali že bolnih, bo dodatno hudo zbolelo zaradi eksistencialnega stresa ob drastičnem zastoju v zdravstveni obravnavi? Koliko izmed teh žrtev bo prerano ali brez potrebe umrlo? Bo številka potolčenih zaradi posledic "zdravstvene brižnosti" ob aktualni pandemiji nižja od smrtnih žrtev skrivnostnega koronavirusa?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Erotične drame na AGRFT in mizerne predstave za naivno javnost
8
16.05.2021 11:00
Gospod Ostan, kako je mogoče, da nekdo, ki deluje toliko let na področju gledališke umetnosti, ne premore niti toliko poguma, da ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zločin bi bil v času helikopterskega denarja ne zgraditi NUK2
5
16.05.2021 05:40
V zadnjih desetih letih opravljam svoj poklic v stolpnici. V virusnem času so pred mojim oknom zgradili novo vertikalo. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-obletnica Slovenije: Bomo praznovali spoštljivo drug do drugega ali na bojišču?
23
14.05.2021 05:03
Na portalu+ bomo v prihodnjih osmih tednih objavili osem prispevkov ob tridesetletnici Slovenije. Izbor se bo morda komu zdel ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Sem že čipirana, pardon, cepljena!
34
12.05.2021 04:00
Prejšnji torek pozno zvečer so me poklicali iz Zdravstvenega zavoda Zdravje in me povabili na cepljenje. Nisem oklevala. Že ... Več.
Piše: Ana Jud
Ta naša diktatura je tako strašna, da jo vidijo samo izbranci!
10
11.05.2021 05:30
Sem prespal nasilno zrušitev demokratično izvoljenih predstavnikov ljudstva, sem zaradi nemirnih sanj preslišal tanke na ulicah ... Več.
Piše: Denis Poniž
Tako, kot so glasbeniki igrali pred epidemijo, danes na žalost ni več sprejemljivo
25
09.05.2021 22:00
Precej prahu so dvignila priporočila NIJZ za slovenske glasbenike glede zaščitnih ukrepov med koncerti. Posmehovanje so sprožila ... Več.
Piše: Milan Krek
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
2
09.05.2021 11:00
Aprila 1944 naj bi v Bazi 20 Jože Javoršek zasnoval in uspešno izpeljal kulturni miting. Dramaturško domiselno zasnovan ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Andre Cadere: Kako je nevidni romunski emigrant v Parizu postal človek z "okroglo palico"
5
09.05.2021 06:00
Andre Cadere je živel v Parizu emigrantsko življenje s statusom drugorazrednega, mogoče celo tretjerazrednega umetnika. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o "znamenjih": Od brisanja slik preko Sanjskega moškega, otrok brez očetov in Simone Rebolj do streljanja sošolcev
14
07.05.2021 22:59
Koronska situacija ni naporna samo za ženske. V družinskem nasilju trpijo otroci, starostniki, oskrbe potrebni, ženske in tudi ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
29
05.05.2021 21:00
Oseba iz politike me je vljudno prosila, naj napišem kaj pozitivnega, neke sorte spravni tekst. Naj ljudi pozovem k enotnosti. ... Več.
Piše: Ana Jud
Polemika o "znamenjih": Pravičniški krik dobrih očetov in patriarhalne posvetovalnice za ženske
21
03.05.2021 22:30
Kampanje z opozarjanjem na nasilje moških niso nič novega. V času epidemije so tudi v Avstriji plasirali serijo plakatov z ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Where have all the communists gone, kam so vsi komunisti šli?
10
03.05.2021 03:47
Po svetu je še vedno veliko komunističnih strank, a je zelo malo vplivnih. Presenetljivo pa so komunisti v španski koaliciji, ... Več.
Piše: Keith Miles
2. maj: Praznovanje ljubezni do dela, vrednote nad vrednotami!
18
02.05.2021 11:00
Nismo še prišli na raven duhovnega razvoja, ki bi presegel krovno ideologijo vseh časov in krajev. Ne slepite se! Še vedno ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Če gledališkemu režiserju odvzameš možnost režiranja, je to isto, kot da ga usmrtiš.
3
01.05.2021 22:40
Umetniško gledališče Vsevoloda Emiljeviča Mejerholda se je upiralo zadušljivosti realnega sveta. Gledališko poetičnost je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: O fašistih, komunistih in tudi tistih normalnih, ki trpimo vmes
19
29.04.2021 22:03
Šele z nekoliko večje distance, predvsem geografske, človek počasi dojame vse razsežnosti fenomenalne slovenske pameti, ki jo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bi donirali Komisiji za preprečevanje korupcije 5 evrov preko SMS, da bi tako zagotovili njeno dejansko neodvisnost?
22
28.04.2021 22:00
Komisija za preprečevanje korupcije(KPK) mora postati zares neodvisna institucija! Naj privabi k sodelovanju čim več samostojnih ... Več.
Piše: Miha Burger
Yoda iz Vojne zvezd v mojem Štoparskem vodniku po slovenskem sodnem vesolju
9
25.04.2021 21:00
Področje sodnega izvedenstva psihiatrične stroke je v naši državi katastrofično neprofesionalno področje. Vedno sem menila, da ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni lepšega na svetu, kot so gledališke vaje: na njih vadimo svojo smrt
3
24.04.2021 22:39
Na vajah načelno ne določim interpretativne meje, da se lahko igralec svobodno giblje po zvočnem polju svojih replik. Ko pa smo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ustaške sanje hrvaškega predsednika Zorana Milanovića ali malo drugačen "non-paper"
11
23.04.2021 22:25
Pozdraviti gre prizadevanja Slovenije po čimprejšnjem odhodu iz balkanskega okolja, v prvi vrsti iz sklopa nečednih navad, ki ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Tudi imunski sistem Tomaža Vesela, predsednika Računskega sodišča, je hudo oslabljen
10
22.04.2021 22:10
Imunski sistem države se ruši ... Kot da bi bili vsi psi vojne spuščeni, delovati so začele, da tako rečem, tovarne zlobe. ... Več.
Piše: Vili Kovačič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sem že čipirana, pardon, cepljena!
Ana Jud
Ogledov: 1.966
02/
Ta naša diktatura je tako strašna, da jo vidijo samo izbranci!
Denis Poniž
Ogledov: 1.766
03/
Erotične drame na AGRFT in mizerne predstave za naivno javnost
Simona Rebolj
Ogledov: 1.621
04/
30-obletnica Slovenije: Bomo praznovali spoštljivo drug do drugega ali na bojišču?
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.479
05/
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
Marjan Frankovič
Ogledov: 1.303
06/
Tako, kot so glasbeniki igrali pred epidemijo, danes na žalost ni več sprejemljivo
Milan Krek
Ogledov: 1.159
07/
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
Uredništvo
Ogledov: 804
08/
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
Tomaž Seljak
Ogledov: 819
09/
Ko me je policist prepoznal, se je odločil, da bo iz neznatnega naredil senzacionalen dogodek
Dimitrij Rupel
Ogledov: 7.150
10/
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
Bine Kordež
Ogledov: 997