Film Contagion (slovensko Kužna nevarnost) je bil sicer posnet že leta 2011, a zgodba se v realnem življenju dogaja danes. Virus, kot je bil prikazan v filmu, sicer ni bil koronavirus, je pa imel nekatere kar srhljive podobnosti. Tako kot Covid-19 je tudi virus iz filma (poimenovan MEV-1) prišel iz Kitajske, kjer se je zgodil prenos z živali na ljudi. Virus se je hitro širil, predvsem po ZDA, družbeno-ekonomski ukrepi, ki so prikazani v filmu, pa so skoraj identični današnjim realnim ukrepom. Kar nekako surrealno se počutiš ob ogledu filma, kjer vojska nadzira karanteno, v športnih dvoranah postavljajo bolniške postelje, ljudje pa so izpostavljeni lažnim novicam na spletu. Eden izmed bolj srhljivih prizorov je, ko glavni igralec poskuša opraviti nakup med praznimi trgovskimi policami. Sporočilna vrednost je popolna gospodarska neaktivnost, ki je bolj kot posledica restriktivnih ukrepov oblasti posledica nezmožnosti za delo zaradi strahu pred okužbo in nasilja v družbi.  

V realnosti smo priča normalni oskrbi prebivalstva, prazne police so prej izjema. Zastoj gospodarstva se tako ni zgodil zaradi nezmožnosti prebivalstva za delo, temveč je posledica ukrepov, ki so potrebni za zajezitev virusa. Gospodarstvo vedno bolj nestrpno pričakuje ponoven zagon. Sploh zato, ker smo po dolgotrajnih posledicah finančne krize zadnja leta ponovno poslovali s polno močjo.

Obnašanje virusa in sposobnost zdravstvenega sistema

Tudi to nas navdaja z upanjem, da bo ekonomsko okrevanje po končani krizi hitro in zato manj boleče. Že od začetka krize se pojavljajo različne napovedi posledic zdravstvene krize za gospodarstvo. Napovedi obravnavajo tako finančne kot operativne načrte poti iz krize. Napovedi so različne zato, ker temeljijo na različnih predpostavkah. Takšne, ki napovedujejo hitro rast, temeljijo predvsem na predpostavki, da je bilo gospodarstvo pred začetkom krize v dobri kondiciji in da je bila gospodarska kriza povzročena z umetno zaustavitvijo celotnega gospodarskega in družbenega dogajanja. Problem teh napovedi je, da povsem izključujejo zdravstveni vidik krize, ki je pa v tem primeru v ospredju. Namreč, obnašanje virusa in zmožnost zdravstvenega sistema, da se z virusum spopade, bo pomembno vplivala tudi na gospodarski zagon v prihodnjih mesecih.

Gospodarski odboj ne bo hiter, ampak postopen

Čeprav se ameriški predsednik po mnenju mnogih ni najbolje izkazal pri obvladovanju krizne situacije, pa so njegovi nenehni pozivi k temu, da je potrebno državo čimprej odpreti za poslovanje, povsem razumljivi. Gospodarska dejavnost namreč omogoča ne zgolj delovanje držav, temveč tudi preživetje ljudi. Zato je pritisk na zdravstveno stroko velik.

Če pri gospodarski napovedi upoštevamo še zdravstvene predpostavke, se napovedi bolj zakomplicirajo. Težko je pričakovati, da bomo imeli močan gospodarski odboj, saj bodo, kot trenutno kaže, omejitve trajale še kar nekaj časa. Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo zajezen in bo na prvem mestu načelo previdnosti, da ne bo prišlo do ponovnega izbruha. Zaradi tega je pričakovati, da bodo meje še nekaj časa ostale zaprte, da bodo še nekaj časa po zagonu gospodarstva veljale omejitve za zbiranje velikih množič ljudi in podobno. To seveda pomeni, da bodo določeni sektorji, kot sta recimo turistična in letalska industrija, še nekaj časa mirovali. Že zaradi teh izjem bo zagon gospodarstva postopen in ne gre pričakovati hitrega odboja.

Nekatere panoge bodo ugasnile, nekatere se bodo zelo spremenile

Zaradi velike zdravstvene neznanke je v tem trenutku nemogoče napovedovati, kakšen bo padec gospodarstva in kdaj lahko ponovno pričakujemo gospodarsko rast. Upoštevati je treba, da če ne bo resnega zdravstvenega odgovora na boj proti virusu v smislu cepiva ali zdravila, bo družbeno in gospodarsko življenje še nekaj časa zelo omejeno. Načrti ponovnega odpiranja gospodarstva bodo verjetno zelo skrbni in bodo predvidevali počasne korake, saj si države že zaradi stroška celotnega zastoja ne bodo dovolile napake, ki bi jih prisilila v ponoven zastoj. To bo v prvi vrsti pomenilo, da bo odboj počasen in dolgotrajen, hkrati pa bodo nekatere gospodarske panoge prenehale obstajati ali pa bodo zelo spremenjene – drugačne, kot smo jih poznali do sedaj. Je pa res, da bodo veliko vlogo odigrale tudi države in centralne banke, ki bodo z intenzivnimi stimulativnimi ukrepi pospeševale rast.

No, realnost še vedno ne dosega fikcije in ko pogledate film Contagion, boste videli, da krizne situacije v realnosti niso ni tako grozne, kot so prikazane v fikciji. Film se konča z razvojem cepiva, ki postopoma življenje vrne v normalne tirnice. Tega sicer ne vidimo, zato tudi gospodarskega okrevanja ne vidimo. Če se morda zdi, da je bil scenarij zapiranja gospodarstva in ustavljanja družbenega življenja prekopiran iz filma, bomo zato morali scenarij ponovnega odpiranja gospodarstva še napisati.  

Tine Kračun je direktor Inštiruta za strateške rešitve (ISR) iz Ljubljane.