Komentar

Pandemija ni zgolj katastrofa, ampak je tudi nova priložnost za doslej zamujene spremembe

Koronavirus bomo lažje preživeli in tragične žrtve ne bodo povsem zastonj, če bo spopad z njim določneje pokazal na pretirane norosti globalizacije, ko se je brezglavo uvažalo vse, le da je bilo malo ceneje, pa čeprav z druge strani sveta. Domača samooskrba s kmetijskimi artikli se je neracionalno zmanjšala, panoga turizma - kot najbolj ranljiva ob pandemijah - pa premočno širila na račun tradicionalnih panog, zlasti industrije.

09.04.2020 06:30
Piše: Ferdinand Blaznik
Ključne besede:   koronavirus   Evropska unija   Slovenija   gospodarstvo   Bruselj   kapital   neoliberalizem   državljani   turizem

Naša politika bo postopoma morda dojela, da je bila mnogo preveč servilno senzibilna za interese velekapitala, multinacionalk in direktive Bruslja, mnogo premalo pa za ustvarjanje pogojev za srečo lastnih državljanov.

Že dober mesec, predvsem pa od 4. marca, ko se je koronavirus prvikrat pojavil tudi pri nas, so vsi mediji prepolni poročil o virusu, ki po zatišju na Kitajskem sedaj pustoši predvsem po Evropi in ZDA. V Evropi sta najbolj pod udarom Italija in Španija, pa tudi Francija in druge države, žal tudi Slovenija. Po začetni  neodločnosti je naša država zelo zaostrila stopnjevanje ukrepov proti epidemiji in je sedaj med bolj rigoroznimi v EU in svetu. Sprva se še Šarčeva vlada ni domislila kaj zelo učinkovitega. Kar dolgo so nam dajali čudaške nasvete o kihanju kar v rokave, trgovke so marale potrpeti dolge dneve brez najnujnejše zaščite; zaslone so jim namestili dokaj pozno. Res pa je, da so se vlada in zdravstvo ter civilna zaščita postopoma le otresli začetnih težav v zvezi s pomanjkanjem zaščitnih mask in rokavic ter razkužil in dodelali številne protokole, ki so bili sprva precej nedorečeni. Ob prvih okužbah pri nas in takojšnjih zapiranjih mej po odločitvah naše in sosednjih vlad je bilo prav grozljivo videti dvajsetkilometrske kolone tovornjakov pred mejo s Hrvaško, obupane voznike, ki niso mogli več nikamor. Ostali so ukleščeni dolge ure med nenadno blokado brez predhodno napovedanih in usklajenih potez vlad in seveda brez organizirane prehrane, wc-jev in informacij. Res krasen hipni suspenz pravil Schengena in vrste evropskih direktiv o svobodnem pretoku blaga in ljudi v Uniji.

 

EU tudi v tej krizi  zaznamuje atrofična pasivnost najmočnejših akterjev, kanclerke Merklove, gostobesednega francoskega predsednika Macrona ter birokratsko nevidne Ursule Von Der Leyen, predsednice Evropske komisije. Tako kot vedno, ko bi Evropa morala biti sposobna hitrega in učinkovitega ukrepanja, vodilnih politikov ni  nikjer. Nenadoma se je ta, bolj federalna kot konfederalna Evropa, zlasti kadar je bilo treba disciplinirati majhne članice in si politično prilastiti pristojnosti, ki jih sicer nima, razsula v nacionalne države, ki so se same reševale pred grožnjo pandemije, kakor so vedele in znale. Nič drugače kot ob zadnji finančni in že leta trajajoči migrantski krizi. Kot da Unijo v težavah obvladuje načelo reši se, kdor se more, kot kdo ve in zna, ne pa solidarnost in enoten nastop ter učinkovitost ukrepanja.

 

 

***

 

Pri vsej raznolikosti ukrepanja med državami EU se zdi, da pandemija potihoma ustreza zlasti tistim voditeljem držav, ki so se še nedavna otepali jeze uličnih protestnikov. Paketi državnih finančnih pomoči in spodbud gospodarstvu in državljanom so prav tako raznoliki in neusklajeni med članicami EU, da bolj ne bi mogli biti. Se bo spet ponovila že videna zgodba, da bo pomoč držav EU le bleda senca tiste v ZDA, v Sloveniji pa predvidljivo nedomiselna in najmanj učinkovita v EU. Funkcionarji EU in naši slabo očitmo poznajo prastaro rimsko načelo, da dvakrat da tisti, ki hitro da: Bis dat qui cito dat.

 

Kitajska, na drugi strani, je ob tej pandemiji pokazala izjemno učinkovitost ne le z administrativnimi ukrepi, še bolj z osupljivo hitrostjo gradnje specializiranih bolnišnic. Kot da udejanja Deng Xiaopingov duhoviti napotek, da pri mački ni pomembno ali je bela ali črna, ampak je pomembno le to, da učinkovito lovi miši. Tudi pri vladah je za večino ljudstva prav nepomembna politična orientacija oziroma sestava vsakokratne koalicije; bistvo je v tem, da učinkovito dviguje standard prebivalstva. Za večino naših vlad velja, da niso dosegale niti razvojnih stopenj držav višegrajske skupine ali Črne gore, hkrati pa so vseskozi nepopustljivo plasirale velikanske vrednosti tujini s podarjanjem naših paradnih konjev na čelu z Lekom in bančništvom, kjer je Šarčeva vlada prizadevno likvidirala še zadnje ostanke domačega bančništva.

 

Pa to še ni bilo najhujše. Najbolj žalostno je, da so naši finančni ministri po tekočem traku brezglavo najemali velikanske kreditne svežnje na ameriških finančnih trgih, pri tem pa očitno ni bilo ne ideje ne znanja o tem, da bi velikanski odlivi za letne anuitete lahko ostajali doma, če bi znali ali hoteli razpisati ustrezna notranje državna posojila, kar ob prislovični varčnosti Slovencev sploh ne bi bil problem. Tak vzgled bi lahko bila Japonska, ki je sicer zelo zadolžena, vendar sama sebi in stvari ureja s svojimi monetarno-finančnimi mehanizmi neodvisno od tujine.

 

Način pokrivanja trimilijardne pomoči prizadetim zaradi koronavirusa bo naložil državi in davkoplačevalcem le še dodatne obremenitve v bodoče, če se bo primanjkljaj sredstev reševal s tujimi krediti. Morda pa bo EU končno le dojela, da je evro dovolj trden, da si lahko privošči orjaško emitiranje potrebne količine evrov za pomoč državam brez vsake devalvacije; delno neodplačno in delno pod zelo ugodnimi pogoji. Taki primeri so v zgodovini denarništva in financ znani. Je pa seveda vprašanje, ali bo sebična, kratkovidna nemška ekonomska restriktivna politika sposobna takega razmisleka. Do sedaj ga že ni bila.

 

 

***

 

Nedavno sprejeti odlok, ki je gibanja občanov grobo omejil na območje občine stalnega bivališča, je po mojem v več smereh protipraven. Najprej gre po formalni plati za kršitev jasne ustavne določbe, ki pravi, da pravice in obveznosti državljanov in drugih oseb lahko državni zbor določa samo z zakonom. Po vsebini pa je povsem nezaslišan, ker grobo prekinja mnoga utečena pota občanov. Predvsem vlada očitno ni pomislila, da imamo v Sloveniji velike mestne občine z vsem, kar kdo potrebuje, na drugi strani pa tudi takšne miniaturne, zgolj z nekaj sto občani, ki nimajo niti pošte ali bankomata. Mnogi v svojih občinah ne dobijo v premajhnih trgovinah niti brezglutenske hrane ali malce bolj specifičnih živil. Marsikdo je dnevno vezan na sosednje občine zato, ker ima tam otroke in vnuke in z njimi  pristne tedenske komunikacije, ki jih je absurdno povsem onemogočiti, pri čemer pa se množica zaposlenih brez ovir vozi kamorkoli. Majhne občine prav tako ne premorejo vrtnih centov, ki bi naj jih menda kmalu spet odprli. Nekatere občine nimajo niti pokopališča.

 

Mediji in policija sicer govorijo o tolerantni obravnavi, omenjajo potrdila, ki jih odlok ne predvideva, niti ni jasno, kdo naj bi jih sploh izdal za nekatere opravičljive okoliščine in kako jih pridobiti. Zdi se, kot da nas vlada zapira v hišne zapore posebne vrste in nam jemlje dostojanstvo v času, ko je znano, da precej bolj liberalno te stvari rešujejo Švedi, Američani, Angleži, Danci, Japonci ... Sploh pa naša zakonodaja in represivni organi niso znani po korektni in razumni obravnavi kršiteljev, ampak prej po inkasantski logiki maksimalnih kazni. Visoka toleranca se zaznava le do "velikih svinjarij", ki pogosto niti niso sankcionirane. Naše kazni za prekrške v prometu in zoper javni red in mir so neredko višje od najbolj visokih v Nemčiji ali Avstriji, pri čemer so naše plače dva- do trikrat nižje.

 

Slovenija postaja globoko represivna država, saj se po številu policistov in sodnikov na 1000 prebivalcev uvršča v sam evropski in svetovni vrh razvitega zahoda. Policija v Sloveniji odgovarja predvsem sama sebi po vertikalni liniji. Nihče je ne nadzoruje na horizontalni ravni, kjer imajo dislocirane  komandne centre izven nje vse druge tuje policije na ravni mest, dežel, okrajev, občin, kot npr. v Franciji, kjer je vsak župan po pooblastilu vlade pooblaščen v razmerju do policije zahtevati poročila in informacije, določati prioritete, kontrolirati njihovo delo itd. Pri nas pa notranji minister in direktor policije pogosto sramežljivo ustvarjata vtis popolne nemoči zaradi totalne avtonomnosti policije in se izmikata vprašanjem javnosti, zakaj se pregon zoper nekatere hude kršitve zakonodaje začne neredko šele tik pred zastaranjem; kot da sta brez vsakega vpliva na ta pomembni podsistem državne uprave. Kako drugače kot v drugih demokracijah.

 

Včasih se zazdi, da nemalo vlad komaj čaka, da lahko na hitro suspendirajo mnoge pravice in ustavne svoboščine državljanov. Pri tem pa očitno ta pandemija sploh ni tako hudo morilska kot vrsta drugih vsakoletnih težav, ki že dolgo  bremenijo človeštvo npr. vojne, lakota, onesnaženost okolja, naravne katastrofe, promet ... Nekaj teh je na Televiziji Slovenija nedavno naštel naš znani pilot Matevž Lenarčič, ki se je zavzel tudi za drugačno politiko bolj umirjenega  razvoja.

 

 

***

 

Koronavirus je nepričakovano zadal hud udarec neoliberalni doktrini nevidne roke oziroma prostega trga totalne konkurence, ki se samodejno uravnava, in s tem povezanimi stalnimi mantrami mladoekonomistov o popolnem umiku države iz gospodarstva in svobodnjaški deregulaciji. Morda bi zaupanje v vladni paket pomoči gospodarstvu in občanom bilo večje, če ne bi bil vključen v strokovno skupino vlade neoliberalni mladoekonomist dr. Matej Lahovnik, eden velikih podpornikov TEŠ 6 in avtor sijajne domislice, objavljene v Sobotni prilogi Dela, da bi pod pogoji, kot je bil prodan SIJ (Slovenska industrija jekla), tega lahko kupila tudi njegova teta. Seveda se ni domislil, da je bil kot takratni gospodarski minister, sicer pa član Zaresa, prvi poklican, da z ustrezno takojšnjo dopolnitvijo zakonodaje prepreči tovrstno koruptivno prakso.

 

Zaton omenjenih glavnih principov neoliberalizma je duhovito v zadnjem Nedeljskem dnevniku komentiral dr. Jože P. Damijan: " ... ko se pooblači in se pripravlja nevihta, vsi ti kritiki - direktorji in njihove lobistične organizacije - še preden prvič kihnejo, prijokajo k vladi in želijo subvencije in državno pomoč. Oni bi pač privatizacijo dobičkov in socializacijo izgub."

 

Turizmu in gostinstvu, pa tudi prometu, zlasti letalskemu bo Covid-19 prizadel v letošnjem letu ogromno škodo, turizmu menda celo do minus 75 % BDP. Hrvaška, kjer ta panoga tvori že okoli tretjine gospodarskega potenciala, bo gotovo trpela. Kaj pa mi? Bodoča strategija razvoja te panoge, če jo bomo sploh uspeli napisati, bo morala to upoštevati. Predvsem pa vključiti spoznanja, ki se neizprosno širijo po vsem svetu, saj ljudje vedno bolj dojemajo, da njihove prestolnice in velika mesta postajajo konglomerati brez duše, ki ne delujejo več v korist svojih prebivalcev. Lokalne ponudbe ni več. Rojeva se nov tip mesta, ki uničuje stara jedra, ki jih množično preplavljajo turisti. Bogati tujci z nakupi strmo dvigajo cene stanovanj, državljani s podeželja pa se čutijo že skoraj neželene obiskovalce. Države dokaj cinično poenostavljeno omogočajo pridobitev državljanstva vsakemu prišleku od koderkoli in tako lastne državljane degradirajo na raven popolnih nadomestkov. Butan je med redkimi izjemami, ki je take trende zaznal že zdavnaj in hladnokrvno predpisal za vse turiste dnevno takso dvesto dolarjev. Koncept, ki pomaga ohranjati nacionalne kulturne posebnosti in preprečuje nezdrave učinke cenenega množičnega turizma in nekontrolirano priseljevanje.

 

Naša politika se doslej v takih prilikah, kot so sedanje, še nikoli ni kaj prida izkazala. Vedno jo je odlikovala drobnjakarska izvirnost, kot da ni sposobna preprosto prevzeti bolj primerne ukrepe mnogo večjih in sposobnejših držav, kot je npr. sosednja Avstrija.

 

Morda je tokrat prilika, da se stvari iztečejo bolje in ukrepa hitreje?

 

Koronavirus bomo lažje preživeli in tragične žrtve ne bodo povsem zastonj, če bo spopad z njim določneje pokazal na pretirane norosti globalizacije, ko se je brezglavo uvažalo vse, le da je bilo malo ceneje, pa čeprav z druge strani sveta. Domača samooskrba s kmetijskimi artikli se je neracionalno zmanjšala, panoga turizma, kot najbolj ranljiva ob pandemijah, pa premočno širila na račun tradicionalnih panog, zlasti industrije. Postali smo vse preveč informacijski, digitalni, bančni, finančno-kapitalski, storitveni; kot da bomo od tega lahko živeli, ko bodo naslednjič tudi unijske države še bolj hermetično in dolgotrajno zaprle meje, poleg siceršnjih dobaviteljev: Kitajske, Indije, Brazilije ... Naša politika bo postopoma morda dojela, da je bila mnogo preveč servilno senzibilna za interese velekapitala, multinacionalk in direktive Bruslja, mnogo premalo pa za ustvarjanje pogojev za srečo lastnih državljanov.

 

Postanimo torej malce bolj domoljubni, malo manj globalizacijski, bolj cenimo domačo hrano in povečajmo njeno pridelavo, rast gostinstva in turizma naj ne prekoračuje vseh razumnih meja. Pretirana potovanja omejimo z videokonferencami in večjim DDV za potnike in visokimi taksami za turiste. Preselitve industrijskih obratov na tuje bi morale biti prepovedane in sankcionirane. Podjetja in javni sektor bodo morali varstvo pri delu hitro dopolniti tudi z opremo nujno v pandemijah. Bolnišnice si bo v prihodnje težko zamišljati brez karantenskih prostorov, respiratorjev in še česa. Skratka, v svojo ustavo bomo morali z velikimi črkami bolj domišljeno in jasno zapisati določbe o nacionalnem interesu, javnem interesu, javnem zdravju in še čem. Evropska unija pa bo morala postati konfederacija le z nekaj jasno določenimi pristojnostmi, bolj dodelanimi mehanizmi solidarnosti in učinkovitega reševanja kriz ter mnogo manj administracije. Ali pa je kmalu več ne bo ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.425
02/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.688
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.335
04/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 1.189
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.499
06/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.077
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.154
08/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.774
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 720
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.339