Razkrivamo

Prisilno degradiran razvojni in izvozni potencial IZUM in COBISS.Net: Kje smo in kje bi lahko bili?

V državah Zahodnega Balkana je blizu 1300 nacionalnih, splošnih, visokošolskih in specialnih knjižnic ter več tisoč šolskih knjižnic. Konec leta 2019 je bilo v mrežo COBISS.Net vključenih šele 460 knjižnic, pa bi bilo lahko povsem drugače, če slovenska vlada v preteklih letih ne bi blokirala finančne in politične podpore širitvi mreže COBISS.Net v okviru mednarodnega razvojnega sodelovana Republike Slovenije (kamor spada tudi zapravljena priložnost za pridobitev deset milijonov evrov evropskih sredstev za ta namen) in če nekatera ministrstva ne bi nasprotovala vzpostavitvi medresorske koordinacije projekta COBISS.Net. Na žalost je IZUM postal ujetnik oblasti, izkazana rast števila knjižnic v COBISS.Net v zadnjih dveh letih na račun odpisa njihovih finančnih obveznosti za določen čas pa je lahko le slepilo za tiste, ki problema ne poznajo oziroma ga ne morejo ali ne znajo rešiti. 

13.04.2020 23:00
Piše: Tomaž Seljak
Ključne besede:   COBISS.Net   IZUM   Zahodni Balkan   knjižnice   NUK   Vlada   Slovenija   Tomaž Seljak

Fotomontaža: portal+

COBISS.Net je edini infrastrukturni projekt, s katerim si Slovenija v državah Zahodnega Balkana lahko zagotovi trajno vodilno vlogo. Žal pa smo si v preteklih letih zapravili že toliko priložnosti, ugleda in zaupanja, da to ni več samoumevno, saj nas konkurenca medtem prehiteva.

 

Znanje je gonilna sila razvoja. Za informacijsko družbo, ki podpira na znanju temelječ razvoj, so knjižnični informacijski sistemi in informacijski sistemi o raziskovalni dejavnosti izjemno pomembna infrastruktura, brez katere si ni mogoče predstavljati sodobnega šolstva in raziskovanja, pa tudi kulturnega, tehnološkega in gospodarskega razvoja ne (vir). IZUM se je pred več kot 30 leti odločil, da v Mariboru poveže znanje informatikov in knjižničarjev. Tako je nastal COBISSKooperativni online bibliografski sistem in servisi. Svoj razvojni zagon je dobil v okviru Univerze v Mariboru, ko je Računalniški center Univerze v Mariboru (RCUM) leta 1988 pridobil status generalnega izvajalca izgradnje Sistema znanstvenih in tehnoloških informacij Jugoslavije (SZTIJ) in se leta 1990 preimenoval v IZUM. Za navedeni projekt so bila takrat načrtovana vlaganja iz zveznega sklada za tehnološki razvoj v višini 90 milijonov dolarjev, a smo do razpada Jugoslavije lahko izkoristili le 12 milijonov – vzpostavljena so bila prva vozlišča knjižnične mreže v vseh republikah in pokrajinah. 

 

Zatem je bil IZUM leta 1992 izločen iz Univerze v Mariboru in ustanovljen kot samostojni javni zavod zaradi svoje ambicije, da nadaljuje z izgradnjo informacijske mreže knjižnic v Sloveniji in v širši regiji - kasneje poimenovane COBISS.Net. S tem pa COBISS v Sloveniji še ni bil priznan kot nacionalni knjižnični informacijski sistem in kalvarija za njegovo uveljavitev se je šele začela. Če se nas nekaj zanesenjakov takrat ne bi odločilo, da svoje ustvarjalne sposobnosti podredimo javnemu interesu in se odpovemo izzivom privatnega sektorja, ter če leta 1994 ne bi sprejel zaposlitve na takratnem Ministrstvu za znanost in tehnologijo in vloge medresorskega koordinatorja razvoja sistemov COBISS.SI in SICRIS ter akademske mreže ARNES (do leta 2001), danes v sistemu COBISS.SI ne bi bilo vseh slovenskih knjižnic. Imeli bi več različnih sistemov, kot je to primer v sosednji Hrvaški. Sicer pa ni treba gledati čez mejo, slovenske šolske knjižnice so zaradi nespametne odločitve nekdanjega Ministrstva za šolstvo in šport leta 1991 dobile zakonsko podlago za obvezno vključitev v COBISS.SI šele s spremembo Zakona o knjižničarstvu leta 2015.

 

 

Skoraj tisoč slovenskih knjižnic

 

Glavna skrb in interes IZUM sta vedno bila najboljša možna informacijska podpora slovenskim knjižnicam in raziskovalni sferi ter zadovoljstvo uporabnikov njegovih proizvodov in storitev. To pa je tudi predpogoj za uveljavitev organizacijskega modela sistema COBISS zunaj meja Slovenije.

 

V mrežo COBISS.Net je bilo konec leta 2019 vključenih 918 slovenskih knjižnic (NUK, 62 splošnih, 83 visokošolskih, 133 specialnih in 639 šolskih knjižnic) ter 460 knjižnic iz drugih držav. V Letnem programu dela IZUM za leto 2020 lahko preberemo, da je od IZUM "v regiji odvisnih prek 1.300 knjižnic, okoli 5828 knjižničarjev in prek 850.000 končnih uporabnikov". Ob tem se zastavlja vprašanje, kakšna je današnja razvojna vizija IZUM. Poglavje Dolgoročni cilji v Letnem programu dela IZUM za leto 2020 je namreč identično (!) poglavju Dolgoročne usmeritve v Letnem poročilu IZUM za leto 2010, izpuščena je le letnica za dosego enega od strateških ciljev: "Do leta 2015 v mrežo COBISS.Net povezati vse visokošolske in raziskovalne organizacije ter visokošolske, specialne in splošne knjižnice v ciljnih državah (Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Makedonija, Srbija in Hrvaška) ter v navedenih državah vzpostaviti kompatibilne sisteme za evalvacijo raziskovalne dejavnosti." 

 

 

Vladna podpora leta 2010

 

Ko smo leta 2010 ugotovili, da IZUM z obstoječo kadrovsko zasedbo ne zmore več uresničevati zastavljenih ciljev in slediti potrebam uporabnikov njegovih proizvodov in storitev, je Vlada Republike Slovenija po večmesečnem usklajevanju odobrila povečanje števila zaposlenih v IZUM s 110 na 118. V Letnem programu dela in finančnem načrtu IZUM za leto 2010, h kateremu je vlada dala soglasje 16. 9. 2010, lahko preberemo:

 

"IZUM mora zagotoviti potrebne kadrovske resurse za nemoteno delovanje sistemov in servisov COBISS in SICRIS v Sloveniji ter izpolniti tudi pričakovanja uporabnikov aplikacij COBISS in E-CRIS v drugih državah (stalno posodabljanje obstoječih in razvoj novih rešitev).

 

Dejavnost IZUM-a sicer spada v okvir javne službe, vendar zanj ne morejo veljati omejitve, zahtevane za državno upravo, ker:

 

  • se njegova dejavnost v pomembnem deležu realizira tudi na področju mednarodne konkurence ponudnikov knjižničnih informacijskih sistemov, za kar je Republika Slovenija na podlagi svojih obveznosti pri mednarodni razvojni pomoči posebej zainteresirana;

  • gre za informacijsko infrastrukturo, brez katere ni mogoč uspešen razvoj na področjih, od katerih je v največji meri odvisen napredek Slovenije – raziskave, tehnologije, visoko usposobljeni strokovnjaki.

 

Na tej podlagi moramo za naslednje obdobje (5–10 let) predvideti celo občutno povečanje števila zaposlenih strokovnih kadrov, ki jim bo treba z načrtovano gradbeno investicijo zagotoviti tudi ustrezne pogoje za delo. Brez povečanja zmogljivosti IZUM-a bo Slovenija zanesljivo izgubila sedanji nesporno vodilni položaj pri razvoju knjižničarstva v regiji, kar je vlada prepoznala kot pomemben element strateške vloge naše države v mednarodnem prostoru."

 

 

Ob izdaji soglasja k navedenemu Letnemu programu IZUM je vlada 16. 9. 2010 sprejela še sklep:

 

"Vlada Republike Slovenije se je seznanila z Akcijskim planom mednarodnega razvojnega sodelovanja v letu 2010 v okviru projekta COBISS.Net in priporoča ministrstvom, ki izvajajo programe razvojne pomoči državam Zahodnega Balkana, da projekt finančno podprejo v okviru svojih možnosti in prepoznanih interesov."

 

 

Ob tem smo zastavili tudi projekt razširitve prostorskih, računalniških in kadrovskih zmogljivosti IZUM ter kasneje za dozidavo k objektu IZUM in novi računalniški center pridobili tudi 7,2 milijona evropskih sredstev. Investicijo smo med drugim utemeljili z načrtovanim povečanjem števila zaposlenih s 110 na 150 v 5–10 letih "zaradi temeljne strategije instituta (širitev storitev in proizvodov v države Zahodnega Balkana in širše v okviru mreže COBISS.Net)".

 

Odobrenega povečanja števila zaposlenih s 110 na 118 v letu 2010 ni bilo mogoče realizirati, ker na trgu delovne sile nismo našli ustreznega kadra, nerešena pa so ostala še številna druga vprašanja statusa in upravljanja ter razvoja IZUM, sistema COBISS in mreže COBISS.Net. Absurden je bil tudi takratni konflikt s knjižničarji, ki so se uprli zaostritvi kriterijev za ugotavljanje usposobljenosti knjižničarjev za vzajemno katalogizacijo, od česar je odvisna kakovost vzajemne in lokalnih bibliografskih baz podatkov v sistemu COBISS. Ko so odkrili luknjo v Zakonu o knjižničarstvu, so svojo "pravico" iskali celo na Ustavnem sodišču. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo se je postavilo na stran knjižničarjev, Ministrstvo za kulturo pa je podprlo predlog IZUM in NUK.

 

Ob koncu leta 2010 je bilo v IZUM zaposlenih 115 informatikov, bibliotekarjev in sodelavcev drugih izobrazbenih profilov. Z razvojem računalniških aplikacij se ukvarja tretjina zaposlenih, drugi se ukvarjajo z bibliografsko kontrolo, skrbijo za vzdrževanje računalniške infrastrukture, izvajajo različne izobraževalne aktivnosti, zagotavljajo pomoč uporabnikom idr. To izpostavljam, ker še vedno marsikdo misli, da so v IZUM zaposleni samo informatiki (programerji), so pa tudi takšni, ki glede na zgodovinsko pogojeno in neustrezno ime Institut informacijskih znanosti sklepajo, da so v IZUM zaposleni večinoma znanstveniki.

 

 

Siromašenje delovnega in razvojnega potenciala (2011–2020)

 

Zaradi ignorantskega odnosa takratnega Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) do aktualnih problemov in odprtih vprašanj je leta 2011 najprej prišlo do protestnega odstopa in odhoda dveh članov ožjega vodstva IZUM, v naslednjih letih pa se je IZUM soočil še z zmanjševanjem finančnih sredstev za izvajanje svoje osnovne dejavnosti, s prisilnim zmanjševanjem števila zaposlenih (iz 117 na 110 konec leta 2015) ter z ukinitvijo finančne in politične podpore širitvi mreže COBISS.Net. Ob tem pa število uporabnikov proizvodov in storitev IZUM-a neprekinjeno raste.

 

 

IZUM

2010

2011

2015

2019

2020

NAČRT

Prihodki za izvajanje javne službe v EUR:

- za osnovni program (ARRS/MIZŠ)

- članarine (večinoma šolske knjižnice)

Posebni projekti (*projekt HPC-RIVR)

Tržna dejavnost:

- doma

- tujina


5.003.509

170.206



211.847

272.347


4.757.509

147.293



188.565

319.789


3.828.688

129.423



128.462

373.874


4.715.130

20.930

10.962


137.107

425.910


4.867.000

21.000

*742.140


100.000

450.000

Stroški dela v EUR:

– izvajanje javne službe

– izvajanje tržne dejavnosti


3.445.572

150.621


3.586.693

218.009


3.158.879

105.957


3.908.806

216.476


4.224.036

230.000

Število zaposlenih 31. 12.

- na podlagi delovnih ur

- od tega za tržno dejavnost

- povprečna starost zaposlenih

115

110

5

42

117

114

6

110

111

4

46

114

111

6

114+4*

118

6

50+

Knjižnic v COBISS.SI:

- visokošolske, splošne in specialne

- šolske knjižnice


258

141


268

152


273

172


279

639

31.3.2020

279

640

Knjižnice v COBISS.Net v drugih državah

- visokošolske, splošne in specialne

- šolske knjižnice


235


254


336

1


449

11

31.3.2020

452

17

Razvojna pomoč RS (MVZT in ARRS) knjižnicam v COBISS.Net

150.000

110.000

     

 

 

Obseg financiranja osnovne dejavnosti IZUM iz slovenskega proračuna se je od leta 2010 do leta 2015 nominalno zmanjšal za več kot 20 % in IZUM je moral primanjkljaj pri financiranju javne službe leta 2015 pokriti s prihodki od tržne dejavnosti. Kasnejša rast sredstev za izvajanje javne službe je razvidna iz tabele -  priznani stroški dela so, kot je razvidno iz finančnega načrta za leto 2020, sicer revalorizirani glede na leto 2010 (ob primerljivem številu zaposlenih), priznani materialni stroški pa so bistveno nižji. Če proračunska sredstva, ki jih je IZUM dobil za izvajanje dejavnosti leta 2010 (5.003.509 evrov), revaloriziramo z 12,4 % inflacijo ali z dvigom cen raziskovalnih ur ARRS v obdobju 2010-2020, dobimo znesek 5.657.664 evrov, načrtovan prihodek pa znaša 4.867.000 evrov ob bistveno povečanem številu slovenskih uporabnikov sistema COBISS.

 

V tabeli je prikazano gibanje števila zaposlenih. Junija 2014 je takratni direktor IZUM pisal ministru za izobraževanje, znanost in šport:

 

"Že več let IZUM opozarja, da z obstoječimi kadrovskimi zmogljivostmi ne more več dovolj kakovostno izvajati svojih nalog, razvoj novih proizvodov in servisov pa je omejen in upočasnjen pod kritično mejo. Če je bila pred leti starostna struktura zaposlenih eden od adutov IZUM-a, moramo danes ugotoviti, da smo že sredi procesa upokojevanja nosilcev nekaterih ključnih nalog. Če bi IZUM želel obdržati kvalifikacijski nivo svojih kadrovskih zmogljivosti, bi moral vsako leto doslej zaposliti vsaj enega bibliotekarja z bogatim znanjem in izkušnjami ter vsaj enega specialista za programsko opremo."

 

Odziva ni bilo. Povprečje števila zaposlenih je do lani ostalo 112. Medtem pa je IZUM zapustilo tudi nekaj visoko usposobljenih sodelavcev, a so se po 17 letih trije programerji tudi vrnili. 

 

Tudi zmanjševanje finančnih sredstev za pokrivanje materialnih stroškov je imelo svoje posledice. IZUM je pristojna ministrstva večkrat opozoril na posledice omejitev pri sklepanju kooperacijskih pogodb, na drastično zmanjšanje nujno potrebnega obsega izobraževanja zaposlenih, na prekinitev nekaterih vzdrževalnih pogodb za opremo in še kaj. 

 

Vse navedeno kaže na to, da Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ne razume, kakšna je razlika med dejavnostjo izobraževalnih, raziskovalnih in kulturnih organizacij na eni, in javnega infrastrukturnega zavoda IZUM na drugi strani. Če se kateri od navedenih organizacij zmanjša financiranje, druge organizacije niso prizadete, omejevanje dejavnosti IZUM pa lahko prizadene vse uporabnike infrastrukturnih sistemov in servisov, ki jih vzdržuje in razvija IZUM. Primer obvestila Mestne knjižnice Ljubljana 14. 12. 2015:

 

"Zaradi izpada sistema COBISS v Sloveniji bodo vse naše knjižnice do odprave težav zaprte."

 

Kaj bi bilo, če bi vlada zapovedala javnemu podjetju Elektro Ljubljana, da mora zaradi varčevalnih ukrepov zmanjšati število zaposlenih in znižati stroške vzdrževanja in posodabljanja elektroenergetskega sistema?

 

Kljub vsemu temu ni dvoma, da se večina zaposlenih v IZUM trudi izpolniti pričakovanja knjižnic in drugih uporabnikov sistemov COBISS in SICRIS s funkcionalnim in tehnološkim posodabljanjem aplikacij in z razvojem novih servisov ter s skrbjo za nemoteno delovanje navedenih sistemov in servisov. Iz letnih programov in poročil pa so razvidne tudi velike zamude pri funkcionalnem in tehnološkem posodabljanju aplikacij. Eden od najbolj karakterističnih primerov velikega časovnega razkoraka med načrti in realizacijo je vsekakor vključitev orodja za odkrivanje informacij (Discovery tool) v COBISS/OPAC - sedaj COBISS+.

 

V času mojega zadnjega mandata direktorja ponudniki Discovery Services še niso omogočali integracije navedenega orodja za iskanje po tujih bazah podatkov s COBISS/OPAC, smo pa to predvideli pri podpisu pisma o nameri strateškega partnerstva z OCLC novembra 2011. IZUM je dileme in možne rešitve za "COBISS/OPAC kot Discovery Service" prvič predstavil na konferenci COBISS 2014 (vir). Z mojim posredovanjem je OCLC kasneje omogočil testiranje njihovih API rešitev, a je bivši direktor IZUM- z neko nepremišljeno odločitvijo leta 2016 ta proces prekinil ter s tem zapravil zaupanje OCLC. Takrat mi je vodja razvoja zagotavljal, da je projekt izvedljiv v šestih mesecih, sedaj pa predstavnik zaposlenih v Upravnem odboru IZUM in direktor IZUM razlagata, da sem za razvojno zamudo odgovoren jaz. 

 

IZUM bo letos sicer dosegel leta 2010 odobreno število zaposlenih (118), a so štirje novi sodelavci zaposleni za projekt superračunalnika (HPC-RIVR) in še kdo drug bo s tem obremenjen. Superračunalnik pa s sistemom COBISS nima nič skupnega. To pomeni več ali manj enak kadrovski potencial IZUM za izvajanje osnovne dejavnosti kot leta 2010, a s precej višjo starostno strukturo zaposlenih in brez načrta nadaljnjega razvoja in krepitve človeških virov. 

 

Z organizacijskega vidika poteka delo v IZUM v letu 2020 v okviru naslednjih raziskovalno-razvojnih oziroma infrastrukturnih skupin (Vir: Letni program IZUM - seštevek FTE ni pravilen):

 

 

Ime skupine R-R-I

FTE

–  Bibliografska kontrola

17,00

–  Prevajanje in lektoriranje

5,00

–  Programska oprema

35,00

–  Upravljanje servisov

29,00

–  Sistemska podpora

15,00

Vodstvo in skupne službe

17,75

Skupaj

117,75

 

 

Število zaposlenih samo po sebi seveda še ne zagotavlja potrebnega potenciala za uspešno izvajanje in razvoj dejavnosti IZUM. Inovativnost in konkurenčnost nista samoumevni, motiviranost zaposlenih pa je odvisna tudi od organizacije dela in zaupanja v vizijo in suverenost direktorja IZUM. Slednji pa za strateško vodenje IZUM nima potrebnih kompetenc.

 

 

Neizkoriščen izvozni potencial projekta COBISS.Net

 

Organizacijski model sistema COBISS in mreže COBISS.Net je svetovna inovacija z najvišjim možnim »donosom« glede na stroške. Koristi se med drugim odražajo v visoki učinkovitosti knjižnic pri obdelavi/katalogizaciji knjižničnega gradiva, visoki kakovosti bibliografskih zapisov, multifunkcionalnosti baz podatkov, učinkoviti dostopnosti knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virov ter v transparentnosti rezultatov raziskovalnega dela. Navedeno pa je možno doseči le, če so implementirani vsi arhitekturni elementi sistema COBISS in ko je v nacionalni knjižnični informacijski sistem vključena nacionalna knjižnica ter vsaj večina visokošolskih, specialnih in splošnih knjižnic. Slednje pa ni odvisno le od interesa knjižnic in IZUM, temveč tudi od interesa in podpore pristojnih ministrstev v ciljnih državah mreže COBISS.Net ter od interesa in podpore Vlade Republike Slovenije.*

 

Uveljavitev sistema COBISS zunaj Slovenije je odvisna:

 

  • od sposobnosti IZUM-a, da izpolni pričakovanja uporabnikov njegovih proizvodov in storitev z garancijo uspešnega dolgoročnega razvoja in sodelovanja,

  • od mednarodne razvojne pomoči knjižnicam v ciljnih državah, ko morajo zagotoviti pogoje za implementacijo sistemov COBISS (oprema, ustrezno izobražen kader in druge spodbude), ter

  • od politične in diplomatske podpore pristojnih ministrstev Vlade Republike Slovenije pri uveljavljanju slovenskih interesov v ciljnih državah.

 

 

COBISS.Net je edini infrastrukturni projekt, s katerim si Slovenija v državah Zahodnega Balkana lahko zagotovi trajno vodilno vlogo. Žal pa smo si v preteklih letih zapravili že toliko priložnosti, ugleda in zaupanja, da to ni več samoumevno, na kar nas partnerji v ciljnih državah že dolgo opozarjajo, konkurenca pa nas medtem prehiteva.

 

V državah Zahodnega Balkana je blizu 1300 nacionalnih, splošnih, visokošolskih in specialnih knjižnic ter več tisoč šolskih knjižnic, a je bilo konec leta 2019 v mrežo COBISS.Net vključenih šele 460 knjižnic. Prihodki iz tega naslova so znašali 425.910 evrov z znatnim presežkom prihodkov nad odhodki. Če slovenska vlada v preteklih letih ne bi blokirala finančne in politične podpore širitvi mreže COBISS.Net v okviru mednarodnega razvojnega sodelovana Republike Slovenije (vključno z zapravljeno priložnostjo za pridobitev deset milijonov evrov evropskih sredstev za ta namen) in nekatera ministrstva ne bi nasprotovala vzpostavitvi medresorske koordinacije projekta COBISS.Net, bi lahko bili v letu 2020 prihodki IZUM od navedene tržne dejavnosti do trikrat višji od načrtovanih 450.000 evrov z zanesljivim trendom rasti v naslednjih letih. S tem bi IZUM lahko pokrival ne le vseh z izvozom znanja povezanih stroškov, temveč bi lahko ob stimulativnem nagrajevanju uspešnosti zaposlenih financiral tudi vse krepitve svojih kadrovskih zmogljivosti, vključno z zaposlitvijo ekspertov iz drugih držav. Več tisoč knjižnic imata tudi Bolgarija in Hrvaška, a smo v navedenih državah verjetno že zamudili vse priložnosti za  uveljavitev sistema COBISS. Žal je IZUM ujetnik oblasti, izkazana rast števila knjižnic v COBISS.Net v zadnjih dveh letih na račun odpisa njihovih finančnih obveznosti za določen čas pa je lahko le slepilo za tiste, ki problema ne poznajo oziroma ga ne morejo ali ne znajo rešiti. 

 

* Več informacij je dostopnih na spletni strani Civilne iniciative za IZUM in COBISS.Net (vir).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
16
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 5.087
02/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.371
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.589
04/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.853
05/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.542
06/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 19.972
07/
Se Evropa med drugim valom pandemije še lahko izogne množičnim uličnim neredom?
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.287
08/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.707
09/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.284
10/
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
Bine Kordež
Ogledov: 1.191