Razkrivamo

Konfucijev svet, 1. del: "Ljudje se v miru pripravljajo na vojno, v vojni pa na mir."

Knjiga o Konfuciju ameriškega novinarja Michaela Schumana v prevodu Uroša Kalčiča ni klasična biografija, ki bi se ukvarjala samo s kronološkim potekom njegovega življenja, temveč je v večji meri strokovno delo, ki razčlenjuje različne Konfucijeve vloge: človeka, poslovneža, učitelja, očeta, politika itd.. Izbrani pristop jasno pokaže, kolikšen vpliv je imel ne samo na Kitajskem, temveč po celem azijskem kontinentu. Schuman, dopisnik revije Time in časnika WSJ iz Kitajske, ga razkriva kot človeka, ki je za prihodnost enako pomemben, kot je bil za preteklost, kako je preraščal vlogo učitelja, ki jo je imel ob smrti, in kako njegova zapuščina piše zgodovino najuspešnejših družb na svetu. Schumanov Konfucij in svet, ki ga je ustvaril, je izšel pri založbi Beletrina v zbirki Koda. Na portalu+ bomo prihodnjih nekaj nedelj objavljali odlomke iz te knjige.

12.04.2020 11:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Konfucij   Kitajska   Azija   Michael Schuman   filozofija

Presenetljivo je, kako malo vpliva na Kitajsko je imel Konfucij kot zgodovinska oseba, dokler je živel. Ideje, ki so jih pozneje enačili s kitajsko civilizacijo, so v njegovih dneh pritegnile le malo somišljenikov.

Leta 500 pred Kristusom je Konfucij zaznamoval najsijajnejšo zmago v svoji politični karieri. Takrat je bil minister v državi Lu na ozemlju sedanje province Shandong na vzhodu Kitajske. Lu in njena soseda, država Qi, sta se bili zapletali v niz često krvavih sporov, a po devetih letih razprtij sta vladi sklenili, da je skrajni čas, da se spravita. Sestanek med vladarjema držav naj bi potekal v Xiaguju, nekoliko divjem predelu vzdolž meje med Lujem in Qijem. Vladar Luja, vojvoda Ding, je imenoval Konfucija za svojega ceremoniarja na konferenci – kar je bila naravna izbira, saj je učeni mož veljal za najboljšega poznavalca obrednih šeg na tem področju.

 

Nekega poletnega dne sta se tako Konfucij in vojvoda odpravila v Xiagu, polna pričakovanj, da je mir na dosegu roke. Toda voditelji Qija so imeli drugačne, prikrite načrte. Vojvoda Jing, vladar Qija, in njegovi svetovalci so v xiagujski konferenci videli predvsem priložnost, da dobijo premoč nad Lujem, zato so, kot piše neko zgodovinsko poročilo, skovali nizkotno zaroto. Eden izmed ministrov je vojvodo Dinga prepričal, da je nagovoril neko tamkajšnje nekitajsko pleme, imenovano Lai, naj ugrabijo lujskega vladarja. Konfucij, je zatrjeval, je vse prešibak in prestrahopeten, da bi jih ustavil. "[Konfucij] se spozna na ceremonije, a mu manjka poguma", je zagotavljal minister vojvodi Jingu. "Če boš naročil nekaj Laičanom, naj pridejo z orožjem in odpeljejo lujskega vladarja, boš dobil od njega vse, kar boš hotel."

 

Vojvoda Jing je tako pred Konfucijevim prihodom nastavil past. Toda zarotniki so Konfucija hudo podcenili. Konfucij, ki je bil seveda previden, je namreč vztrajal, naj vojvoda Ding ničesar ne tvega, ampak naj se pripravi na najhujše in pripelje na konferenco starejšega in mlajšega vojnega ministra. "Slišal sem, naj se ljudje v miru pripravljajo na vojno, v vojni pa na mir", je rekel Konfucij vojvodi. Ta je upošteval njegov nasvet in pripeljal s sabo ministra.

 

Po prihodu v Xiagu se je konferenca začela dovolj obetavno. V znak medsebojnega spoštovanja sta se vojvoda vljudno priklonila drug drugemu, nato pa se po treh stopnicah povzpela na sedeža na vrhu zemljate ploščadi. A tik preden so se pogajanja začela, so uradniki iz Qija pokazali svoj pravi obraz. Ploščadi se je grozeče približala skupina do zob oboroženih laiskih bojevnikov. "Med bobnanjem so pristopili možje z zastavicami, sulicami, helebardami, meči in ščiti", poroča eden izmed zgodovinarjev. Konfucij je pri priči zaslutil, da je njegov vladar v nevarnosti, in je odločno ukazal, naj laiske nasilnike odbijejo. Vojvoda Ding, je spomnil vodstvo Qija, je privolil v konferenco iz prijateljskih nagibov, prihod takih barbarskih plemenskih mož pa bo skazil vsakršen poskus sklenitve miru. Konfucij je nato še naprej grajal vojvodo Qija zaradi njegovih nepoštenih dejanj. "Orožje nima kaj početi na prijateljskem srečanju", ga je ošteval. "V očeh duhov je to zlovešče; kar se kreposti tiče, je v nasprotju s tem, kar je prav; in kar se tiče odnosov med možem in možem, je to spodrsljaj v dostojnosti. Vladar [Qija] ne sme ravnati tako."

 

Vojvoda Jing, ki mu je Konfucijeva graja vzela pogum, se je bil tako primoran odreči ugrabitvi vojvode Dinga in je ukazal Laicem, naj odidejo. Ponižani vojvoda Qija se je zdaj znašel v hudo neugodnem pogajalskem položaju – kar je Konfucij spretno izkoristil. Državi sta sklenili zavezništvo, a v zameno za pripravljenost Luja, da podpiše sporazum, je Konfucij odločno zahteval, da Qi vrne vojvodi Dingu tri okrožja, ki jih je zavzel v bitki. Članom qijske delegacije tako ni preostalo drugega, kot da privolijo. Vsi nesrečni so se odvlekli nazaj v svojo prestolnico. Vojvoda Jing pa je oštel svoje ministre, ker so ga osramotili, in hkrati prikimal Konfucijevi modrosti. "V Luju gosposko vodijo svojega princa", je potožil, "vi pa me učite barbarstva."

 

Čeprav se podrobnosti o tem, kaj natanko se je dogajalo v Xiaguju, v starih zgodovinskih poročilih nekoliko razlikujejo – v neki različici je dodana umazana (vendar neverjetna) trditev, da je Konfucij zaukazal usmrtitev laiskih napadalcev –, je končni izid povsod enak: konferenca je bila za Konfucija odmevno zmagoslavje. Na njej je uporabil vse svoje številne spretnosti in talente – globoko poznavanje državnih zadev, pogum in intelektualno moč, znanje – in vse to v velikansko korist za svojega vladarja in državo. Izid te konference je tako Konfucija ponesel na vrh njegovega vpliva v lujski politiki.

 

 

 

 

Samo tri leta pozneje pa je Konfucij z manjšo skupino privržencev pobegnil iz Luja in potem nikoli več ni služboval v domovini. Vojvode Dinga namreč ni mogel prepričati, da bi resno jemal njegovo filozofijo in sporočilo o moralnem vladanju, zato je razočaran odstopil z ministrskega položaja in zapustil Lu, da bi poiskal kakega drugega kitajskega vladarja, ki bi upošteval njegove nasvete. Leta so minevala, a najsi je prepotoval še toliko milj, nikjer ni našel svojega krepostnega princa. Kljub neutrudnim prizadevanjem se je moral nazadnje odreči svojemu življenjskemu poslanstvu – prenovi razbite in kaotične Kitajske.

 

Tu naletimo na očitno ironijo. Presenetljivo je namreč, kako malo vpliva na Kitajsko je imel Konfucij kot zgodovinska oseba, dokler je živel. Ideje, ki so jih pozneje enačili s kitajsko civilizacijo, so v njegovih dneh pritegnile le malo somišljenikov. Konfucijevo življenje nam odstira le droben vpogled v odločilno vlogo, ki jo bo pozneje igral v zgodovini Azije. Njegova zgodba odkriva zgolj nepričakovano, a pomenljivo izhodišče tega, iz česar se je pozneje razvila ovinkasta, kontroverzna dvatisočpetstoletna biografija, polna zastojev in uspehov, kompromisov in spopadov, preobratov in prerodov.

 

Vseeno pa so dogodki iz Konfucijevega življenja nadvse pomembni. Kar je Konfucij storil in rekel, je oblikovalo kitajsko civilizacijo. V poznejših letih so tako modrečevi predani privrženci kakor njegovi najbolj zagrizeni nasprotniki secirali, analizirali in vedno znova razčlenjevali njegovo življenjsko zgodbo, iskaje bodisi zlata zrna modrosti, ki naj bi jih vodila na njihovi poklicni poti in utrdila njihove filozofske pozicije, bodisi obremenilna dejstva, s katerimi bi lahko napadli njegova načela in uveljavili svoja. Konfucijevi privrženci so preoblikovali njegovo življenje v življenjski vzor, njegovo ravnanje pa v zlato merilo kreposti in pravičnosti. Kar se je dogajalo pred dva tisoč petsto leti, je odmevalo še stoletja, vse do današnjih dni, in vplivalo na vzhodnoazijske vzorce delovanja in mišljenja. Da bi torej lahko razumeli vzhodno Azijo, moramo razumeti Konfucija kot človeka.

 

(se nadaljuje)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
3
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.430
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.838
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.914
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.003
05/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.476
06/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.546
07/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.150
08/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.072
09/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.172
10/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.575