Razkrivamo

Konfucijev svet, 1. del: "Ljudje se v miru pripravljajo na vojno, v vojni pa na mir."

Knjiga o Konfuciju ameriškega novinarja Michaela Schumana v prevodu Uroša Kalčiča ni klasična biografija, ki bi se ukvarjala samo s kronološkim potekom njegovega življenja, temveč je v večji meri strokovno delo, ki razčlenjuje različne Konfucijeve vloge: človeka, poslovneža, učitelja, očeta, politika itd.. Izbrani pristop jasno pokaže, kolikšen vpliv je imel ne samo na Kitajskem, temveč po celem azijskem kontinentu. Schuman, dopisnik revije Time in časnika WSJ iz Kitajske, ga razkriva kot človeka, ki je za prihodnost enako pomemben, kot je bil za preteklost, kako je preraščal vlogo učitelja, ki jo je imel ob smrti, in kako njegova zapuščina piše zgodovino najuspešnejših družb na svetu. Schumanov Konfucij in svet, ki ga je ustvaril, je izšel pri založbi Beletrina v zbirki Koda. Na portalu+ bomo prihodnjih nekaj nedelj objavljali odlomke iz te knjige.

12.04.2020 11:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Konfucij   Kitajska   Azija   Michael Schuman   filozofija

Presenetljivo je, kako malo vpliva na Kitajsko je imel Konfucij kot zgodovinska oseba, dokler je živel. Ideje, ki so jih pozneje enačili s kitajsko civilizacijo, so v njegovih dneh pritegnile le malo somišljenikov.

Leta 500 pred Kristusom je Konfucij zaznamoval najsijajnejšo zmago v svoji politični karieri. Takrat je bil minister v državi Lu na ozemlju sedanje province Shandong na vzhodu Kitajske. Lu in njena soseda, država Qi, sta se bili zapletali v niz često krvavih sporov, a po devetih letih razprtij sta vladi sklenili, da je skrajni čas, da se spravita. Sestanek med vladarjema držav naj bi potekal v Xiaguju, nekoliko divjem predelu vzdolž meje med Lujem in Qijem. Vladar Luja, vojvoda Ding, je imenoval Konfucija za svojega ceremoniarja na konferenci – kar je bila naravna izbira, saj je učeni mož veljal za najboljšega poznavalca obrednih šeg na tem področju.

 

Nekega poletnega dne sta se tako Konfucij in vojvoda odpravila v Xiagu, polna pričakovanj, da je mir na dosegu roke. Toda voditelji Qija so imeli drugačne, prikrite načrte. Vojvoda Jing, vladar Qija, in njegovi svetovalci so v xiagujski konferenci videli predvsem priložnost, da dobijo premoč nad Lujem, zato so, kot piše neko zgodovinsko poročilo, skovali nizkotno zaroto. Eden izmed ministrov je vojvodo Dinga prepričal, da je nagovoril neko tamkajšnje nekitajsko pleme, imenovano Lai, naj ugrabijo lujskega vladarja. Konfucij, je zatrjeval, je vse prešibak in prestrahopeten, da bi jih ustavil. "[Konfucij] se spozna na ceremonije, a mu manjka poguma", je zagotavljal minister vojvodi Jingu. "Če boš naročil nekaj Laičanom, naj pridejo z orožjem in odpeljejo lujskega vladarja, boš dobil od njega vse, kar boš hotel."

 

Vojvoda Jing je tako pred Konfucijevim prihodom nastavil past. Toda zarotniki so Konfucija hudo podcenili. Konfucij, ki je bil seveda previden, je namreč vztrajal, naj vojvoda Ding ničesar ne tvega, ampak naj se pripravi na najhujše in pripelje na konferenco starejšega in mlajšega vojnega ministra. "Slišal sem, naj se ljudje v miru pripravljajo na vojno, v vojni pa na mir", je rekel Konfucij vojvodi. Ta je upošteval njegov nasvet in pripeljal s sabo ministra.

 

Po prihodu v Xiagu se je konferenca začela dovolj obetavno. V znak medsebojnega spoštovanja sta se vojvoda vljudno priklonila drug drugemu, nato pa se po treh stopnicah povzpela na sedeža na vrhu zemljate ploščadi. A tik preden so se pogajanja začela, so uradniki iz Qija pokazali svoj pravi obraz. Ploščadi se je grozeče približala skupina do zob oboroženih laiskih bojevnikov. "Med bobnanjem so pristopili možje z zastavicami, sulicami, helebardami, meči in ščiti", poroča eden izmed zgodovinarjev. Konfucij je pri priči zaslutil, da je njegov vladar v nevarnosti, in je odločno ukazal, naj laiske nasilnike odbijejo. Vojvoda Ding, je spomnil vodstvo Qija, je privolil v konferenco iz prijateljskih nagibov, prihod takih barbarskih plemenskih mož pa bo skazil vsakršen poskus sklenitve miru. Konfucij je nato še naprej grajal vojvodo Qija zaradi njegovih nepoštenih dejanj. "Orožje nima kaj početi na prijateljskem srečanju", ga je ošteval. "V očeh duhov je to zlovešče; kar se kreposti tiče, je v nasprotju s tem, kar je prav; in kar se tiče odnosov med možem in možem, je to spodrsljaj v dostojnosti. Vladar [Qija] ne sme ravnati tako."

 

Vojvoda Jing, ki mu je Konfucijeva graja vzela pogum, se je bil tako primoran odreči ugrabitvi vojvode Dinga in je ukazal Laicem, naj odidejo. Ponižani vojvoda Qija se je zdaj znašel v hudo neugodnem pogajalskem položaju – kar je Konfucij spretno izkoristil. Državi sta sklenili zavezništvo, a v zameno za pripravljenost Luja, da podpiše sporazum, je Konfucij odločno zahteval, da Qi vrne vojvodi Dingu tri okrožja, ki jih je zavzel v bitki. Članom qijske delegacije tako ni preostalo drugega, kot da privolijo. Vsi nesrečni so se odvlekli nazaj v svojo prestolnico. Vojvoda Jing pa je oštel svoje ministre, ker so ga osramotili, in hkrati prikimal Konfucijevi modrosti. "V Luju gosposko vodijo svojega princa", je potožil, "vi pa me učite barbarstva."

 

Čeprav se podrobnosti o tem, kaj natanko se je dogajalo v Xiaguju, v starih zgodovinskih poročilih nekoliko razlikujejo – v neki različici je dodana umazana (vendar neverjetna) trditev, da je Konfucij zaukazal usmrtitev laiskih napadalcev –, je končni izid povsod enak: konferenca je bila za Konfucija odmevno zmagoslavje. Na njej je uporabil vse svoje številne spretnosti in talente – globoko poznavanje državnih zadev, pogum in intelektualno moč, znanje – in vse to v velikansko korist za svojega vladarja in državo. Izid te konference je tako Konfucija ponesel na vrh njegovega vpliva v lujski politiki.

 

 

 

 

Samo tri leta pozneje pa je Konfucij z manjšo skupino privržencev pobegnil iz Luja in potem nikoli več ni služboval v domovini. Vojvode Dinga namreč ni mogel prepričati, da bi resno jemal njegovo filozofijo in sporočilo o moralnem vladanju, zato je razočaran odstopil z ministrskega položaja in zapustil Lu, da bi poiskal kakega drugega kitajskega vladarja, ki bi upošteval njegove nasvete. Leta so minevala, a najsi je prepotoval še toliko milj, nikjer ni našel svojega krepostnega princa. Kljub neutrudnim prizadevanjem se je moral nazadnje odreči svojemu življenjskemu poslanstvu – prenovi razbite in kaotične Kitajske.

 

Tu naletimo na očitno ironijo. Presenetljivo je namreč, kako malo vpliva na Kitajsko je imel Konfucij kot zgodovinska oseba, dokler je živel. Ideje, ki so jih pozneje enačili s kitajsko civilizacijo, so v njegovih dneh pritegnile le malo somišljenikov. Konfucijevo življenje nam odstira le droben vpogled v odločilno vlogo, ki jo bo pozneje igral v zgodovini Azije. Njegova zgodba odkriva zgolj nepričakovano, a pomenljivo izhodišče tega, iz česar se je pozneje razvila ovinkasta, kontroverzna dvatisočpetstoletna biografija, polna zastojev in uspehov, kompromisov in spopadov, preobratov in prerodov.

 

Vseeno pa so dogodki iz Konfucijevega življenja nadvse pomembni. Kar je Konfucij storil in rekel, je oblikovalo kitajsko civilizacijo. V poznejših letih so tako modrečevi predani privrženci kakor njegovi najbolj zagrizeni nasprotniki secirali, analizirali in vedno znova razčlenjevali njegovo življenjsko zgodbo, iskaje bodisi zlata zrna modrosti, ki naj bi jih vodila na njihovi poklicni poti in utrdila njihove filozofske pozicije, bodisi obremenilna dejstva, s katerimi bi lahko napadli njegova načela in uveljavili svoja. Konfucijevi privrženci so preoblikovali njegovo življenje v življenjski vzor, njegovo ravnanje pa v zlato merilo kreposti in pravičnosti. Kar se je dogajalo pred dva tisoč petsto leti, je odmevalo še stoletja, vse do današnjih dni, in vplivalo na vzhodnoazijske vzorce delovanja in mišljenja. Da bi torej lahko razumeli vzhodno Azijo, moramo razumeti Konfucija kot človeka.

 

(se nadaljuje)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
4
29.06.2022 21:35
Finančna pomoč države pri vzgoji otrok in s tem spodbujanje rodnosti je vedno v ospredju programov vseh političnih strank. Poleg ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
13
27.06.2022 19:00
Medtem ko ruska propaganda poskuša prepričati evropsko in zahodno javnost, kako njihovi politiki s sankcijami proti Putinovem ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
6
22.06.2022 21:15
Tistih devet oseb, ki si nadenejo lepo ukrojene toge ustavnih sodnikov, da bi privzdignili ugled svojega položaja, moramo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Souring Pakistani-Iran Relations
5
22.06.2022 09:49
Pakistan and Iran have long been accusing each other of harbouring terrorists that carry out cross border attacks. Sunni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
16
19.06.2022 21:19
V teh dneh, ko so oči svetovne javnosti uperjene proti vzhodni Evropi in vojni v Ukrajini, dogajanje v zvezi z iranskim ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
22
15.06.2022 21:28
Normalizacija države in depolitizacija medijev, o čemer rada govorita novi premier in njegova administracija, je mačji kašelj: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
23
13.06.2022 23:20
Potem ko sta nekdanja predsednika Kučan in Turk, ki se jima je pridružilo nekaj manj kot 20 izrazito levičarskih intelektualcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Svobodnjaška diplomacija: Sprava s Putinom, Ruska kapelica in Karl Erjavec za veleposlanika v Moskvo?
14
08.06.2022 08:45
Zunanja politika nove slovenske vlade bo eno tistih področij, na katerih lahko pričakujemo določene spremembe. Ne le zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
(Ne)pristranskost Dnevnika RTV Slovenija ob nastopu Janševe in Golobove vlade
30
06.06.2022 22:33
Novinarji javne RTV Slovenija so ponosni na svoje profesionalno, objektivno in politično neopredeljeno poročanje. Zanimivo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Vsi predsednikovi možje: Jake Sullivan in zunanja politika za srednji razred
11
02.06.2022 20:00
Henry Kissinger (se) je nekoč vprašal, kdo pozna telefonsko številko Evrope.Odgovora nismo dobili nikoli in ga verjetno tudi ne ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
From Beijing with Love: Chinese investments in the Netherlands as security threat
5
01.06.2022 20:00
Dutch authorities reportedly initiated an enquiry against a Chinese owned company Kuwait Petroleum Netherlands for allegedly ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Jeffrey Sachs in Neil Harrison: Preiskava o možnem umetnem izvoru novega koronavirusa bi se morala že zdavnaj začeti!
17
29.05.2022 10:49
Ali je ameriška biotehnologija pomagala ustvariti COVID-19, se sprašujeta Jeffrey Sachs in Neil Harrison. Ekonomista in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali so mandati letošnjih volitev v Državni zbor skladni z Ustavo?
17
27.05.2022 06:34
Že dvajset let trdim, da naš zakon, po katerem računamo in nato določimo mandate v Državnem zboru, ni v skladu z ustavo, in ... Več.
Piše: Marjan Lisjak
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
17
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
15
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.670
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.363
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.466
04/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.015
05/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.338
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.377
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.204
08/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 1.012
09/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.309
10/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.227