Razkrivamo

Konfucijev svet, 1. del: "Ljudje se v miru pripravljajo na vojno, v vojni pa na mir."

Knjiga o Konfuciju ameriškega novinarja Michaela Schumana v prevodu Uroša Kalčiča ni klasična biografija, ki bi se ukvarjala samo s kronološkim potekom njegovega življenja, temveč je v večji meri strokovno delo, ki razčlenjuje različne Konfucijeve vloge: človeka, poslovneža, učitelja, očeta, politika itd.. Izbrani pristop jasno pokaže, kolikšen vpliv je imel ne samo na Kitajskem, temveč po celem azijskem kontinentu. Schuman, dopisnik revije Time in časnika WSJ iz Kitajske, ga razkriva kot človeka, ki je za prihodnost enako pomemben, kot je bil za preteklost, kako je preraščal vlogo učitelja, ki jo je imel ob smrti, in kako njegova zapuščina piše zgodovino najuspešnejših družb na svetu. Schumanov Konfucij in svet, ki ga je ustvaril, je izšel pri založbi Beletrina v zbirki Koda. Na portalu+ bomo prihodnjih nekaj nedelj objavljali odlomke iz te knjige.

12.04.2020 11:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Konfucij   Kitajska   Azija   Michael Schuman   filozofija

Presenetljivo je, kako malo vpliva na Kitajsko je imel Konfucij kot zgodovinska oseba, dokler je živel. Ideje, ki so jih pozneje enačili s kitajsko civilizacijo, so v njegovih dneh pritegnile le malo somišljenikov.

Leta 500 pred Kristusom je Konfucij zaznamoval najsijajnejšo zmago v svoji politični karieri. Takrat je bil minister v državi Lu na ozemlju sedanje province Shandong na vzhodu Kitajske. Lu in njena soseda, država Qi, sta se bili zapletali v niz često krvavih sporov, a po devetih letih razprtij sta vladi sklenili, da je skrajni čas, da se spravita. Sestanek med vladarjema držav naj bi potekal v Xiaguju, nekoliko divjem predelu vzdolž meje med Lujem in Qijem. Vladar Luja, vojvoda Ding, je imenoval Konfucija za svojega ceremoniarja na konferenci – kar je bila naravna izbira, saj je učeni mož veljal za najboljšega poznavalca obrednih šeg na tem področju.

 

Nekega poletnega dne sta se tako Konfucij in vojvoda odpravila v Xiagu, polna pričakovanj, da je mir na dosegu roke. Toda voditelji Qija so imeli drugačne, prikrite načrte. Vojvoda Jing, vladar Qija, in njegovi svetovalci so v xiagujski konferenci videli predvsem priložnost, da dobijo premoč nad Lujem, zato so, kot piše neko zgodovinsko poročilo, skovali nizkotno zaroto. Eden izmed ministrov je vojvodo Dinga prepričal, da je nagovoril neko tamkajšnje nekitajsko pleme, imenovano Lai, naj ugrabijo lujskega vladarja. Konfucij, je zatrjeval, je vse prešibak in prestrahopeten, da bi jih ustavil. "[Konfucij] se spozna na ceremonije, a mu manjka poguma", je zagotavljal minister vojvodi Jingu. "Če boš naročil nekaj Laičanom, naj pridejo z orožjem in odpeljejo lujskega vladarja, boš dobil od njega vse, kar boš hotel."

 

Vojvoda Jing je tako pred Konfucijevim prihodom nastavil past. Toda zarotniki so Konfucija hudo podcenili. Konfucij, ki je bil seveda previden, je namreč vztrajal, naj vojvoda Ding ničesar ne tvega, ampak naj se pripravi na najhujše in pripelje na konferenco starejšega in mlajšega vojnega ministra. "Slišal sem, naj se ljudje v miru pripravljajo na vojno, v vojni pa na mir", je rekel Konfucij vojvodi. Ta je upošteval njegov nasvet in pripeljal s sabo ministra.

 

Po prihodu v Xiagu se je konferenca začela dovolj obetavno. V znak medsebojnega spoštovanja sta se vojvoda vljudno priklonila drug drugemu, nato pa se po treh stopnicah povzpela na sedeža na vrhu zemljate ploščadi. A tik preden so se pogajanja začela, so uradniki iz Qija pokazali svoj pravi obraz. Ploščadi se je grozeče približala skupina do zob oboroženih laiskih bojevnikov. "Med bobnanjem so pristopili možje z zastavicami, sulicami, helebardami, meči in ščiti", poroča eden izmed zgodovinarjev. Konfucij je pri priči zaslutil, da je njegov vladar v nevarnosti, in je odločno ukazal, naj laiske nasilnike odbijejo. Vojvoda Ding, je spomnil vodstvo Qija, je privolil v konferenco iz prijateljskih nagibov, prihod takih barbarskih plemenskih mož pa bo skazil vsakršen poskus sklenitve miru. Konfucij je nato še naprej grajal vojvodo Qija zaradi njegovih nepoštenih dejanj. "Orožje nima kaj početi na prijateljskem srečanju", ga je ošteval. "V očeh duhov je to zlovešče; kar se kreposti tiče, je v nasprotju s tem, kar je prav; in kar se tiče odnosov med možem in možem, je to spodrsljaj v dostojnosti. Vladar [Qija] ne sme ravnati tako."

 

Vojvoda Jing, ki mu je Konfucijeva graja vzela pogum, se je bil tako primoran odreči ugrabitvi vojvode Dinga in je ukazal Laicem, naj odidejo. Ponižani vojvoda Qija se je zdaj znašel v hudo neugodnem pogajalskem položaju – kar je Konfucij spretno izkoristil. Državi sta sklenili zavezništvo, a v zameno za pripravljenost Luja, da podpiše sporazum, je Konfucij odločno zahteval, da Qi vrne vojvodi Dingu tri okrožja, ki jih je zavzel v bitki. Članom qijske delegacije tako ni preostalo drugega, kot da privolijo. Vsi nesrečni so se odvlekli nazaj v svojo prestolnico. Vojvoda Jing pa je oštel svoje ministre, ker so ga osramotili, in hkrati prikimal Konfucijevi modrosti. "V Luju gosposko vodijo svojega princa", je potožil, "vi pa me učite barbarstva."

 

Čeprav se podrobnosti o tem, kaj natanko se je dogajalo v Xiaguju, v starih zgodovinskih poročilih nekoliko razlikujejo – v neki različici je dodana umazana (vendar neverjetna) trditev, da je Konfucij zaukazal usmrtitev laiskih napadalcev –, je končni izid povsod enak: konferenca je bila za Konfucija odmevno zmagoslavje. Na njej je uporabil vse svoje številne spretnosti in talente – globoko poznavanje državnih zadev, pogum in intelektualno moč, znanje – in vse to v velikansko korist za svojega vladarja in državo. Izid te konference je tako Konfucija ponesel na vrh njegovega vpliva v lujski politiki.

 

 

 

 

Samo tri leta pozneje pa je Konfucij z manjšo skupino privržencev pobegnil iz Luja in potem nikoli več ni služboval v domovini. Vojvode Dinga namreč ni mogel prepričati, da bi resno jemal njegovo filozofijo in sporočilo o moralnem vladanju, zato je razočaran odstopil z ministrskega položaja in zapustil Lu, da bi poiskal kakega drugega kitajskega vladarja, ki bi upošteval njegove nasvete. Leta so minevala, a najsi je prepotoval še toliko milj, nikjer ni našel svojega krepostnega princa. Kljub neutrudnim prizadevanjem se je moral nazadnje odreči svojemu življenjskemu poslanstvu – prenovi razbite in kaotične Kitajske.

 

Tu naletimo na očitno ironijo. Presenetljivo je namreč, kako malo vpliva na Kitajsko je imel Konfucij kot zgodovinska oseba, dokler je živel. Ideje, ki so jih pozneje enačili s kitajsko civilizacijo, so v njegovih dneh pritegnile le malo somišljenikov. Konfucijevo življenje nam odstira le droben vpogled v odločilno vlogo, ki jo bo pozneje igral v zgodovini Azije. Njegova zgodba odkriva zgolj nepričakovano, a pomenljivo izhodišče tega, iz česar se je pozneje razvila ovinkasta, kontroverzna dvatisočpetstoletna biografija, polna zastojev in uspehov, kompromisov in spopadov, preobratov in prerodov.

 

Vseeno pa so dogodki iz Konfucijevega življenja nadvse pomembni. Kar je Konfucij storil in rekel, je oblikovalo kitajsko civilizacijo. V poznejših letih so tako modrečevi predani privrženci kakor njegovi najbolj zagrizeni nasprotniki secirali, analizirali in vedno znova razčlenjevali njegovo življenjsko zgodbo, iskaje bodisi zlata zrna modrosti, ki naj bi jih vodila na njihovi poklicni poti in utrdila njihove filozofske pozicije, bodisi obremenilna dejstva, s katerimi bi lahko napadli njegova načela in uveljavili svoja. Konfucijevi privrženci so preoblikovali njegovo življenje v življenjski vzor, njegovo ravnanje pa v zlato merilo kreposti in pravičnosti. Kar se je dogajalo pred dva tisoč petsto leti, je odmevalo še stoletja, vse do današnjih dni, in vplivalo na vzhodnoazijske vzorce delovanja in mišljenja. Da bi torej lahko razumeli vzhodno Azijo, moramo razumeti Konfucija kot človeka.

 

(se nadaljuje)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
20
18.01.2021 06:08
Ameriškemu politično-medijskemu establišmentu je po več kot štirih letih zasmehovanja, poniževanja, insinuacij in odkritih laži ... Več.
Piše: Janez Vuk
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva
2
21.12.2020 20:26
Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj
10
17.12.2020 21:00
Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu zagotovo značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa se soočamo tudi s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bi Boris Popovič rad po bližnjici čez park nazaj na županski položaj?
5
17.12.2020 04:00
Potem, ko so njegovo zaposlitev pri Zdravku Počivalšku na ministrstvu za gospodarstvo na koncu preprečili vplivni člani SMC, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
75 let zavlačevanja in izigravanja sprejetih ustavnih in zakonskih obveznosti
17
16.12.2020 04:43
Brez dvoma je status obeh avtohtonih narodnih manjšin, italijanske in madžarske, pri nas že skoraj tri desetletja, odkar sta ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
10
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
9
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.860
02/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.159
03/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.780
04/
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
Igor Mekina
Ogledov: 2.188
05/
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
Simona Rebolj
Ogledov: 2.276
06/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.702
07/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.558
08/
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.270
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.167
10/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 748