Razkrivamo

Vladni odgovor Svetu Evrope ni prav nič škandalozen; v bistvu in na žalost je vse, kar trdijo o slovenskih novinarjih in medijih - res ...

Svet Evrope je nedavno na svoji spletni Platformi za svobodo izražanja strani objavil alarmantno obvestilo IPI (International Press Institute) o tem, da naj bi slovenski novinarji delali v naraščajoče strupenem ozračju (vir), kar naj bi bila "zasluga" nove vlade, zlasti pa premierja Janeza Janše osebno. Seveda je šlo tudi tokrat za osebno maščevanje tistih, ki nimajo problemov s tožarjenjem slovenskih politikov v tujini, če ideološko niso na pravi strani. Tudi v tem primeru je receptura identična tisti iz leta 2007, ko je 571 novinarjev zagnalo vik in krik zaradi domnevnih pritiskov enega samega politika, ene same stranke oziroma vlade na medije. Tokrat sta bila izvirni greh dva premierjeva kritična čivka na račun javne RTV hiše zaradi manipulativnega poročanja o dvigu plač ministrov, kar je bil povod za ogorčenje novinarskega združenja (DNS), oglasil pa se je tudi Blaž Zgaga, ki je IPI opozoril na grožje in podobne strahote, s katerimi se od 13. marca dalje spopadajo slovenski novinarji. Epidemija Covid-19 je njihovo stisko le še povečala. V Sloveniji so "ugotovitve" IPI precej odmevale tudi zato, ker javnosti nihče ni povedal, da gre le za enega izmed množice zasebnih inštitutov, ki delujejo po svetu in se ukvarjajo z mediji v skladu s svojo ideologijo, doktrino financiranja in osebnimi preferencami sodelujočih. Bolj kot sporne navedbe pa je zdaj pozornost vzbudil odgovor slovenske vlade, ki ga je pripravil Urad za komuniciranje. Vsekakor je stvar razprave, če je vsebinsko točen in korekten, vendar je predpogoj za kakršno koli oceno to, da ga imamo možnost v celoti prebrati. Po naši oceni je v vsebinskem smislu dokaj točen in faktografski. Skratka, v njem ni nič takšnega, česar ne bi že vedeli. Na Svet Evrope je bil sicer poslan v angleškem izvirniku, objavljamo slovenski prevod.

 

10.04.2020 22:30
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Svet Evrope   IPI   Vlada Republike Slovenije   mediji   Slovenija   RTV Slovenija   Janez Janša   Ukom

Fotomontaža: portal+

"Glede na to, da slovenski medijski prostor bolj ali manj pozorno spremljam že dobrih dvajset let, lahko ob odgovoru, ki ga je slovenska vlada poslala v Strasbourg, le skomignem z rameni. Nič novega, nekateri to govorimo že leta in leta, pa se nič ne spremeni. Medijski prostor pri nas tako izrazito favorizira levico, da to ni samo neokusno, ampak je postalo že del nezavedne patologije mainstreama."

(Dejan Steinbuch, odgovorni urednik portala+)

Vlada Republike Slovenije pozdravlja, da se je Platforma Sveta Evrope za svobodo izražanja začela intenzivneje zanimati tudi za medijsko situacijo v Sloveniji in upa na konstruktivno pomoč pri reševanju te problematike v Sloveniji. Ne gre le za vprašanje izpolnjevanja osnovnih etičnih novinarskih standardov, ki bi morali biti temeljni postulat delovanja vseh medijev, ampak tudi vprašanje lastništva in pluralnosti medijev v Sloveniji, navsezadnje pa tudi realnih groženj, ki so jih deležni posamezni novinarji. Prav zato vas želimo opozoriti na širši kontekst medijske situacije v Sloveniji.

 

Najprej na izpostavimo zgodovinska dejstva razvoja medijskega trga v Sloveniji. Večina obstoječih osrednjih medijev v Sloveniji izhaja iz nekdanjega komunističnega režima in še v poznih devetdesetih letih so medije kot odgovorni uredniki urejali tudi nekdanji pripadniki zloglasne tajne službe UDBA, znane po preganjanjih in mučenju številnih političnih zapornikov v prejšnjem sistemu. Tukaj moramo izpostaviti nekdanjega odgovornega urednika Dela Mitja Meršola, ki je bil sicer v tujini tudi vplivni član združenja IPI.

 

Nacionalno radiotelevizijo (RTV SLO), ki jo financirajo vsi državljani, so še do leta 2004 neposredno vodile bivše komunistične strukture. Na čelu programskega sveta RTV SLO, ki odloča o vseh programskih smernicah te izjemno pomembne ustanove, je sedel dr. Janez Kocijančič, nekdanji predsednik Zveze komunistov Slovenije v času Jugoslavije, z osamosvojitvijo pa nekaj časa tudi predsednik predhodnice stranke SD. Istemu organu je pozneje načeloval tudi dr. Jernej Pikalo, sicer minister SD v dveh slovenskih vladah. Verjetno se strinjate, da je šlo s stališča svobodnega delovanja medijev in še posebej javne RTV za nevzdržno situacijo.

 

V celotnem začetnem obdobju demokratičnega razvoja je potrebno izpostaviti tudi problem oglaševanja. Več ali manj vsi poskusi ustanavljanja novih medijev, ki ne bi temeljili na dediščini totalitarne preteklosti, so propadli, saj novi mediji niso bili deležni denarja iz naslova oglaševanja tako kot obstoječi mediji. Eden redkih medijev, ki je uspel kljub blokadi oglaševanja preživeti, je bila verska radijska postaja Radio Ognjišče. Preživel pa je v prvi vrsti zato, ker so ga ljudje podpirali z lastnimi prispevki mimo oglaševanja.

 

 

 

 

Delno se je situacija spremenila šele v obdobju 2004-2008, ko so se prvič za štiri leta od oblasti poslovile stranke, ki so izhajale iz nekdanjega režima, s tem pa jim je bilo delno onemogočeno tudi neposredno uveljavljanje svojih interesov v medijih. V tem obdobju se je v prid večji pluralnosti medijskega prostora spremenil tudi zakon o samem delovanju RTV SLO. Posledično  so v nekaterih medijih, ki jih tako ali drugače plačujejo vsi državljani, vodilne vloge prevzeli tudi posamezniki, ki niso bili povezani z nekdanjo totalitarno stranko.

 

Toda že leta 2008, ko je oblast prevzela vlada Boruta Pahorja (stranka SD), je sledil strahovit pogrom nad vsemi uredniki in novinarji, ki niso bili del omrežja nekdanjega režima. Ko je bil tako pod vlado stranke SD leta 2009 za direktorja Slovenske tiskovne agencije imenovan Bojan Veselinovič, je bil eden izmed njegovih prvih ukrepov, da je odpustil do tedanje vlade sicer kritičnega odgovornega urednika Boruta Meška, ki je nekaj mesecev za tem po hudi bolezni tudi umrl. V tem in še nekaterih drugih primerih ni šlo le za vprašanje svobode govora za posamezne novinarje, ampak še huje - za idejo, kako uničiti tudi eksistenco posameznega novinarja in njegove družine. 

 

Na nacionalni RTV SLO je tedanji direktor Marko Filli v letu 2012 uspel spremeniti celo statut te ustanove, da so lahko ukinili delovno mesto do tedanje vlade kritičnega odgovornega urednika Uroša Urbanijo. Podobno se je dogajalo tudi v nekaterih zasebnih medijih, kjer so bili uredniki, kritični do leve opcije, po hitrih postopkih odstranjeni z vodilnih mest, pozneje pa ravno tako odpuščeni ali pa so preprosto zaradi izjemnih pritiskov nadrejenih zapustili svoj poklic. Naj tukaj izpostavimo samo nekdanjega odgovornega urednika Primorskih novic Tina Mamića ali nekdanjega odgovornega urednika Dela Petra Jančiča

 

Ker nihče izmed njih ni pripadal omrežju nekdanjega režima, ob vseh tovrstnih šikaniranjih niso bili deležni nikakršne podpore osrednje novinarske organizacije Društva novinarjev Slovenije, prav tako ne Sindikata novinarjev Slovenije. Žalostno ob vsem skupaj je tudi dejstvo, da obe omenjeni organizaciji nista bili sposobni odločneje protestirati niti, ko se je v zadnjih desetih letih v sumljivih okoliščinah in izigravanju zakonodaje množično odpuščalo številne druge novinarje.

 

Poleg tega je v Sloveniji ves čas potekala tudi lastniška konsolidacija medijev. Lastniki večine osrednjih mediji so bili s soglasjem levih vlad prodani posameznikom, ki so v širši javnosti znani kot slovenski tajkuni, pogosto člani Foruma 21, katerega ustanovitelj je nekdanji predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Milan Kučan, pozneje tudi prvi predsedik v Republiki Sloveniji. 

 

Ob vseh zunanjih okoliščinah, ki so vplivali na delo novinarjev, pa so novinarji sami v veliki meri prispevali k svoji vse slabši podobi v javnosti. Skoki iz novinarstva v politiko so žal prepogosti, da bi javnost novinarje lahko v celoti jemala verodostojno.  Tako imamo v evropskem parlamentu poslanko Tanjo Fajon (SD), ki je sprva poročala iz Bruslja za nacionalno RTV SLO, dobesedno čez noč pa se je znašla na kadnidatni listi SD. Podobno je ravnala tudi novinarka Irena Joveva, ki je čez noč postala evropska poslanka vladajoče LMŠ

  

Toda to  niso bili osamljeni primeri političnega nagrajevanja posameznih novinarjev, ki so se v javnosti pojavljali kot največji borci med novinarji proti strankam, ki niso izhajale iz omrežja nekdanjega režima. Tako je bil novinar Rok Praprotnik, ki je bil v javnosti znan kot eden najbolj radikalnih piscev prispevkov zoper predsednika SDS Janeza Janšo, imenovan na funkcijo podpredsednika Komisije za preprečevanje korupcije, malo pozneje pa je v državni banki brez kakršnih koli izkušenj iz bančništva dobil mesto direktorja Centra za skladnost poslovanja v NLB. Podobno se je dogajalo z nekdanjim novinarjem Dejanom Karbo, ki je pisal za osrednji slovenski dnevnik Delo in dokazano lagal o stranki SDS ter tudi o slovenskem kardinalu Francu Rodetu. Omenjeni novinar je dobesedno čez noč zapustil novinarske vode in kandidiral na lokalnih volitvah na listi stranke SD. Ker ni bil izvoljen, so mu v stranki uredili službo v kabinetu njihovega ministra dr. Jerneja Pikala, sprva vezano na mandat samega ministra, tik pred padcem vlade pa mu uredili službo za nedoločen čas v državni upravi.

 

 

Čivk, ki je prebudil pse čuvaje in sprožil "mednarodno medijsko revolucijo", če smo nekoliko cinični.

 

 

Novinarstvu pa so nasprotno škodovali tudi nekateri drugi posegi in brezobzirno mešanje med novinarstvom in politiko. Nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca, ki je bila del leve vladne koalicije, se je po koncu mandata brez težav vrnila na javno RTV SLO in začela pripravljati dokumentarne oddaje kot "neodvisna" novinarka. Še bolj nenavadno prestopanje meje med politiko in novinarstvom si je privoščila novinarka RTV SLO Mirjam Muženić, ki je za levo stranko kandidirala na evropskih volitvah, dan za tem, ko ni bila izvoljena, pa je želela o dogajanju znova poročati kot neodvisna novinarka. Podobne težave ima s svojo novinarsko kredibilnostjo tudi Blaž Zgaga, ki je zaslovel v zgodbi, ko je finskemu novinarju pomagal pripravljati dokumentarno oddajo o nakupih oklepnikov za Slovensko vojsko, v kateri so tedanjega predsednika vlade obtožili korupcije, češ da potrebuje denar za svojo pokojnino. Zgodba je več let pretresala slovenski medijski in politični prostor, na koncu pa so se vse obtožbe zoper premierja Janeza Janšo izkazale za laž, s tem pa v celoti tudi kredibilnost samega novinarja. 

 

Na drugi strani pa se dogajajo tudi fizični obračuni s posameznimi novinarji. Najhujši napad v zgodovini samostojne države se je zgodil na novinarja Mira Petka, ki je poročal o gospodarskem kriminalu. Kljub temu, da je komaj preživel, za napad na novinarja ni bil nihče pravnomočno obsojen. Fizičnega napada pa je bila leta 2018 deležna tudi ekipa Planet TV, ki je poročala o terorističnih aktivnostih bratranca enega bolj vplivnih članov pozneje vladajoče stranke Liste Marjana Šarca. Istega leta je bila fizično napadena tudi ekipa nacionalne RTV SLO. Žal obe tedanji vladi nista ničesar naredili, da bi se tovrstno nasilje končalo.

  

Zaradi vseh zgoraj naštetih dejstev Vlado Republike Slovenije veseli, da je Slovenija končno postala tudi predmet mednarodnega zanimanja na področju novinarske svobode in splošnega stanja medijev pri nas. V tem kontekstu je potrebno jemati tudi opozorila o nevzdržnem stanju slovenske nacionalne RTV hiše. Vlada Republike Slovenije meni, da kakršno koli kritiko delovanja te ustanove ni mogoče šteti kot posege v novinarsko svobodo. Še več. Predsednik vlade je dolžan opozarjati na nepravilnosti in zlorabe, saj gre za davkoplačevalski denar. Znani slovenski pravnik dr. Matej Avbelj v tem kontekstu opozarja, da tovrstne kritike "gotovo ni mogoče, razen v stanju popolne paranoje, predstavljati kot napad na tamkajšnje novinarje ter grožnjo njim in ne vem kaj še. Ti so s svojim vodstvom na čelu tokrat, reci in piši, prepovedali posege v svojo suverenost (sic!), kar najbrž pomeni, da nobena kritika ni več dopustna." (Finance, 27. 3. 2020) Hkrati dr. Avbelj opozarja na izrazito neuravnoteženo in odkrito pristransko poročanje nacionalne RTV. Na podoben problem v javnem pismu opozarjajo tudi številni slovenski intelektualci, ki med drugim opozorijo na nedavno analizo civilne iniciative Glasno o ideološkem aktivizmu na RTV Slovenija: "RTV Slovenija javnosti ne informira objektivno, temveč v informativnih oddajah pristransko, neosnovano in zavajajoče kritizira delovanje demokratično izvoljene vlade, kar je v neskladju s poslanstvom tega zavoda."  Iz vsega navedenega je jasno, da ne gre za konkretne grožnje novinarjem, ampak zgolj pozive, da bi novinarji upoštevali svoj etični kodeks.

 

 

Premierjev drugi čivk, ki je razbesnel dežurne varuhe medijske svobode.

 

 

Ob tem se sprevrača tudi pobude o večji racionalni porabi javnega denarja. Ob tem, ko številni mediji komaj preživijo in celo odpuščajo novinarje, se je samo v zadnjih desetih letih na RTV SLO dodatno zaposlilo skoraj 400 oseb, tako da ima danes zavod zaposlenih cca. 2300 ljudi. Če kdo pozive generalnemu direktorju RTV SLO, da z denarjem davkoplačevalcev ravna gospodarno, razume kot pritiske in pozive, da se odpušča novinarje, je to popolna manipulacija, se je jasno, da so novinarji le del zaposlenih na tej ustanovi. Kakršno koli dodatno zaposlovanje ob dejstvu, da se programska shema iz dneva v dan krči, pa kje posmeh vsem državljanom, ki mesečno plačujejo to ustanovo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
30
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
0
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
38
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmagala bo Nataša Pirc Musar, Anže Logar ga je strateško polomil, ker ni pravočasno izstopil iz svoje stranke SDS
40
09.11.2022 19:00
Le nekaj dni pred odločilnim krogom predsedniških volitev je tehtnica na strani Nataša Pirc Musar, ki za razliko od ... Več.
Piše: Uredništvo
Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!
21
30.10.2022 21:15
Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Bilo je nekoč v Muri: Kratka zgodba o dolgem in prav nič političnem umiranju neke tovarne
12
29.10.2022 22:59
Od propada Mure je minilo že kar nekaj let, vendar zgodbe o tej tovarni še živijo. Pogosto slišimo, da je znamenita pomurska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Postmoderna banalnost zla: Putinovi ubijalci z daljinskim upravljalnikom
14
28.10.2022 20:00
Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je razkril, da globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Russia, China's new gas station: Xi wants to buy oil from Putin at a cheaper rate
6
21.10.2022 21:00
China has been stockpiling cheap oil to build up its strategic reserves. It has found Russia as an ideal source from where it ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Genialna logika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: 3 x nezakonito = zakonito!
6
18.10.2022 20:30
V medijih smo doslej že prebirali, kako se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) spreneveda, ko dobi vprašanja, ... Več.
Piše: Uredništvo
Xi faces challenge of shrinking Chinese population as he goes for the third term
11
16.10.2022 21:00
President Xi Jinping faces the real threat of a shrinking Chinese population as he gears up to accept a third term of power and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Posledice vojne v Ukrajini so že dosegle rusko družbo in nikakor niso nedolžne
10
15.10.2022 21:20
Tisti ruski mediji, ki so še uspeli ohraniti nekaj neodvisnosti, poročajo o različnih posledicah vojne v Ukrajini za rusko ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Hiperprodukcija elite: Države, ki ustvarjajo visoko izobražene, a zafrustrirane in razočarane mlade ljudi, same silijo v težave!
8
07.10.2022 23:00
Problem prekomerne proizvodnje elite in ohranjanje razmeroma visokega števila vpisnih mest na suficitarnih študijskih programih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Kje so realne poti za zmanjševanje neenakosti pri nas?
11
05.10.2022 19:55
Dohodkovna in premoženjska neenakost prebivalstva je vsekakor ena izmed najbolj izpostavljenih slabih strani sodobnega sveta. ... Več.
Piše: Bine Kordež
G7 Plans for New Global Infrastructure Initiative to Challenge China’s Belt and Road Initiative
8
03.10.2022 20:30
China has tried to project itself as a helping hand for developing countries in matters of infrastructure and economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Skoraj izgubljena vojna: Ali Putin lahko konča vojno v Ukrajini in ohrani oblast v Rusiji?
16
01.10.2022 23:59
Putin se je z napadom na Ukrajino pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Vsaj s konvencionalnim orožjem ne. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.651
02/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.963
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.193
04/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.999
05/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.615
06/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.126
07/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.025
08/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 939
09/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.834
10/
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.472