Razkrivamo

Vladni odgovor Svetu Evrope ni prav nič škandalozen; v bistvu in na žalost je vse, kar trdijo o slovenskih novinarjih in medijih - res ...

Svet Evrope je nedavno na svoji spletni Platformi za svobodo izražanja strani objavil alarmantno obvestilo IPI (International Press Institute) o tem, da naj bi slovenski novinarji delali v naraščajoče strupenem ozračju (vir), kar naj bi bila "zasluga" nove vlade, zlasti pa premierja Janeza Janše osebno. Seveda je šlo tudi tokrat za osebno maščevanje tistih, ki nimajo problemov s tožarjenjem slovenskih politikov v tujini, če ideološko niso na pravi strani. Tudi v tem primeru je receptura identična tisti iz leta 2007, ko je 571 novinarjev zagnalo vik in krik zaradi domnevnih pritiskov enega samega politika, ene same stranke oziroma vlade na medije. Tokrat sta bila izvirni greh dva premierjeva kritična čivka na račun javne RTV hiše zaradi manipulativnega poročanja o dvigu plač ministrov, kar je bil povod za ogorčenje novinarskega združenja (DNS), oglasil pa se je tudi Blaž Zgaga, ki je IPI opozoril na grožje in podobne strahote, s katerimi se od 13. marca dalje spopadajo slovenski novinarji. Epidemija Covid-19 je njihovo stisko le še povečala. V Sloveniji so "ugotovitve" IPI precej odmevale tudi zato, ker javnosti nihče ni povedal, da gre le za enega izmed množice zasebnih inštitutov, ki delujejo po svetu in se ukvarjajo z mediji v skladu s svojo ideologijo, doktrino financiranja in osebnimi preferencami sodelujočih. Bolj kot sporne navedbe pa je zdaj pozornost vzbudil odgovor slovenske vlade, ki ga je pripravil Urad za komuniciranje. Vsekakor je stvar razprave, če je vsebinsko točen in korekten, vendar je predpogoj za kakršno koli oceno to, da ga imamo možnost v celoti prebrati. Po naši oceni je v vsebinskem smislu dokaj točen in faktografski. Skratka, v njem ni nič takšnega, česar ne bi že vedeli. Na Svet Evrope je bil sicer poslan v angleškem izvirniku, objavljamo slovenski prevod.

 

10.04.2020 22:30
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Svet Evrope   IPI   Vlada Republike Slovenije   mediji   Slovenija   RTV Slovenija   Janez Janša   Ukom

Fotomontaža: portal+

"Glede na to, da slovenski medijski prostor bolj ali manj pozorno spremljam že dobrih dvajset let, lahko ob odgovoru, ki ga je slovenska vlada poslala v Strasbourg, le skomignem z rameni. Nič novega, nekateri to govorimo že leta in leta, pa se nič ne spremeni. Medijski prostor pri nas tako izrazito favorizira levico, da to ni samo neokusno, ampak je postalo že del nezavedne patologije mainstreama."

(Dejan Steinbuch, odgovorni urednik portala+)

Vlada Republike Slovenije pozdravlja, da se je Platforma Sveta Evrope za svobodo izražanja začela intenzivneje zanimati tudi za medijsko situacijo v Sloveniji in upa na konstruktivno pomoč pri reševanju te problematike v Sloveniji. Ne gre le za vprašanje izpolnjevanja osnovnih etičnih novinarskih standardov, ki bi morali biti temeljni postulat delovanja vseh medijev, ampak tudi vprašanje lastništva in pluralnosti medijev v Sloveniji, navsezadnje pa tudi realnih groženj, ki so jih deležni posamezni novinarji. Prav zato vas želimo opozoriti na širši kontekst medijske situacije v Sloveniji.

 

Najprej na izpostavimo zgodovinska dejstva razvoja medijskega trga v Sloveniji. Večina obstoječih osrednjih medijev v Sloveniji izhaja iz nekdanjega komunističnega režima in še v poznih devetdesetih letih so medije kot odgovorni uredniki urejali tudi nekdanji pripadniki zloglasne tajne službe UDBA, znane po preganjanjih in mučenju številnih političnih zapornikov v prejšnjem sistemu. Tukaj moramo izpostaviti nekdanjega odgovornega urednika Dela Mitja Meršola, ki je bil sicer v tujini tudi vplivni član združenja IPI.

 

Nacionalno radiotelevizijo (RTV SLO), ki jo financirajo vsi državljani, so še do leta 2004 neposredno vodile bivše komunistične strukture. Na čelu programskega sveta RTV SLO, ki odloča o vseh programskih smernicah te izjemno pomembne ustanove, je sedel dr. Janez Kocijančič, nekdanji predsednik Zveze komunistov Slovenije v času Jugoslavije, z osamosvojitvijo pa nekaj časa tudi predsednik predhodnice stranke SD. Istemu organu je pozneje načeloval tudi dr. Jernej Pikalo, sicer minister SD v dveh slovenskih vladah. Verjetno se strinjate, da je šlo s stališča svobodnega delovanja medijev in še posebej javne RTV za nevzdržno situacijo.

 

V celotnem začetnem obdobju demokratičnega razvoja je potrebno izpostaviti tudi problem oglaševanja. Več ali manj vsi poskusi ustanavljanja novih medijev, ki ne bi temeljili na dediščini totalitarne preteklosti, so propadli, saj novi mediji niso bili deležni denarja iz naslova oglaševanja tako kot obstoječi mediji. Eden redkih medijev, ki je uspel kljub blokadi oglaševanja preživeti, je bila verska radijska postaja Radio Ognjišče. Preživel pa je v prvi vrsti zato, ker so ga ljudje podpirali z lastnimi prispevki mimo oglaševanja.

 

 

 

 

Delno se je situacija spremenila šele v obdobju 2004-2008, ko so se prvič za štiri leta od oblasti poslovile stranke, ki so izhajale iz nekdanjega režima, s tem pa jim je bilo delno onemogočeno tudi neposredno uveljavljanje svojih interesov v medijih. V tem obdobju se je v prid večji pluralnosti medijskega prostora spremenil tudi zakon o samem delovanju RTV SLO. Posledično  so v nekaterih medijih, ki jih tako ali drugače plačujejo vsi državljani, vodilne vloge prevzeli tudi posamezniki, ki niso bili povezani z nekdanjo totalitarno stranko.

 

Toda že leta 2008, ko je oblast prevzela vlada Boruta Pahorja (stranka SD), je sledil strahovit pogrom nad vsemi uredniki in novinarji, ki niso bili del omrežja nekdanjega režima. Ko je bil tako pod vlado stranke SD leta 2009 za direktorja Slovenske tiskovne agencije imenovan Bojan Veselinovič, je bil eden izmed njegovih prvih ukrepov, da je odpustil do tedanje vlade sicer kritičnega odgovornega urednika Boruta Meška, ki je nekaj mesecev za tem po hudi bolezni tudi umrl. V tem in še nekaterih drugih primerih ni šlo le za vprašanje svobode govora za posamezne novinarje, ampak še huje - za idejo, kako uničiti tudi eksistenco posameznega novinarja in njegove družine. 

 

Na nacionalni RTV SLO je tedanji direktor Marko Filli v letu 2012 uspel spremeniti celo statut te ustanove, da so lahko ukinili delovno mesto do tedanje vlade kritičnega odgovornega urednika Uroša Urbanijo. Podobno se je dogajalo tudi v nekaterih zasebnih medijih, kjer so bili uredniki, kritični do leve opcije, po hitrih postopkih odstranjeni z vodilnih mest, pozneje pa ravno tako odpuščeni ali pa so preprosto zaradi izjemnih pritiskov nadrejenih zapustili svoj poklic. Naj tukaj izpostavimo samo nekdanjega odgovornega urednika Primorskih novic Tina Mamića ali nekdanjega odgovornega urednika Dela Petra Jančiča

 

Ker nihče izmed njih ni pripadal omrežju nekdanjega režima, ob vseh tovrstnih šikaniranjih niso bili deležni nikakršne podpore osrednje novinarske organizacije Društva novinarjev Slovenije, prav tako ne Sindikata novinarjev Slovenije. Žalostno ob vsem skupaj je tudi dejstvo, da obe omenjeni organizaciji nista bili sposobni odločneje protestirati niti, ko se je v zadnjih desetih letih v sumljivih okoliščinah in izigravanju zakonodaje množično odpuščalo številne druge novinarje.

 

Poleg tega je v Sloveniji ves čas potekala tudi lastniška konsolidacija medijev. Lastniki večine osrednjih mediji so bili s soglasjem levih vlad prodani posameznikom, ki so v širši javnosti znani kot slovenski tajkuni, pogosto člani Foruma 21, katerega ustanovitelj je nekdanji predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Milan Kučan, pozneje tudi prvi predsedik v Republiki Sloveniji. 

 

Ob vseh zunanjih okoliščinah, ki so vplivali na delo novinarjev, pa so novinarji sami v veliki meri prispevali k svoji vse slabši podobi v javnosti. Skoki iz novinarstva v politiko so žal prepogosti, da bi javnost novinarje lahko v celoti jemala verodostojno.  Tako imamo v evropskem parlamentu poslanko Tanjo Fajon (SD), ki je sprva poročala iz Bruslja za nacionalno RTV SLO, dobesedno čez noč pa se je znašla na kadnidatni listi SD. Podobno je ravnala tudi novinarka Irena Joveva, ki je čez noč postala evropska poslanka vladajoče LMŠ

  

Toda to  niso bili osamljeni primeri političnega nagrajevanja posameznih novinarjev, ki so se v javnosti pojavljali kot največji borci med novinarji proti strankam, ki niso izhajale iz omrežja nekdanjega režima. Tako je bil novinar Rok Praprotnik, ki je bil v javnosti znan kot eden najbolj radikalnih piscev prispevkov zoper predsednika SDS Janeza Janšo, imenovan na funkcijo podpredsednika Komisije za preprečevanje korupcije, malo pozneje pa je v državni banki brez kakršnih koli izkušenj iz bančništva dobil mesto direktorja Centra za skladnost poslovanja v NLB. Podobno se je dogajalo z nekdanjim novinarjem Dejanom Karbo, ki je pisal za osrednji slovenski dnevnik Delo in dokazano lagal o stranki SDS ter tudi o slovenskem kardinalu Francu Rodetu. Omenjeni novinar je dobesedno čez noč zapustil novinarske vode in kandidiral na lokalnih volitvah na listi stranke SD. Ker ni bil izvoljen, so mu v stranki uredili službo v kabinetu njihovega ministra dr. Jerneja Pikala, sprva vezano na mandat samega ministra, tik pred padcem vlade pa mu uredili službo za nedoločen čas v državni upravi.

 

 

Čivk, ki je prebudil pse čuvaje in sprožil "mednarodno medijsko revolucijo", če smo nekoliko cinični.

 

 

Novinarstvu pa so nasprotno škodovali tudi nekateri drugi posegi in brezobzirno mešanje med novinarstvom in politiko. Nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca, ki je bila del leve vladne koalicije, se je po koncu mandata brez težav vrnila na javno RTV SLO in začela pripravljati dokumentarne oddaje kot "neodvisna" novinarka. Še bolj nenavadno prestopanje meje med politiko in novinarstvom si je privoščila novinarka RTV SLO Mirjam Muženić, ki je za levo stranko kandidirala na evropskih volitvah, dan za tem, ko ni bila izvoljena, pa je želela o dogajanju znova poročati kot neodvisna novinarka. Podobne težave ima s svojo novinarsko kredibilnostjo tudi Blaž Zgaga, ki je zaslovel v zgodbi, ko je finskemu novinarju pomagal pripravljati dokumentarno oddajo o nakupih oklepnikov za Slovensko vojsko, v kateri so tedanjega predsednika vlade obtožili korupcije, češ da potrebuje denar za svojo pokojnino. Zgodba je več let pretresala slovenski medijski in politični prostor, na koncu pa so se vse obtožbe zoper premierja Janeza Janšo izkazale za laž, s tem pa v celoti tudi kredibilnost samega novinarja. 

 

Na drugi strani pa se dogajajo tudi fizični obračuni s posameznimi novinarji. Najhujši napad v zgodovini samostojne države se je zgodil na novinarja Mira Petka, ki je poročal o gospodarskem kriminalu. Kljub temu, da je komaj preživel, za napad na novinarja ni bil nihče pravnomočno obsojen. Fizičnega napada pa je bila leta 2018 deležna tudi ekipa Planet TV, ki je poročala o terorističnih aktivnostih bratranca enega bolj vplivnih članov pozneje vladajoče stranke Liste Marjana Šarca. Istega leta je bila fizično napadena tudi ekipa nacionalne RTV SLO. Žal obe tedanji vladi nista ničesar naredili, da bi se tovrstno nasilje končalo.

  

Zaradi vseh zgoraj naštetih dejstev Vlado Republike Slovenije veseli, da je Slovenija končno postala tudi predmet mednarodnega zanimanja na področju novinarske svobode in splošnega stanja medijev pri nas. V tem kontekstu je potrebno jemati tudi opozorila o nevzdržnem stanju slovenske nacionalne RTV hiše. Vlada Republike Slovenije meni, da kakršno koli kritiko delovanja te ustanove ni mogoče šteti kot posege v novinarsko svobodo. Še več. Predsednik vlade je dolžan opozarjati na nepravilnosti in zlorabe, saj gre za davkoplačevalski denar. Znani slovenski pravnik dr. Matej Avbelj v tem kontekstu opozarja, da tovrstne kritike "gotovo ni mogoče, razen v stanju popolne paranoje, predstavljati kot napad na tamkajšnje novinarje ter grožnjo njim in ne vem kaj še. Ti so s svojim vodstvom na čelu tokrat, reci in piši, prepovedali posege v svojo suverenost (sic!), kar najbrž pomeni, da nobena kritika ni več dopustna." (Finance, 27. 3. 2020) Hkrati dr. Avbelj opozarja na izrazito neuravnoteženo in odkrito pristransko poročanje nacionalne RTV. Na podoben problem v javnem pismu opozarjajo tudi številni slovenski intelektualci, ki med drugim opozorijo na nedavno analizo civilne iniciative Glasno o ideološkem aktivizmu na RTV Slovenija: "RTV Slovenija javnosti ne informira objektivno, temveč v informativnih oddajah pristransko, neosnovano in zavajajoče kritizira delovanje demokratično izvoljene vlade, kar je v neskladju s poslanstvom tega zavoda."  Iz vsega navedenega je jasno, da ne gre za konkretne grožnje novinarjem, ampak zgolj pozive, da bi novinarji upoštevali svoj etični kodeks.

 

 

Premierjev drugi čivk, ki je razbesnel dežurne varuhe medijske svobode.

 

 

Ob tem se sprevrača tudi pobude o večji racionalni porabi javnega denarja. Ob tem, ko številni mediji komaj preživijo in celo odpuščajo novinarje, se je samo v zadnjih desetih letih na RTV SLO dodatno zaposlilo skoraj 400 oseb, tako da ima danes zavod zaposlenih cca. 2300 ljudi. Če kdo pozive generalnemu direktorju RTV SLO, da z denarjem davkoplačevalcev ravna gospodarno, razume kot pritiske in pozive, da se odpušča novinarje, je to popolna manipulacija, se je jasno, da so novinarji le del zaposlenih na tej ustanovi. Kakršno koli dodatno zaposlovanje ob dejstvu, da se programska shema iz dneva v dan krči, pa kje posmeh vsem državljanom, ki mesečno plačujejo to ustanovo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
30
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
8
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
16
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.663
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.665
03/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.731
04/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.090
05/
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.237
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.142
07/
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
Bine Kordež
Ogledov: 1.879
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.709
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.092
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.473