Komentar

V izpraznjenem prostoru trga, ki je bil še pred kratkim poln množic, vidimo virusno dramo

Gledališka umetnost nima oblike, ki bi ji bila določena v večnosti. Vedno odkrijemo novo strukturo v viru. Vir se nam prikazuje. Tako se vsi skupaj en poleg drugega v največji možni bližini zbližamo v središču kozmične koncentracije obrazov kot abstraktnih vzorcev. So predstave, ki imajo svoj začetek in konec, so pa tudi takšne, skozi katere se zasliši večnost.

11.04.2020 22:41
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Peter Brook   gledališče   eksperimentalna umetnost   Antonin Artaud   Mahabharata   Georgij Ivanovič Gurđijev   Dragan Maksimović   Aleister Crowley   Mile Korun

Večnost je vseskozi prisotna med nami, vsak hip, v vsakem človeku. Znova in znova nas nagovarja k bistvenemu. V njej ni ne začetka, ne konca. Naše gledališke predstave pa so obremenjene z obema, z začetkom in s koncem. Bivamo v njuni hkratni prisotnosti.

 

Peter Brook je bil rojen 21. marca 1925 v Londonu. 21. marca je v Parizu praznoval svoj petindevetdeseti rojstni dan. Vse odlično ob častitljivi obletnici, mojster!

 

Ponovno sem tu kamor spadam, v svetu umetnosti, v oblikovanju naše skupne podzavesti. Z vami bom vstopil na brookovsko izpraznjen oder, v njegovo sveto in surovo gledališče. Za nič na svetu pa ne bi pristal na mrtvaškem odru trga, do katerega je Brook dosledno prezirljiv. Naj vam takoj, brez zadržka pokažem njegov osrednji izum, ki ga je prispeval k razvoju svetovnega gledališča. Ta je enostaven, a daljnosežen. Gledališko umetnost je revolucioniral s sila preprosto potezo: Očistil je oder! Od nečistega, nepotrebnega inventarja, ki se je skozi stoletja nalagal v scenski prostor. Njegova knjiga Prazen prostor je opravila z vso gledališko navlako. Skozi desetletja je v izpraznjen prostor naseljeval - bistveno. Hkrati pa je v vsaki prostorski praznini videl možno gledališče. Podobno kot danes v izpraznjenem prostoru trga, ki je bil še pred kratkim poln množic, vidimo virusno dramo. Avantgardno operacijo praznenja prostora je opravil s pomočjo gledališke zapuščine Antonina Artauda

 

Kaj je za Brooka značilno? Eksperimentiranje! Z večnostjo in s tradicijo. Obe je naselil v izčiščen prostor gledališkega pogleda: tradicija je v časih dogmatizma in dogmatične revolucije revolucionarna sila, ki jo je potrebno zaščititi. Gledališče nam vsak dan oblikuje naše predstave o večnosti, ki jih gledamo prek genoma tradicije.

 

Beseda tedna: tradicija; obnoviti, prenos oziroma navada.

 

Pogled bom usmeril samo v eno njegovo emblematično predstavo od mnogih, v ep Mahabharata, ki nam vsem predstavlja nadvse pomemben civilizacijski vrelec. Brookova Mahabharata je imela monumentalno premiero leta 1985 v Avignonu, v francoski Provansi. V današnjem komantarju mi bo v pomoč mišljenje metafizika Georgija Ivanoviča Gurđijeva, po katerem je Brook šest let pred Mahabharato posnel igrani film z naslovom Srečanja z izjemnimi ljudmi, ki tematizira Gurđijevo bogoiskateljstvo. Brook je bil tudi izvrsten filmski režiser.

 

Razliko med filmom in gledališčem opiše tako: V kinu, kjer prek filma utripajo slike preteklosti, gledamo zadovoljiv podaljšek ne/resničnosti. Gledališče samo po sebi presega običajni tok zavesti (moj prevod). Brookov film Srečanja z izjemnimi ljudmi me še vedno določa. V njem sta igrala dva presežna igralca, beograjčan Dragan Maksimović v vlogi Gurđijeva in zagrebčan Fabijan Šovagović v vlogi derviša. Naj vas ob tem spomnim na pretresljiv zaključek življenja Dragana Maksimoviča, ki so ga leta 2001 v Beogradu pred pričami brez razloga napadli in pretolkli skinheadi. In to samo zato, ker so zaradi njegove temne polti mislili, da je Rom. Pa kdo je ta, ki kjerkoli na svetu dopušča neonaciste?

 

Postopoma in izmenično se bom prek mišljenja Brooka in Gurđijeva spustil v sredico epa, ne da bi se pri tem pripovedi in zapleta dotikal. Saj je to v pričujočem medijskem formatu skoraj nemogoče. Toda predstavo si lahko v skrajašni peturni verziji ogledate na medmrežju. Prek Brookovega in Gurđijevega mišljenja imam namen vstopiti v enostavno energetsko izmenjavo Mahabharate. V njeni zasedbi so igrali igralci različnih nacij. Igralec iz ene kulture se v drami preplete z impulzi igralca iz popolnoma druge kulture, oba pa v skupni nalogi odkrivata prikrite impulze metafizičnega načrta/slučaja. Celotno Brookovo umetniško delovanje je veličastna multikulturna oblika!

 

Sveto gledališče omogoča nevidnemu, da postane vidno, razkriva nam globinske kozmične motivacije vira in igre sveta. Svete igre Mahabharate

 

Digresija I.: Naj navedem, da je Petru Brooku v njegovih ranih letih pomagal še eden pomembnejših mistikov, Aleister Crowley. Brookovi gledališki skupini je svetoval pri načinu izvajanja ritualov. Konec digresije.

 

Mahabharata.

 

Gurđijevo prečiščenje: Neznano je vedno zastrašujoče. Vse je v gibanju, v prestrukturiranju energije. To so predvsem delujoči sistemi, ki so vpeti v harmonično gibanje energetskih tokov. V njih se sproža povezovalna energija; duhovnost

 

Čiščenje Brooka: Gledališče je, poenostavljeno povedano, nadsistem. V gledališču oblikujemo skrivnost sedanjega trenutka, ki ga izzovemo s surovostjo. V vsakem novem dnevu se soočamo z vsemi doživetimi dnevi. 

 

Gurđijevo prečiščenje: Zavedam se, da obrednost ni v skladu z racionalnim mišljenjem zahodnega človeka. Vedeti moramo, da z obrednim odpiranjem duhovnosti preprečujemo sistemom, da pride do njihovega degeneriranja in dokončnega propada. Nedoločljivost je varovalo življenja, degeneracija pa je huda motnja. Energija materije se oblikuje znotraj matrice, vedno znotraj vzorcev. Če razumem zahodnega človeka in menim, da ga, potem bi moral ta z lahkoto, prek molitvenih vzorcev, vstopiti v svet duhovnosti.

 

Čiščenje Brooka: Najraje ekperimentiram z najradikalnejšimi in istočasno najtradicionalnejšimi vzorci, tudi s plesnimi obredi. Prek njih se osvobajamo telesnega, da bi lahko brez telesa vstopili v metafizično. Uprizarjam univerzalen prenos duhovnosti prek tradicije. Vedeti moramo, da mrtvaško gledališče ni le komercialni teater, temveč vse tisto, kar je predvidljivo v gledališču.

 

Ekperimentator pripada zahodnemu svetu, Geneša (Ganapati) pa vzhodnemu. Eksperimentator poizkuša vzpostaviti nov režim sveta, na novo hoče vzpostaviti sveto, Geneša pa z modrostjo oživlja predstavo o svetem. Peter Brook ravno v združevanju vzhodnih in zahodnih virov vidi smisel gledališča. Peter Brook je najprej odstranil z odra dekorativno opremo zahoda. Ogolil ga je do obisti, tako da je ostala na sceni samo še enostavna bitnost; abstrakcija. Napolnil jo je z vzhodom. Brook je praznil prostor samo zato, da bi omogočil združevanje. Zoperstavil se je vnaprej pričakovanemu.

 

Digresija II:: Ne morem, da se ne spomnim ob modernističnem revolucioniranju gledališča XX. stoletja tudi na Mileta Koruna, ki bo letos praznoval dvaindevetdeseti rojstni dan. Konec degresije.

 

Digresija III.: Peter Brook je v času moje mladosti izjavil, da je gledališče samouničevalna umetnost. Sam sem to izjavo s pomočjo avantgardistične tavtologije dobesedno povzel in jo uprizoril. Samuničenje sem odigral leta 1987 tudi zato, da bi prevrednotil idejo, da je gledališče prazen prostor združevanja, temveč da je prostor države, ki sama sebe uprizarja in se lahko celo razdružuje (oder-avditorij). Konec digresije. 

 

Prečiščenje Mahabharate: Mikrokozmos gledališča se vsak dan sreča v prostoru, kjer se obnavlja sveto prek surovega dogodka. Na vsaki predstavi obstaja možnost, da se sproži večnost.

 

Država pa se nam predstavlja kot stanovitnost in trdnost, ki se zaradi svoje začasnosti groteskno zvira in budalasto cvili. Gledališka umetnost nima oblike, ki bi ji bila določena v večnosti. Vedno odkrijemo novo strukturo v viru. Vir se nam prikazuje. Tako se vsi skupaj en poleg drugega v največji možni bližini zbližamo v središču kozmične koncentracije obrazov kot abstraktnih vzorcev. So predstave, ki imajo svoj začetek in konec, so pa tudi takšne, skozi katere se zasliši večnost.

 

Vse najboljše mojster!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Veliko steklo in nadškof Alojzij Šuštar v vonju vanilije
3
07.06.2020 01:00
Najmanj tri izjemne situacije so se mi zgodile s tremi nadškofi v različnih časovnih obdobjih. Za lažje razumevanje umetnine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
24
06.06.2020 03:00
V zadnjih mesecih so vsi tuji mediji, ki so poročali o Sloveniji oziroma vladi Janeza Janše, to počeli izrazito negativno: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
26
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.427
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.187
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.549
04/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.247
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.148
06/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.906
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.195
08/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.076
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.762
10/
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.569