Razkrivamo

Ko mešetarjenje okoli lokalnega avtomobilskega salona razkrije vse slabosti nacionalne okoljske zakonodaje

Zgolj usoda oziroma višja sila, če smo bolj natančni, je poskrbela, da se saga o načrtovanem avtomobilskem salonu luksuznih vozil Jaguar in BMW na ljubljanskem Dolgem mostu - o tem projektu, ki nosi ime AC Pentlja, smo na portalu+ doslej že dvakrat poročali - še ni dobila epiloga. V prvi fazi je bilo breme odgovornosti za okoljevarstveno soglasje zaradi občutljivega zemljišča, na katerem načrtujejo zgraditi 10.000 kvadratnih metrov velik kompleks, na ramenih ARSO. Ko se je prižgala zelena luč, se je procedura preselila na ljubljansko upravno enoto, kjer bi bržkone investitorju že izdali gradbeno dovoljenje, če se ne bi zgodila epidemija koronavirusa in z njo povezan "lockdown" državih organov. Izdajanje gradbenih dovoljenj za zahtevnejše gradnje je namreč do nadaljnjega zadržano ... zato je po svoje razumljivo, da so ob tem nekateri postali zelo živčni. In da so bili telefonski pogovori (tudi) zelo burni. Morda celo preveč, zato so morali nadrejeni kasneje miriti situacijo in pokroviteljsko, uradno zagotoviti, da nekatera opozorila, izrečena v telefonskih pogovorih, v bistvu sploh niso bile grožnje, ampak je šlo le za konstruktivno "izmenjavo mnenj". A o komunikacijskih šumih kdaj prihodnjič, če bo potrebno. Danes se bomo ponovno lotili bistva nesporazuma oziroma okoljske manipulacije, povezane s projektom AC Pentlja, ki dokazuje, kako zelo nujna je v tej državi reforma okoljske zakonodaje.

19.04.2020 23:15
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   ARSO   AC Pentlja   Avto Aktiv Intermerkatus   Dolgi most   Vič   upravna enota   Ministrstvo za okolje in prostor   Simon Zajc   Jure Leben   Lilijana Kozlovič   Dragan Matić   PVO   Mestna občina Ljubljana

Fotomontaža: portal+

Če povzamemo bistvo problema projekta AC Pentlja: investitor je izkoristil nedosledno zakonodajo in navajal takšne podatke glede porabe kemikalij, ki mu še omogočajo pridobitev gradbenega dovoljenja, čeprav so v resnici povsem nerealni, številke absolutno podcenjene. Toda ARSO jih ni dolžan preverjati. 

Zgodba o projektu AC Pentlja ljubljanskem Dolgem mostu, kjer želi investitor, Avto Aktiv Intermercatus, d.o.o., zgraditi avtomobilski salon za luksuzna vozila znamk Jaguar in BMW, bo epilog očitno dobila šele takrat, ko bodo upravne enote začele normalno poslovati in bo možno izdajati gradbena dovoljenja tudi za bolj zahtevne objekte. Če ne prej, potem se bo to zgodilo na začetku junija. Takrat se bo bržkone tudi pokazalo, za kakšne vrste komunikacijo je dejansko šlo med šefom kabineta ministra za javno upravo Boštjana Koritnika na eni ter načelnikom ljubljanske upravne enote Bojanom Babičem na drugi strani. Kot smo poročali 3. aprila v prispevku "Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu?! (vir), naj bi se zaradi tega, ker se zdaj ključne aktivnosti odvijajo na ljubljanski upravni enoti, ki je pristojna za izdajanje gradbenih dovoljenj, začeli določeni pritiski na odločevalce (čeprav so kasneje to nenadoma vsi zanikali in govorili, da je šlo le za nekakšno "izmenjavo mnenj"). Po svoje se zdi to razumljivo, saj so se v prehodni fazi, ki je bila v domeni Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), postopek odvijal relativno gladko in predvsem hitro. Pri tem so nam nekateri viri "iz hiše" namignili, da so bili pritiski zlasti "v nasprotni smeri", torej proti izdaji sklepa, ki bi investitorju omogočil nadaljevanje postopka oziroma pridobivanje gradbenega dovoljenja.

 

 

Kdo vse je lobiral - in za koga?

 

Ta del je še posebej zanimiv, kajti če gre verjeti insajderskim informacijam, naj bi se proti investitorju posebej postavil predhodnik Simona Zajca, ki je bil do 13. marca minister za okolje in prostor, se pravi nekdanji minister Jure Leben. Prav Leben naj bi lobiral tako pri Zajcu kot pri Lilijani Kozlovič, bivši generalni direktorici ARSO; od njiju naj bi zahteval, da s proceduralnimi "ovirami" ustavita projekt. Da naj uveljavljata revizijo oziroma nadzorstveno pritožbo, zaradi česar bi moral Avto Aktiv Intermercatus ponovno skozi postopek.

 

 

Namig iz insajderskih virov, da naj bi Jure Leben lobiral proti investitorju, enostavno ni logičen ...

 

 

Toda takšna interpretacija se zdi nelogična, sploh pa težko verjetna, saj se je ARSO, kot je znano, odločil ravno nasprotno - v korist investitorja. Ob tem pa - kot bomo predstavili v nadaljevanju - s strani Ministrstva za okolje in prostor, čigar organ v sestavi je ARSO, niso bile ugotovljene nobene nepravilnosti, korupcija ali kakršne druge oblike netransparentnega delovanja. Namig, da naj bi Leben lobiral proti Avto Aktivu, kot so nam namignili, je torej bodisi popolna izmišljotina, fake news, bodisi dokaz, da je katastrofalno opravil svoje delo oziroma da je imel na drugi strani mnogo "težje kalibre". Glede na razmerje moči v prejšnji koaliciji (vsi trije, Zajc, Leben in Kozlovičeva so člani SMC) bi to pomenilo, da je za Avto Aktiv lobiral sam premier Marjan Šarec, kar pa se zdi vseeno malce preveč blizu teorijam zarote, kajne?

 

 

ARSO ne preverja vsebine vloge

 

Ne glede na vse "insajderske" namige in spine ostajamo pri dejstvih, s katerimi razpolagamo in ki so preverljiva. Pri projeku AC Pentlja nikoli ni bilo sporno, da naj bi se avtomobilski salon zgradil na vodovarstvenem območju, pri čemer se del načrtovane gradnje nahaja tudi na tleh, ki so bila med zadnjimi poplavami na Viču pod vodo. Zanimivo se zdi predvsem to, da se v času, predvidenem za pritožbe, niso oglasili ekologi ali nevladne organizacije. V roku, ki je bil na voljo za vlaganje pritožb, se namreč ni pojavil nihče, zato se je postopek normalno zaključil, pomisleke glede vodovarstvenega in deloma poplavnega območja pa je že investitor sam zvito odpravil s tem, da je v vlogi navajal takšne podatke glede obremenjavanja okolja, ki so pravnoformalno še dopustni. O tem, ali so tudi realni, smo že pisali: glede na primerljivo infrastrukturo zagotovo niso. Toda ker ARSO ni dolžan preverjati resničnost investitorjevih navedb, ni bilo razloga, da bi se kjerkoli zapletalo. Edini del, ki ostaja nerazjasnjen, je vloga enega izmed visokih funkcionarjev Direkcije za vode in z njim povezana prijava Komisiji za preprečevanje korupcije.

 

Na ministrstvu za okolje in prostor torej sploh niso imeli formalnega razloga, da bi zahtevali presojo vplivov na okolje, ker se niso dolžni ukvarjati z investitorjevimi navedbami v vlogi. Po mnenju enega izmed naših sogovornikov, ki je bil več let na visokem položaju na okoljskem ministrstvu, je takšna odločitev državnega organa v tem konkretnem primeru zagotovo zakonita, je pa problematična. In sicer podobno problematična kot še vrsta podobnih primerov, ki dokazujejo, kako neustrezna in neživljenjska je okoljska zakonodaja v Sloveniji. Kaj to pomeni? To pomeni, da laho podjetje oziroma investitor, ki želi na okoljsko občutljivem zemljišču zgraditi avtomobilski salon s pripadajočo servisno in ličarsko delavnco ter seveda tudi lakirnico, v svoji vlogi, s katero bi želelo pridobiti ustrezna in predvsem nujno potrebna okoljska dovoljenja, mirno navaja nerealne, torej absolutno podcenjene podatke glede porabe lakov (barv), saj saj teh številk ARSO tako ali tako ne bo preverjal, kaj šele da bi jih sankcioniral v primeru, ko bi se izkazalo, da so namenoma zmanipulirane (!).

 

 

Uradne številke so eno, dejanska poraba pa drugo

 

Natanko to se je po naših dosedanjih ugotovitvah zgodilo tudi v konkretnem primeru AC Pentlja: investitor je zato, da bi izpolnjeval okoljske standarde in zadostil predpisom, navajal podatke, ki so še znotraj dovoljenih, čeprav v resnici ne omogočajo normalnega delovanja lakirnice (kot smo ugotavljali, bi glede na navedene količine porabljenih lakov lahko vsak teden pobarvali en "odbijač"). Toda ker resničnosti teh navedb nihče ni preverjal, je šla vloga brez problemov skozi proceduro.

 

 

Dragan Matić je v.d. glavnega inšpektorja Inšpektorata za okolje in prostor: še en bivši politik SMC ...

 

 

Tisto, kar je pri naši nacionalni okoljski zakonodaji najbolj škandalozno - in na to nas je še posebej opozoril naš sogovornik, ki ni želel biti imenovan -, pa je dejstvo, da bi jo investitor tudi potem, ko bi lakirnica že obratovala in seveda krepko prekoračila količino porabljenih lakov, kot je bilo to navedeno v vlogi, poceni odnesel. Najhujše, kar bi se mu zgodilo, je obisk Inšpektorata za okolje in prostor (mimogrede, vodi ga še vedno Dragan Matić, še en bivši poslanec in politik stranke SMC) in ugotovitev o kršitvah oziroma prekoračitvi porabe lakov, barv in drugih kemikalij, čemur pa sledi denarna kazen, ki je glede na ves kontekst pravzaprav smešno nizka ...

 

O tem, da bi bilo že zaradi večjega nadzora nad dejanskimi navedbami vseh takšnih in podobnih investitorjev, ki bodo s svojo dejavnostjo obremenjevali okolje, potrebno vsaj novelirati obstoječo zakonodajo, se bodo zagotovo strinjali vsi - od nevladnih organizacij, Inšpektorata za okolje, do upravnih enot, ki so pogosto tarče hudih kritik, četudi formalno nimajo nobenega vpogleda v predhodne postopke. Če bi bila kazen, ki bi doletela podjetje, ki bi v vlogi navajalo nekaj desetkrat manjšo porabo kemičnih sredstev (lakov), kot pa bi jih potem dejansko porabljalo, namesto nekaj sto ali nekaj tisoč evrov neprimerno višja, v primeru ponovne kršitve pa bi poleg nove visoke denarne kazni sledila tudi odločba o zaprtju obrata, bi v Sloveniji zagotovo hitro rešili probleme z onesnaževalci okolja ...

 

 

ARSO: Vse zakonito, vse OK!

 

Če se vrnemo k projektu AC Pentlja, ki je na ARSO ravno zaradi zgoraj razkrite vsebinske nedoslednosti okoljske zakonodaje dobil zeleno luč, saj investitorju ni bilo potrebno pridobiti okoljevarstvenega soglasja oziroma izvesti PVO (presoja vplivov na okolje): formalno je ARSO torej ravnal povsem zakonito in transparentno. Na Ministrstvu za okolje in prostor so naše trditve, zapisane 10. marca na portalu+ v članku S kom se je "spentljal" minister za okolje Simon Zajc, da s svojimi dejanji ogroža kandidaturo Lilijane Kozlovič za pravosodno ministrico? (vir), torej zanikali in pojasnili, da so vse naše navedbe s skrbnostjo preučili, v postopek sta bila vključena tudi Služba za integriteto in transparentnost ter ARSO. Takole so napisali:

 

 

"ARSO je v konkretnem predhodnem postopku odločal na podlagi podatkov in dokumentacije, predložene s strani nosilca nameravanega posega (med drugim tehničnega poročila, mnenjem DRSV s februarja 2019, kulturno varstvenim mnenjem, Analizo tveganja in Revizijo Analize tveganja), prav tako je ugotavljal dejstva na podlagi vpogleda v uradne evidence ter pridobljenega mnenja Direkcije RS za vode."

 

 

V nadaljevanju odgovora MOP pa so povedali sledeče: 

 

"V poročilu ARSO je tudi navedeno, v konkretnem upravnem postopku niso zaznali elementov korupcije. Po njihovih navedbah je potekal v skladu z Zakonom o varstvu okolja in Zakonom o splošnem upravnem postopku. Sodelovanje javnosti v predhodnih postopkih po 51.a členu Zakona o varstvu okolja ni predvideno na enak način, kot je to predvideno v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja. V času postopka je ARSO imel navodila za uradnike, na kakšen način lahko prijavijo sume korupcije in nedovoljene pritiske. Že pred anonimnim pisanjem so bili vzpostavljeni dodatni ukrepi (posebni anonimni nabiralniki, poseben e-naslov za prijavo pritiskov), kamor bi lahko prizadeta oseba naslovila svoje navedbe, imenovana je bila tudi delovna skupina za pripravo ažuriranega načrta integritete in preprečevanje korupcije, ki takšne primere obravnava neodvisno od vodstva. Pri navedenem sodeluje tudi predstavnica Komisije za preprečevanje korupcije. ARSO zagotavlja, da so bile vzpostavljene vse možnosti, da se pritiski oz. sum korupcije prijavi s strani sodelujočih oseb v upravnem postopku, pa to ni bilo storjeno. 

 

Zahteva za začetek predhodnega postopka projekta AC Pentlja ni bila deležna prioritetne obravnave, kar sicer velja za kohezijske projekte, ki se prioritetno obravnavajo v skladu s sklepom Vlade RS. Zahteva za začetek predhodnega postopka je čakala na obravnavo cca. 5 mesecev. Organ je skladno s programom odprave zaostankov na predhodnih postopkih v decembru 2019 na obravnavo vlog za izvedbo predhodnih postopkov prerazporedil 12 sodelavcev iz drugih sektorjev Urada za varstvo okolja in narave. Vsakemu izmed uradnikov je bilo dodeljeno 10 zadev. Uradnici, ki je vodila upravni postopek, je bilo dodeljeno 10 zahtev za začetek predhodnega postopka. Obravnavano zahtevo za začetek predhodnega postopka je uradnica obravnavala kot drugo po vrsti, saj je bila zadeva 35405-351/2019 druga v vrsti glede na dospelost med vlogami, ki so ji bile dodeljene.

 

Na vaše navajanje, da je interni strokovni pregled na ARSO in MOP pokazal, da je ponovitev postopka nujna, Službe za integriteto in transparentnost odgovarja, da iz ugotovitev strokovnega pregleda ARSO št. 092-4/2020-5 z dne 2.3.2020 ne izhajajo takšne nepravilnosti, da bi bila ponovitev postopka nujna. Iz ugotovitev izhaja, da so bili kršeni instrukcijski (priporočljivi) roki za pregled vloge in podajo zahteve za dopolnitev vloge ter načelo ekonomičnosti postopka po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj je bila vloga, zaradi večjih zaostankov, vzeta v obravnavo šele po petih mesecih. Postopek je bil glede na ugotovitve strokovnega pregleda voden strokovno in zakonito. Odločitev je bila sprejeta v roku 60 dni, kot to zahteva ZUP. Sklep je bil objavljen na portalu e-uprava in spletni strani ARSO, s čimer je bila zagotovljena transparentnost in pravica sodelovanja javnosti (pravica nevladnih organizacij v javnem interesu, da vložijo pritožbo), skladno z določili Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) pa je bil sklep poslan še Inšpektoratu RS za okolje in prostor (IRSOP) in občini. Pritožba ni bila podana in sklep je postal dne 25. 2. 2020 dokončen in pravnomočen."

 

 

Iz odgovora Ministrstva za okolje in prostor izhaja, da je bilo vse v najlepšem redu in da ni bilo nič nezakonitega ali netransparentnega, kaj šele koruptivnega. Ne glede na to pa utegne biti zanimivo mnenje Direkcije za vode, na podlagi katerega je ARSO izdal sklep, s katerim je investitorju omogočil pridobivanje gradbenega dovoljenja brez PVO: če bi namreč investitor v lakirnici dejansko začel porabljati lake in barve v realnih količinah, s čemer bi krepko presegel povsem nerealne številke, ki jih je navajal v vlogi za ARSO, potem bi zaradi prekoračitve potreboval novo mnenje Direkcije za vode oziroma ARSO. Ob predpostavki, da bi se do tedaj prebudili tudi nevladniki in ekologi, bi se dejansko utegnilo zaplesti, saj investor novega ugodnega mnenja ne bi mogel tako enostavno dobiti. In še to: omejitev porave kemikalij do 250 kilogramov na leto je zapisana tudi v OPPN zaradi okoljskih smernic Mestne občine Ljubljana. Investitor je skoraj zagotovo upošteval ta podatek pri navajanju porabe kamikalij v vlogi za ARSO, saj se je zavedal, da bi v primeru, ko bi navedel realne podatke, ostal brez pozitivnega mnenja Direkcije za vode, to pa bi pomenilo, da bi ARSO od njega zahteval izvedbo PVO oziroma pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja ...

 

 

Novi okoljski minister Andrej Vizjak se bo moral lotiti tudi reforme okoljske zakonodaje, sicer se bodo manipulacije glede okoljevarstvenih soglasij - eno takšnih smo razkrili na primeru AC Pentlja - mirno nadaljevale.

 

 

Kako prozorna je manipulacija s številkami o porabi kemikalij v ličarski delavnici, ki si jo je privoščil investitor, razkrije že primerjava s podobno velikimi delavnicami, kjer 250 kilogramov barve, lakov ipd. porabijo v tednu, dveh, ne pa v celem letu. Primerljive ličarske delavnice so denimo Avtotehna Vis, Avtocomerce, Avtodelta, Regia, Avtocenter Špan, A-Cosmos, Avtocenter Prigo itd.

 

Ampak ker so na Mestni občini Ljubljana OPPN sprejeli po hitrem postopku in se izognili PVO, s čemer so zaobšli sistem, so tako omogočili investitorju, da je z navajanjem nerealnih podatkov "pokril" sklep ARSO, ki je formalnopravno sicer zakonit, vsebinsko pa temelji na povsem nerealnih podatkih. A to je, kot rečeno, širši problem slovenske okoljske zakonodaje, ki bi se jo kazalo lotiti spremeniti ne le zaradi projektov, kakršna je bila Magna pri Hočah, ampak tudi zaradi številnih drugih ekološko problematičnih ličarskih delavnic. Ena izmed njih je predvidena v okviru projekta AC Pentlja. Kakšna bo njena usoda, bomo videli v prihodnjem mesecu in pol. Oziroma po uradnem koncu epidemije koronavirusa.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
1
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
16
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 5.125
02/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.398
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.607
04/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.876
05/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.563
06/
Se Evropa med drugim valom pandemije še lahko izogne množičnim uličnim neredom?
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.343
07/
Iz regij na občine ali zakaj naj bi bilo bolje iz majhnega na manjše
Mire Steinbuch
Ogledov: 1.240
08/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.302
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 20.011
10/
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
Bine Kordež
Ogledov: 1.228