V članku z naslovom "S kom se je "spentljal" minister za okolje Simon Zajc, da s svojimi dejanji ogroža kandidaturo Lilijane Kozlovič za pravosodno ministrico?" (vir), objavljenem na spletnem portalu portal+ dne 10. 3. 2020, je bilo kljub pravočasnim pojasnilom ARSO in Ministrstva za okolje in prostor, objavljenih vrsta napačnih navedb, ki so potrebni popravka. Ker je zgodba napisana zavajajoče, saj imajo bralci občutek, da so vaše trditve resnica, kar pa dejansko ni res, je Agencija RS za okolje (v nadaljevanju ARSO) skladno z zakonodajo, ki je zavezana k zakonitemu in transparentnemu delu, dolžan vašim bralcem "navesti oziroma prikazati druga ali nasprotna dejstva in okoliščine, s katerimi spodbijamo in bistveno dopolnjujemo navedbe v objavljenem besedilu", kot nam to dolžnost nalaga Zakon o medijih.

Navedba "v sumljivo hitrem času spravili skozi proceduro projekt novega avtomobilskega salona" ne drži.

V omenjenem primeru je za odločitev v predhodnem postopku ARSO potreboval pol leta. To je, glede na število zaposlenih, ki vodijo upravne postopke in glede na obsežnost postopka, povprečen čas za odločitev v predhodnem postopku.

Navedba "in očitna šlamparija državnih organov" ne drži.

Na ARSO letno 54 zaposlenih odloči v več kot 7000 postopkih. Povprečno prejmejo 70 pritožb, 10 pritožnikov pa s svojim pritožbami uspe. "Pade" torej 0,14 % odločitev ARSO. Pokažite podjetje, ki ima 0,14 % upravičenih pritožb na svoje izdelke.

Navedba "ARSO je namreč sklep, ki je investitorju omogočil, da bo gradbeno dovoljenje pridobil brez presoje vplivov na okolje in okoljevarstvenega soglasja, sprejel na osnovi neresničnih oziroma nerealnih podatkov" ne drži.

ARSO vedno obravnava poseg, ki ga investitor predvidi in opiše v vlogi. V kolikor bi investitor imel namen izvesti drugačen poseg v okolje, bi moral podati novo vlogo za izvedbo predhodnega postopka, v katerem bi se ugotovilo, ali bi nameravani poseg lahko imel pomembne vplive na okolje ali ne. 

Ni naloga ARSO, da ugotavlja primerljivost projekta s podobnimi projekti, ampak da v skladu z zahtevkom presoditi, ali le-ta izpolnjuje zakonsko določene pogoje. 

Navedba "glede na zakonodajo bi moral investitor zaradi občutljive lokacije (okoljevarstveno in delno poplavno območje) obvezno izvesti t.i. presojo vplivov na okolje (PVO) in pridobiti okoljevarstveno soglasje" ne drži. 

ARSO je sam in z DRSV preveril, na kakšnem varovanem območju se nahaja poseg. Izdelana je bila Analiza tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode ter Revizija te analize. Iz obeh dokumentov izhaja, da je lokacija nameravanega posega izven vplivnih območij črpališč na Ljubljanskem barju, ki so zavarovana z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane. Iz Revizijskega poročila izhaja tudi, da nameravani poseg v celoti izpolnjuje pogoje iz Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 1 AC pentlja – del in 279 Tržaška (Trg MDB – Dolgi most) – del.

Ker ARSO v predhodnem postopku na podlagi meril Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ni ugotovil, da bodo lahko nastali pomembni vplivi na vodovarstveno območje zaradi izvedbe nameravanega posega, je izdal sklep, da je za nameravani poseg ni treba izvesti presojo vplivov na okolje. 

Navedba "po delovni površini primerljive ličarske delavnice" ne drži.

Primerjava avtosalona in ličarske delavnice je nekorektna. V avtosalonu prvenstveno prodajajo avtomobile, v ličarski delavnici pa popravljajo karoserijske dele avtov. V drugem obratu porabijo neprimerljivo večje količine barve kot v prvem. S tem vedenjem je bila tudi pripravljena in obravnavana vloga za predhodni postopek. 

Andrej Vuga, Odnosi z javnostmi ARSO