Komentar

"V Sloveniji ima oblast ljudstvo." (Razmišljanje o četrti veji oblasti, ki je ni)

"Ljudje so brez civilne družbe brezdomci, lebdeči med velikimi, oblastnimi, birokratskimi aparati in med zasebnimi trgi, ki jim ne zagotavljajo nobenih moralnih in državljanskih vrednot. Civilna družba ni dopolnitev demokracije, marveč je njen nujni pogoj!" To so besede ameriškega sociologa Benjamina R. Barberja, ki je zagovarjal danes ponovno izjemno aktualno tezo, da namreč civilna družba pomeni t.i. tretji politični prostor.

28.04.2020 22:15
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   četrta veja oblasti   demokracija   Benjamin R. Barber   argumentacija   državni zbror   državni svet

V Avstriji so pravila vstopanja civilne družbe v faze odločanja precej točno določene. Pri nas smo še daleč od spoštovanja drugačnosti, protiargumenta, daleč smo od zaživetja in resničnega vpliva argumentacije kot komunikacijske tehnike. 

Kako doseči večje upoštevanje četrte veje oblasti, tj. medijev in civilne družbe, aktivnih državljanov, če hočete? V bistvu je res slabo, ker nimamo dovolj dorečenih pravil komuniciranja, še več, bolj dorečenih oblik komuniciranja s četrto vejo oblasti, kako, kdaj, kje bo upoštevana denimo kakršna koli oblika argumentacije le-te. Najprej pa sploh nimamo dorečenega niti odgovora na vprašanje, kdo ali kaj je civilna družba, kdo ali kaj je aktivni državljan, in nimamo dorečenega, kaj je prostor, platforma pojavljanja civilne družbe. Dokler tega vsaj malo bolj ne dorečemo, je vse okrog pojma civilne družbe brez veze.

 

Dovolite mi, da na to temo posežem kar nekaj let v preteklost. Sam sem se namreč s tem fenomenom precej ukvarjal. Eden od dejansko uspešnih projektov je bila Civilna Iniciativa za Slovenijo v drugi polovici devetdeseth: Tako smo se poimenovali neformalna skupina 8 - 10 aktivnih državljanov, predvsem inženirjev in smo vse svoje javne aktivnosti poskušali že v štartu zreducirati na eno vrednostno sodbo oz. kriterij: Več transparentnosti trošenja državnega denarja. Če drugega ne, smo bili trn v peti vsaki oblasti, vsakemu porabniku državnega denarja, vsakemu koristniku državnega proračuna.

 

Osnovni pogoj za upoštevanje četrte veje oblasti, posebej civilne družbe oziroma aktivnih državljanov, je prostor, platforma njihovega pojavljanja. Naj nadaljujem s posegom leta nazaj. O nuji določitve prostora civilne družbe sem imel prispevek aprila 2000 na posvetu v Državnem svetu. V njem sem se naslonil na tezo ameriškega sociologa Benjamina R. Barberja, da civilna družba pomeni t.i. tretji politični prostor in potem citiral njegov stavek:

 

"Ljudje so brez civilne družbe brezdomci, lebdeči med velikimi, oblastnimi, birokratskimi aparati in med zasebnimi trgi, ki jim ne zagotavljajo nobenih moralnih in državljanskih vrednot. Civilna družba ni dopolnitev demokracije, marveč je njen nujni pogoj!"

 

Temu sem preprosto dodal zgolj to, da tega tretjega prostora v Sloveniji ni. To trdim še danes, točno dvajset let kasneje. Junija 2000 sem imel svoj zadnji članek v Parlamentarcu, mesečniku Državnega zbora, z naslovom V Sloveniji ima oblast ljudstvo. V njem ugotavljam, seveda nasprotno od naslova, kako dajeta sicer velike šanse za delovanje civilne družbe predvsem 3. in 44. člen Ustave, a da v praksi ni nikogar, ki bi te ustavne člene izvajal, implementiral. Zaradi tega je možnost sodelovanja in upoštevanja civilne družbe minimalna. Leta 2000 sem tam navajal, da je v večini medijev celo osmešena.

 

France Bučar v Sobotni Prilogi Dela 5. januarja 2002 denimo zapiše: "Formalna enakost je premalo, v razmerju Oblast : Civilna družba je slednja šibkejši člen. Tudi, če obstaja ne vem kakšna ustavna določba, če se ne uresničuje, je ta formalnost premalo". Tudi Marko Kos, znani publicist, v tistem času (2001-2002) v vrsti objav ponavlja stavek: "Zato mora moč pripadati tudi inteligenci, strokovni civilni družbi."

 

Seveda ne Kos ne Bučar ne povesta, kako. Jaz pa pravim, z vzpostavitvijo aktivnosti argumentacije oziroma predvsem vzpostavitvi prostora teh aktivnosti. In kdo je zainteresiran? Jaz vidim nosilca interesa. So lahko predvsem mediji, so pa lahko tudi institucije, ki imajo ustavno ali zakonsko dolžnost nadzirati oblast. Na primer že omenjeni Državni svet, ki mora navsezadnje nekaj storiti za svoj ugled, ker je ustavno poklican, da naredi to, kar je prav! Prav je tudi, da dobi na moči argument, prav je, da dobijo na moči aktivni državljani, samostojni aktivni državljani, ki so v resnici edina prava civilna družba, svojo platformo, svojo moč. Pa še kar nekaj institucij je, ki bi lahko to storile, npr. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), varuh človekovih pravic. Pa še bi se našlo…

 

O problemu predstavništva civilne družbe, kdo in kaj je civilna družba, in še posebej, kdo je aktivni državljan, je nehvaležno govoriti. Civilna družba ima pri nas mnogo oblik, od raznih društev, do ad hoc sestavljenih interesnih lobističnih skupin in kulturnikov, ki so v resnici pri nas dobro organizirani in je njihov vpliv proporcionalno velik – še posebej v primeri s tehnično inteligenco.

 

Naj za namen tega prispevka navedem vsaj en predlog rešitve problema tega neumestnega predhodnega arbitriranja, ki je po mojem celo glavni generator nastanka večine t.i. nevladnih organizacij. Rešitev vidim v tem, da se postavimo  na stališč,e da ne vemo, kdo je bolj legitimen in kdo manj legitimen predstavnik določenega interesa, zato zgolj odpremo argumentacijo. V primernem prostoru, na primerni platformi. Postavimo nekaj osnovnih določljivih vrednostnih sodb v zvezi z obravnavanim problemom. Strinjanje z njimi je vstopnica v prostor, v aktivnosti argumentacije, nikakor pa ne ta ali oni naziv ali strokovni pečat. Majhen trik? Ne, ampak dvig na višji nivo, nad delovanje neštetih silnic, kdo ima resničen zakulisni vpliv itd., kdo je in kdo ni v danem trenutku bolj legitimen predstavnik določenega interesa.

 

Argumentacija kot tehnika, dogovorjena metoda je k sreči dvignjena nad to predhodno določitev. Zato lahko vstopi vsak, ki lahko prinese tehten argument v zvezi z obravnavano problematiko, kriterij je sam argument in ne prinašalec! Le izraženi argument daje prinašalcu status aktivnega državljana. Če se pojavi nek provokator, ga moč upravičenega protiargumenta izvrže, njegova smešna pojava je celo lahko vzpodbuda nastanku jasnejšega, kvalitetnega protiargumenta.

 

Zveni komplicirano? Ne. Izvedbene izkušnje, dosedanji poskusi, kažejo, da je to prava pot. Sama moč argumentacije slej ko prej izvrže nosilce neslanih šal ali trhlih argumentov. Zato ni potrebna nikakršna predhodna izbira! Tako smo se izognili reševanju nerešljivega, tj. dileme, kdo je pri nas legitimni predstavnik civilne družbe. To predhodno arbitriranje je le voda na mlin vsem, ki argumentacije ne marajo in iščejo načine, da jo onemogočijo in v slovenski familiarni žlobodri je najboljši način, da onemogočiš kvalitetno argumentacijo, da nekomu daješ predhodno večjo legitimnost zastopanja nekega interesa kot nekomu drugemu. Si že v krempljih delanja usluge in protiusluge, arbitriranja v povezavi s predhodnimi zaslugami itd.. A kot rečeno, obstajajo načini, ki jih argumentacija kot tehnika predvideva, da se izogneš "špilferderberjem".

 

V Avstriji so pravila vstopanja civilne družbe v faze odločanja precej točno določene. Sem se seznanil z nekaterimi oblikami tudi drugod po Evropi. Pri nas smo še daleč od spoštovanja drugačnosti, protiargumenta, daleč smo od zaživetja in resničnega vpliva argumentacije kot komunikacijske tehnike. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Vse najboljše ob vaši smrti, Konstantin Eduardovič Ciolkovski!
0
05.12.2020 22:53
Ciolkovski je raziskoval je bivališča v vesolju, v okolju brez gravitacije vesoljske obleke in splošne prilagoditve človeka. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janša, bodi frajer, preseneti levico in vso napredno Evropo: legaliziraj marihuano!
16
03.12.2020 22:00
Na Dunaju je ponovno prišlo do zgodovinskega dogodka, tokrat pod okriljem Komisije za droge, ki sodi pod Organizacijo združenih ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži
6
02.12.2020 21:28
Slovensko srce je res nestanovitno, in mreže, v katere se je ujelo, so bile zares skrbno nastavljene. Po eni strani nič ne kaže, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
19
01.12.2020 22:30
Proti neumnosti so se bogovi bojevali zaman, je svojčas zapisal avstrijski mislec Karl Kraus. Neumnost pa ima moč vode kljub ... Več.
Piše: Anej Sam
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 3.140
02/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.686
03/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 2.207
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.250
05/
Janša, bodi frajer, preseneti levico in vso napredno Evropo: legaliziraj marihuano!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.886
06/
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
Anej Sam
Ogledov: 1.679
07/
220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.262
08/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.387
09/
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
Bine Kordež
Ogledov: 925
10/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.268