Komentar

"V Sloveniji ima oblast ljudstvo." (Razmišljanje o četrti veji oblasti, ki je ni)

"Ljudje so brez civilne družbe brezdomci, lebdeči med velikimi, oblastnimi, birokratskimi aparati in med zasebnimi trgi, ki jim ne zagotavljajo nobenih moralnih in državljanskih vrednot. Civilna družba ni dopolnitev demokracije, marveč je njen nujni pogoj!" To so besede ameriškega sociologa Benjamina R. Barberja, ki je zagovarjal danes ponovno izjemno aktualno tezo, da namreč civilna družba pomeni t.i. tretji politični prostor.

28.04.2020 22:15
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   četrta veja oblasti   demokracija   Benjamin R. Barber   argumentacija   državni zbror   državni svet

V Avstriji so pravila vstopanja civilne družbe v faze odločanja precej točno določene. Pri nas smo še daleč od spoštovanja drugačnosti, protiargumenta, daleč smo od zaživetja in resničnega vpliva argumentacije kot komunikacijske tehnike. 

Kako doseči večje upoštevanje četrte veje oblasti, tj. medijev in civilne družbe, aktivnih državljanov, če hočete? V bistvu je res slabo, ker nimamo dovolj dorečenih pravil komuniciranja, še več, bolj dorečenih oblik komuniciranja s četrto vejo oblasti, kako, kdaj, kje bo upoštevana denimo kakršna koli oblika argumentacije le-te. Najprej pa sploh nimamo dorečenega niti odgovora na vprašanje, kdo ali kaj je civilna družba, kdo ali kaj je aktivni državljan, in nimamo dorečenega, kaj je prostor, platforma pojavljanja civilne družbe. Dokler tega vsaj malo bolj ne dorečemo, je vse okrog pojma civilne družbe brez veze.

 

Dovolite mi, da na to temo posežem kar nekaj let v preteklost. Sam sem se namreč s tem fenomenom precej ukvarjal. Eden od dejansko uspešnih projektov je bila Civilna Iniciativa za Slovenijo v drugi polovici devetdeseth: Tako smo se poimenovali neformalna skupina 8 - 10 aktivnih državljanov, predvsem inženirjev in smo vse svoje javne aktivnosti poskušali že v štartu zreducirati na eno vrednostno sodbo oz. kriterij: Več transparentnosti trošenja državnega denarja. Če drugega ne, smo bili trn v peti vsaki oblasti, vsakemu porabniku državnega denarja, vsakemu koristniku državnega proračuna.

 

Osnovni pogoj za upoštevanje četrte veje oblasti, posebej civilne družbe oziroma aktivnih državljanov, je prostor, platforma njihovega pojavljanja. Naj nadaljujem s posegom leta nazaj. O nuji določitve prostora civilne družbe sem imel prispevek aprila 2000 na posvetu v Državnem svetu. V njem sem se naslonil na tezo ameriškega sociologa Benjamina R. Barberja, da civilna družba pomeni t.i. tretji politični prostor in potem citiral njegov stavek:

 

"Ljudje so brez civilne družbe brezdomci, lebdeči med velikimi, oblastnimi, birokratskimi aparati in med zasebnimi trgi, ki jim ne zagotavljajo nobenih moralnih in državljanskih vrednot. Civilna družba ni dopolnitev demokracije, marveč je njen nujni pogoj!"

 

Temu sem preprosto dodal zgolj to, da tega tretjega prostora v Sloveniji ni. To trdim še danes, točno dvajset let kasneje. Junija 2000 sem imel svoj zadnji članek v Parlamentarcu, mesečniku Državnega zbora, z naslovom V Sloveniji ima oblast ljudstvo. V njem ugotavljam, seveda nasprotno od naslova, kako dajeta sicer velike šanse za delovanje civilne družbe predvsem 3. in 44. člen Ustave, a da v praksi ni nikogar, ki bi te ustavne člene izvajal, implementiral. Zaradi tega je možnost sodelovanja in upoštevanja civilne družbe minimalna. Leta 2000 sem tam navajal, da je v večini medijev celo osmešena.

 

France Bučar v Sobotni Prilogi Dela 5. januarja 2002 denimo zapiše: "Formalna enakost je premalo, v razmerju Oblast : Civilna družba je slednja šibkejši člen. Tudi, če obstaja ne vem kakšna ustavna določba, če se ne uresničuje, je ta formalnost premalo". Tudi Marko Kos, znani publicist, v tistem času (2001-2002) v vrsti objav ponavlja stavek: "Zato mora moč pripadati tudi inteligenci, strokovni civilni družbi."

 

Seveda ne Kos ne Bučar ne povesta, kako. Jaz pa pravim, z vzpostavitvijo aktivnosti argumentacije oziroma predvsem vzpostavitvi prostora teh aktivnosti. In kdo je zainteresiran? Jaz vidim nosilca interesa. So lahko predvsem mediji, so pa lahko tudi institucije, ki imajo ustavno ali zakonsko dolžnost nadzirati oblast. Na primer že omenjeni Državni svet, ki mora navsezadnje nekaj storiti za svoj ugled, ker je ustavno poklican, da naredi to, kar je prav! Prav je tudi, da dobi na moči argument, prav je, da dobijo na moči aktivni državljani, samostojni aktivni državljani, ki so v resnici edina prava civilna družba, svojo platformo, svojo moč. Pa še kar nekaj institucij je, ki bi lahko to storile, npr. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), varuh človekovih pravic. Pa še bi se našlo…

 

O problemu predstavništva civilne družbe, kdo in kaj je civilna družba, in še posebej, kdo je aktivni državljan, je nehvaležno govoriti. Civilna družba ima pri nas mnogo oblik, od raznih društev, do ad hoc sestavljenih interesnih lobističnih skupin in kulturnikov, ki so v resnici pri nas dobro organizirani in je njihov vpliv proporcionalno velik – še posebej v primeri s tehnično inteligenco.

 

Naj za namen tega prispevka navedem vsaj en predlog rešitve problema tega neumestnega predhodnega arbitriranja, ki je po mojem celo glavni generator nastanka večine t.i. nevladnih organizacij. Rešitev vidim v tem, da se postavimo  na stališč,e da ne vemo, kdo je bolj legitimen in kdo manj legitimen predstavnik določenega interesa, zato zgolj odpremo argumentacijo. V primernem prostoru, na primerni platformi. Postavimo nekaj osnovnih določljivih vrednostnih sodb v zvezi z obravnavanim problemom. Strinjanje z njimi je vstopnica v prostor, v aktivnosti argumentacije, nikakor pa ne ta ali oni naziv ali strokovni pečat. Majhen trik? Ne, ampak dvig na višji nivo, nad delovanje neštetih silnic, kdo ima resničen zakulisni vpliv itd., kdo je in kdo ni v danem trenutku bolj legitimen predstavnik določenega interesa.

 

Argumentacija kot tehnika, dogovorjena metoda je k sreči dvignjena nad to predhodno določitev. Zato lahko vstopi vsak, ki lahko prinese tehten argument v zvezi z obravnavano problematiko, kriterij je sam argument in ne prinašalec! Le izraženi argument daje prinašalcu status aktivnega državljana. Če se pojavi nek provokator, ga moč upravičenega protiargumenta izvrže, njegova smešna pojava je celo lahko vzpodbuda nastanku jasnejšega, kvalitetnega protiargumenta.

 

Zveni komplicirano? Ne. Izvedbene izkušnje, dosedanji poskusi, kažejo, da je to prava pot. Sama moč argumentacije slej ko prej izvrže nosilce neslanih šal ali trhlih argumentov. Zato ni potrebna nikakršna predhodna izbira! Tako smo se izognili reševanju nerešljivega, tj. dileme, kdo je pri nas legitimni predstavnik civilne družbe. To predhodno arbitriranje je le voda na mlin vsem, ki argumentacije ne marajo in iščejo načine, da jo onemogočijo in v slovenski familiarni žlobodri je najboljši način, da onemogočiš kvalitetno argumentacijo, da nekomu daješ predhodno večjo legitimnost zastopanja nekega interesa kot nekomu drugemu. Si že v krempljih delanja usluge in protiusluge, arbitriranja v povezavi s predhodnimi zaslugami itd.. A kot rečeno, obstajajo načini, ki jih argumentacija kot tehnika predvideva, da se izogneš "špilferderberjem".

 

V Avstriji so pravila vstopanja civilne družbe v faze odločanja precej točno določene. Sem se seznanil z nekaterimi oblikami tudi drugod po Evropi. Pri nas smo še daleč od spoštovanja drugačnosti, protiargumenta, daleč smo od zaživetja in resničnega vpliva argumentacije kot komunikacijske tehnike. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Temnopolti revizionizem: Prihaja čas globalnega kaosa, ko bo histerija preglasila razum in zgodovinska dejstva
2
05.03.2021 23:22
V drugi svetovni vojni so milijoni belopoltih Judov, Slovanov in drugih, ki so jih nacisti in fašisti razglasili za manjvredne, ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Beton polarizacije vse trši, spopad med blokoma pa politični prostor spreminja v ruševine
13
04.03.2021 22:00
Politični in medijski prostor v Sloveniji v času, ki ga živimo, vsem na očeh ali v zakulisju, čisto vseeno, obvladujejo takšne ... Več.
Piše: Miha Burger
Koprive v mestu Gogi
22
02.03.2021 23:28
Novinarji so psevdonime ustvarili, ko so želeli koga izdatno popljuvati, a nihče ni premogel poguma, da bi se pod tekst ... Več.
Piše: Ana Jud
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
23
02.03.2021 05:46
Izza vsakega grma ali smreke kuka mandatar za sestavo nove vlade. V vsaki kraški jami se skriva en prestrašen in utišan ... Več.
Piše: Denis Poniž
Slovenski BDP 2020: Pridelali smo kar 5,5-odstotni upad, vendar naj bi šlo že letos precej na bolje
6
01.03.2021 05:17
V teh turbulentnih časih je postalo spremljanje makroekonomskih gibanj dokaj obrobna zadeva. Številke o milijardah deficita, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spominjanje in pozabljanje: Ljubljanski Plečnikov stadion kot zamrznjeno družbeno stanje
8
28.02.2021 06:42
Te dni smo v prehodu iz enega svetovnega sistema v totalno drugačnega. Živimo v družbi visokega tveganja. Nevzdržni smo predvsem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
11
25.02.2021 23:53
Slabo vodenje skupne nabave cepiva v Evropski uniji je samo še en primer propadajoče organizacije. Vsi se globoko zavedamo, ... Več.
Piše: Keith Miles
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
19
24.02.2021 22:50
Prepoznate koga na tej fotografiji? Enega zagotovo, kajne? Adolf Hitler je simbol vsega zla, ki so ga Nemci storili Evropi in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
14
23.02.2021 23:35
Petr Davidčenko groteskno žretje živih netopirjev utemeljuje z iskanjem ekskluzivnega cepiva proti koronavirusu in pridobitvijo ... Več.
Piše: Ana Jud
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
18
23.02.2021 06:07
Dear Ms Bayer, as a regular reader of Politico I would like to express some personal thoughts regarding your article Inside ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
22
21.02.2021 23:59
Napad na slovenskega premierja, ki se je ostro odzval na pisanje spletnega portala Politico o domnevnem omejevanju medijske ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
15
21.02.2021 11:00
Nič se ne bo pomembno izboljšalo, dokler se ne bo drastično spreminjala mentaliteta celotne družbe, preko česar se lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zmaga nad soncem: Vse v umetnosti teži k popolnejšemu stanju
0
21.02.2021 05:38
Gledališče mi pomeni vse. Gledam, da bi razumel! So dnevi, ko mi kultura ne pomeni čisto nič drugega kot propagandni oddelek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
33
19.02.2021 10:15
Tudi če ima Janez Janša prav, ko napada domnevno pristranske novinarje in aktivistične medije doma in v tujini, je to takšne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sedma obletnica nezakonite ruske okupacije Krima
6
18.02.2021 21:42
Letos mineva sedma obletnica ruske nezakonite okupacije Krima. Februarja 2014 je ruska okupacijska vlada prvič v povojni ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
8
15.02.2021 22:06
Po prvem mesecu nove administracije v Beli hiši in velikih pričakovanjih glede obnove tradicionalnih zavezniških odnosov med ... Več.
Piše: Božo Cerar
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
20
14.02.2021 23:00
Nemci so krivdo za nacistična grozodejstva kolektivno prevzeli nase. Nemška politika se še dandanes opravičuje za zločine ... Več.
Piše: Ana Jud
Kakšno korist imajo običajni otroci od poznavanja Shakespearejevih del, privzgojenega okusa za Bacha ali zanimanja za srednjeveško latinščino?
6
14.02.2021 11:00
Pravi učitelji ne posredujejo znanja, ker bi to koristilo učencem, pač pa obravnavajo svoje učence kot koristne znanju. Seveda ... Več.
Piše: Roger Scruton
Homagge nekemu dramatiku: Vse ljubezni in države Vladimirja Stojsavljevića
5
14.02.2021 06:41
Vladimir Stojsavljević letos praznuje sedemdesetletnico. Današnji komentar je posvečen njegovim gledališkim naporom. Tri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Quo vadis, Evropa: Eden izmed razlogov za (nezakonite) migracije je lahko tudi majhna rodnost v Evropski uniji
14
11.02.2021 06:30
Pred kratkim sem na portalu+ prebral prispevek Janeza Vuka Quo vadis Evropa: Ali je stara dama v podobnem procesu zatona, kot ... Več.
Piše: Uroš Gabrijelčič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.057
02/
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
Denis Poniž
Ogledov: 1.932
03/
Koprive v mestu Gogi
Ana Jud
Ogledov: 1.566
04/
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
Uredništvo
Ogledov: 1.445
05/
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
Alenka Puhar
Ogledov: 1.310
06/
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
Keith Miles
Ogledov: 1.370
07/
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
Shane Quinn
Ogledov: 1.393
08/
Beton polarizacije vse trši, spopad med blokoma pa politični prostor spreminja v ruševine
Miha Burger
Ogledov: 972
09/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 1.234
10/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.596