Komentar

"V Sloveniji ima oblast ljudstvo." (Razmišljanje o četrti veji oblasti, ki je ni)

"Ljudje so brez civilne družbe brezdomci, lebdeči med velikimi, oblastnimi, birokratskimi aparati in med zasebnimi trgi, ki jim ne zagotavljajo nobenih moralnih in državljanskih vrednot. Civilna družba ni dopolnitev demokracije, marveč je njen nujni pogoj!" To so besede ameriškega sociologa Benjamina R. Barberja, ki je zagovarjal danes ponovno izjemno aktualno tezo, da namreč civilna družba pomeni t.i. tretji politični prostor.

28.04.2020 22:15
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   četrta veja oblasti   demokracija   Benjamin R. Barber   argumentacija   državni zbror   državni svet

V Avstriji so pravila vstopanja civilne družbe v faze odločanja precej točno določene. Pri nas smo še daleč od spoštovanja drugačnosti, protiargumenta, daleč smo od zaživetja in resničnega vpliva argumentacije kot komunikacijske tehnike. 

Kako doseči večje upoštevanje četrte veje oblasti, tj. medijev in civilne družbe, aktivnih državljanov, če hočete? V bistvu je res slabo, ker nimamo dovolj dorečenih pravil komuniciranja, še več, bolj dorečenih oblik komuniciranja s četrto vejo oblasti, kako, kdaj, kje bo upoštevana denimo kakršna koli oblika argumentacije le-te. Najprej pa sploh nimamo dorečenega niti odgovora na vprašanje, kdo ali kaj je civilna družba, kdo ali kaj je aktivni državljan, in nimamo dorečenega, kaj je prostor, platforma pojavljanja civilne družbe. Dokler tega vsaj malo bolj ne dorečemo, je vse okrog pojma civilne družbe brez veze.

 

Dovolite mi, da na to temo posežem kar nekaj let v preteklost. Sam sem se namreč s tem fenomenom precej ukvarjal. Eden od dejansko uspešnih projektov je bila Civilna Iniciativa za Slovenijo v drugi polovici devetdeseth: Tako smo se poimenovali neformalna skupina 8 - 10 aktivnih državljanov, predvsem inženirjev in smo vse svoje javne aktivnosti poskušali že v štartu zreducirati na eno vrednostno sodbo oz. kriterij: Več transparentnosti trošenja državnega denarja. Če drugega ne, smo bili trn v peti vsaki oblasti, vsakemu porabniku državnega denarja, vsakemu koristniku državnega proračuna.

 

Osnovni pogoj za upoštevanje četrte veje oblasti, posebej civilne družbe oziroma aktivnih državljanov, je prostor, platforma njihovega pojavljanja. Naj nadaljujem s posegom leta nazaj. O nuji določitve prostora civilne družbe sem imel prispevek aprila 2000 na posvetu v Državnem svetu. V njem sem se naslonil na tezo ameriškega sociologa Benjamina R. Barberja, da civilna družba pomeni t.i. tretji politični prostor in potem citiral njegov stavek:

 

"Ljudje so brez civilne družbe brezdomci, lebdeči med velikimi, oblastnimi, birokratskimi aparati in med zasebnimi trgi, ki jim ne zagotavljajo nobenih moralnih in državljanskih vrednot. Civilna družba ni dopolnitev demokracije, marveč je njen nujni pogoj!"

 

Temu sem preprosto dodal zgolj to, da tega tretjega prostora v Sloveniji ni. To trdim še danes, točno dvajset let kasneje. Junija 2000 sem imel svoj zadnji članek v Parlamentarcu, mesečniku Državnega zbora, z naslovom V Sloveniji ima oblast ljudstvo. V njem ugotavljam, seveda nasprotno od naslova, kako dajeta sicer velike šanse za delovanje civilne družbe predvsem 3. in 44. člen Ustave, a da v praksi ni nikogar, ki bi te ustavne člene izvajal, implementiral. Zaradi tega je možnost sodelovanja in upoštevanja civilne družbe minimalna. Leta 2000 sem tam navajal, da je v večini medijev celo osmešena.

 

France Bučar v Sobotni Prilogi Dela 5. januarja 2002 denimo zapiše: "Formalna enakost je premalo, v razmerju Oblast : Civilna družba je slednja šibkejši člen. Tudi, če obstaja ne vem kakšna ustavna določba, če se ne uresničuje, je ta formalnost premalo". Tudi Marko Kos, znani publicist, v tistem času (2001-2002) v vrsti objav ponavlja stavek: "Zato mora moč pripadati tudi inteligenci, strokovni civilni družbi."

 

Seveda ne Kos ne Bučar ne povesta, kako. Jaz pa pravim, z vzpostavitvijo aktivnosti argumentacije oziroma predvsem vzpostavitvi prostora teh aktivnosti. In kdo je zainteresiran? Jaz vidim nosilca interesa. So lahko predvsem mediji, so pa lahko tudi institucije, ki imajo ustavno ali zakonsko dolžnost nadzirati oblast. Na primer že omenjeni Državni svet, ki mora navsezadnje nekaj storiti za svoj ugled, ker je ustavno poklican, da naredi to, kar je prav! Prav je tudi, da dobi na moči argument, prav je, da dobijo na moči aktivni državljani, samostojni aktivni državljani, ki so v resnici edina prava civilna družba, svojo platformo, svojo moč. Pa še kar nekaj institucij je, ki bi lahko to storile, npr. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), varuh človekovih pravic. Pa še bi se našlo…

 

O problemu predstavništva civilne družbe, kdo in kaj je civilna družba, in še posebej, kdo je aktivni državljan, je nehvaležno govoriti. Civilna družba ima pri nas mnogo oblik, od raznih društev, do ad hoc sestavljenih interesnih lobističnih skupin in kulturnikov, ki so v resnici pri nas dobro organizirani in je njihov vpliv proporcionalno velik – še posebej v primeri s tehnično inteligenco.

 

Naj za namen tega prispevka navedem vsaj en predlog rešitve problema tega neumestnega predhodnega arbitriranja, ki je po mojem celo glavni generator nastanka večine t.i. nevladnih organizacij. Rešitev vidim v tem, da se postavimo  na stališč,e da ne vemo, kdo je bolj legitimen in kdo manj legitimen predstavnik določenega interesa, zato zgolj odpremo argumentacijo. V primernem prostoru, na primerni platformi. Postavimo nekaj osnovnih določljivih vrednostnih sodb v zvezi z obravnavanim problemom. Strinjanje z njimi je vstopnica v prostor, v aktivnosti argumentacije, nikakor pa ne ta ali oni naziv ali strokovni pečat. Majhen trik? Ne, ampak dvig na višji nivo, nad delovanje neštetih silnic, kdo ima resničen zakulisni vpliv itd., kdo je in kdo ni v danem trenutku bolj legitimen predstavnik določenega interesa.

 

Argumentacija kot tehnika, dogovorjena metoda je k sreči dvignjena nad to predhodno določitev. Zato lahko vstopi vsak, ki lahko prinese tehten argument v zvezi z obravnavano problematiko, kriterij je sam argument in ne prinašalec! Le izraženi argument daje prinašalcu status aktivnega državljana. Če se pojavi nek provokator, ga moč upravičenega protiargumenta izvrže, njegova smešna pojava je celo lahko vzpodbuda nastanku jasnejšega, kvalitetnega protiargumenta.

 

Zveni komplicirano? Ne. Izvedbene izkušnje, dosedanji poskusi, kažejo, da je to prava pot. Sama moč argumentacije slej ko prej izvrže nosilce neslanih šal ali trhlih argumentov. Zato ni potrebna nikakršna predhodna izbira! Tako smo se izognili reševanju nerešljivega, tj. dileme, kdo je pri nas legitimni predstavnik civilne družbe. To predhodno arbitriranje je le voda na mlin vsem, ki argumentacije ne marajo in iščejo načine, da jo onemogočijo in v slovenski familiarni žlobodri je najboljši način, da onemogočiš kvalitetno argumentacijo, da nekomu daješ predhodno večjo legitimnost zastopanja nekega interesa kot nekomu drugemu. Si že v krempljih delanja usluge in protiusluge, arbitriranja v povezavi s predhodnimi zaslugami itd.. A kot rečeno, obstajajo načini, ki jih argumentacija kot tehnika predvideva, da se izogneš "špilferderberjem".

 

V Avstriji so pravila vstopanja civilne družbe v faze odločanja precej točno določene. Sem se seznanil z nekaterimi oblikami tudi drugod po Evropi. Pri nas smo še daleč od spoštovanja drugačnosti, protiargumenta, daleč smo od zaživetja in resničnega vpliva argumentacije kot komunikacijske tehnike. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
O afriškem sodstvu in sodniku, ki je bil napol pismen
2
11.08.2020 21:15
Slovenski narod je tako kot ob osamosvojitvi še v drugo ravnal vizionarsko, ko je izrazil najširše nezaupanje sodstvu ter celemu ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
11
11.08.2020 00:12
Ob objavi obiska ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea v Sloveniji se je zagnala mašinerija, ki sicer z nižjimi obrati ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
16
09.08.2020 11:00
Puhlice o prekletih feministkah, možačastih nedojebankah in poženščenih impotentnežih so na Slovenskem ponarodele. Praviloma jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Dobrodošli nazaj v leto 1988: Spremenite že ime Roške v Domobransko ulico
3
08.08.2020 22:32
To je moja prva in zadnja gledališka kritika, ki jo bom napisal za časa svojega življenja. Analitično bom vstopil v gledališko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
24
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
12
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.871
02/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 2.173
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.969
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.883
05/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.478
06/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.329
07/
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.304
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.480
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 1.016
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 938