Komentar

Mali svet kapitala, papirnatih mask in banan

Smo dežela, v kateri se na državni ravni odvija le pričkanje okrog preštevanja levih in desnih medijev, državljani pa smo obsojeni na zgražanje nad levimi in desnimi medijskimi nebulozami. Ne pridemo niti do osnovne diskusije o vsebinski kakovosti in verodostojnosti medijev. Je bilo kdaj drugače? Seveda ne. Za slovenske državljane se je spremenilo le to, da predvsem slovenski predstavniki oblasti še nikoli niso tako intenzivno, dan za dnem, skrbeli za uprizarjanje resničnostnega šova s polno črnega humorja.

19.04.2020 12:00
Piše: Simona Rebolj
Ključne besede:   Slovenija   epidemija   zaščitne maske   Matej Tonin   Zdravko Počivalšek   Svet kapitala   umetnost   banane   Franc Breznik   SETI   airlaid  

Bi lahko vsaj nekaj, kar izvaja aktualna vlada v teh kriznih časih pohvalila? Izjemen koncept izvajanih ukepov, ki naj bi nas učinkovito varovali pred napadalnim virusom?

Že mesec dni je večina državljanov Slovenije zaprta v domačo karanteno z odpustkom občasnemu sprehodu do trgovine z živili. Iz omejene notranjosti zremo skozi okno v svet. To okno so seveda mediji. Zdaj, ko se počutimo ujeti, mogoče bolj cenimo možnost, da bi se lahko bolj solidarno povezovali in zavzeli za blagor naše bodočnosti, česar sicer ob vsej navidezni svobodi nismo počeli še nikoli dovolj vztrajno. Tam zunaj s polno paro delujejo in nam krojijo usodo samo politiki, kapitalisti in novinarji.

 

Mi smo sicer dežela, v kateri se na državni ravni odvija le pričkanje okrog preštevanja levih in desnih medijev, državljani pa smo obsojeni na zgražanje nad levimi in desnimi medijskimi nebulozami. Mi ne pridemo niti do osnovne diskusije o vsebinski kakovosti in verodostojnosti medijev. Je bilo kdaj drugače? Seveda ne. Za slovenske državljane se je spremenilo le to, da predvsem slovenski predstavniki oblasti še nikoli niso tako intenzivno, dan za dnem, skrbeli za uprizarjanje resničnostnega šova s polno črnega humorja. Sploh ne moremo sledit vsem pobalinskim norčijam na programu. Še nikoli prej ni postalo tako zelo očitno, kako pomemben temelj vsakega naroda je najnižji skupni imenovalec splošne mentalitete, ki je pač ni mogoče spreminjat in potiskat na višjo raven čez noč. Družba, ki kulturno nazaduje ali celo kolapsira, postaja s časom pač vedno bolj popreproščena, nekultivirana in divjaška. Nad narodom bdi temu primerna oblast, ki reflektira povprečje s sovpadajočimi zgledi, vrednotami in obnašanjem.

 

Ni nenavadno, da je ravno v tem obdobju v reviji Svet kapitala objavljen "članek" z naslovom Je prav, da umetniki od države zahtevajo denar za svoje delo (vir). Pamflet je preočitno namenjen blatenju slovenske umetnosti in ustvarjalcev. Ideološko prozoren in banalen prispevek je napisala oseba, ki se predstavlja kot pisateljica, skozi tekst pa je razvidno, da se dojema tudi kot umetnico. Od začetka do konca poniglavo soli pamet literarnim ustvarjalcem, ker se ne znajo dobro prodajat. Pravi, da piše knjige, za literaturo pa je prepričana, da pomeni izlivanje čustev na papir. Tako so nekoč čvekale predšolske deklice, preden so se lotile kracanja v svoj dnevnik. Nadalje avtorica posreduje polno zlizanih floskul o dobrih knjigah, ki se dobro prodajajo, ker so knjige pač dobre. Kako nezaslišano je, da literati pričakujejo podporo od države, če pa ne znanjo napisat knjige, s kakršno bi se znali približat ljudem, da bi jo radi kupili. Kakšnim ali katerim ljudem neki? No, tega se avtorica članka ne sprašuje.

 

Kakovostna slovenska in tuja literatura mi je dovolj dobro poznana, za avtorico tega hujskaškega sklopa praznih besed v reviji Svet kapitala pa nisem slišala še nikoli. Logično, da ne, saj ni napisala niti enega omembe vrednega literarnega dela. Avtorica zapisa je napisala več knjig, ki se baje dobro prodajajo, zato je prepričana, da je pisateljica in da piše dobre knjige. Gre za mlajšo osebo, ki prodaja tipkarije o boljšem življenju, kakršne upravičeno umeščamo med "šund". Prispevek v reviji Svet kapitala je pismeno in slogovno ubožen, vsebinsko pa porazno neveden in naiven. Občutek tržnega uspeha avtorica preočitno zamenjuje z vrednostjo lastne ustvarjalne in intelektualne zmožnosti.

 

Uredniška sramota revije Svet kapitala je neizmerljiva, čeprav je povsem v skladu s prostotržnim svetom kapitala nasploh in še posebej s stanjem duha in splošno medijsko benignostjo na področju kulture. Avtorica retorične sramote se je zagotovo uspešno prebila skozi osnovnošolski vzgojno-izobraževalni program, kar pa očitno nič ne pomaga. Toliko v razmislek ob aktualni bučni zaskrbljenosti zaradi doseganja ustreznih učnih standardov osnovnošolcev in srednješolcev ob poučevanju na daljavo. Ozrite se vendar okrog sebe in se ob povprečnem nivoju odraslih oseb, ki so se uspešno pripiflali skozi različne stopnje šolanja, vprašajte, kakšni so realni vzgojno-izobraževalni učinki. Ozrite se proti trgu dela in politiki, ki nas vodi, in presodite, v kakšen svet pošiljamo otroke. Kakšen zgled predstavljajo odrasli! Namesto doživljanja živčnih zlomov zaradi pehanja za točkami in ocenami, bi bilo morda bolje, da bi se malo sprostili in končno namesto povzetkov o knjižnih delih zares prebrali kakšen kakovosten roman ali zbirko esejev. Morda bi se uspeli o vsebini celo pogovarjat brez vnaprej serviranih navodil za "pravilno" doumevanje prebranega. To bi bil verjetno poseben dosežek, kar se tiče družbene investicije v podmladek. Mogoče bi celo uspeli zasadit temelje za preobrazbo družbe, ki je brez dvoma v hudi moralni krizi, na kar nas najbolj v nebo vpijoče sami s seboj opozarjajo izvoljeni politiki.

 

V zadnjem mesecu kriznega vodenja države nobena nabava zdravstvene zaščitne opreme ni potekala brez tragikomičnih zapletov. Skoraj nobena se ni razpletla brez osupljive preplačanosti blaga ali storitev ob utemeljenih sumih o korupciji. Oba ministra, Matej Tonin in Zdravko Počivalšek, sta se znašla v sumljivih osebno motiviranih navezah z domačimi podjetji. Obema politikoma očitno dol visi za etiko in sploh ne premoreta osnovnega bontona v komunikaciji z ljudstvom. Oba nimata nič z ničimer, nas prepričujeta, kar spominja na klasično slovensko folkloro omogočanja zaposlitev in poslovanja preko vez in poznanstev. Zadnji večji nakup preko posrednika na čelu z Jocom Pečečnikom se je izkazal za poslovni brodolom države. Ampak še mnogo bolj od samega dogodka je bil posebne pozornosti vreden nastop enega izmed naših predstavnikov pojma uspeha v svetu biznisa. Joc Pečečnik je v slogu "ta pravega dedca sredi divjine" prišel pred kamere in se nam pohvalil, da so tisti neverjeten tovor mask uspešno ukradli iz skladišča kitajskega proizvajalca. V Sloveniji je završalo od zgražanja. Ah, ne skrbite, saj on se je samo malo pretirano izrazil. Saj vendar vemo, da si tudi Donald Trump s svojimi tolpami na trgu prisvaja naročila drugih držav. Naš kapitalist je hotel samo povedat, da tudi on ni za v smeti med najbolj zvenečimi predstavniki uspešnežev v kapitalistični džungli!

 

Zadnji razkrit nakup papirnatih mask z navadnimi cenenimi gumicami je spet drago preplačana burka. Da je vlada državljane prisilila v osupljivo precenjen nakup slabo uporabnega polizdelka v domači proizvodnji, sploh ni najhuje. Groza za prihodnost se spet izkazuje v mentaliteti, ki jo je s "pojasnili" izkazal minister Počivalšek. Namesto da bi se ljudstvu dostojanstveno opravičil, ker so v sili kupili mačka v žaklju, in skušal zagotovit, da bodo storili vse, kar bo mogoče, da bi omilili škodo na račun države, smo bili prisiljeni spremljat totalno komedijo absurdnih izgovorov. Na spletni strani Radia 1 lahko najdete promocijski članek za kranjsko proizvodno podjetje SETI z dolgo tradicijo izdelovanja servietov in podobnih namiznih izdelkov. Prepoznavni so po programu airlaid, kar predstavlja izdelavo iz papirja v imitaciji blaga. Ta material je ponavadi sestavljen iz 100% celuloze ali iz celuloze s sintetičnimi primesmi. V podjetju SETI so se ob koncu marca pač domislili, da bodo v času hudega pomanjkanja mask poskusili bolj intenzivno prodajat material airlaid, ki bo dostopen tudi v večjih trgovinah z živili in na bencinskih črpalkah, da bi si lahko državljani izdelali zasilno masko iz servieta sami doma zgolj za nekaj centov. Problem ni v ponudbi podjetja SETI, ampak v tem, da sta se na podlagi te ideje dve slovenski podjetji odločili za dober biznis z državo in premastno zaslužili z nečim, kar bi si državljani lahko nakupili sami in izdelali za nekaj centov. Samo z državo je mogoče poslovat tako uspešno!

 

Naj opomnim, da so različni postovoljci sešili veliko bolj uporabne in udobne maske iz blaga, ki so jih podjetjem in državljanom darovali! Kakšen posmeh humanitarni dejavnosti se je razgalil pred nami! In kako se je ob vsem priloženem odločil odzvat minister Počivalšek? Najprej je medije in ljudstvo nahrulil, da z zgražanjem nad slabo kakovostjo in uporabnostjo "mask" žalimo slovensko obrt. Nihče na svetu ne bi mogel bolj užalit nivoja slovenske obrti, kot je s takšno izjavo to storil minister za gospodarstvo. Ali pa je zgolj sporočil, kakšna so pričakovanja aktualne vlade do standardov slovenske obrti? Potem se je prelevil v tekstilnega strokovnjaka in nas nahrulil, da pojma o pojmu nimamo, saj naj bi šlo pri spornih maskah za izdelek iz blaga in nikakor za papir. Pač nismo seznanjenimi s sodobnimi surovinami, pa nas bo Počivalšek podučil. V drek je namočil še UKCL, kjer naj bi potrdili primernost mask za splošno uporabo, le da so namesto rožnatih navadnih gumic, ki že po nekaj minutah boleče režejo v uhlje, priporočili uporabo belih gumic. Državljani smo se tresli od smeha. Obstaja duševna meja, ko postaneta zgražanje in obup nesmiselna.

 

Ko se nam je v možganih že redno prikazovala tista zlizana metafora o "banana republiki", je pobalinstvo sodu le izbilo dno. Našo pozornost je ukradel državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Franc Breznik, ker se je ukvarjal z megalomansko nabavo banan in čebule pri podjetju, ki je že od januarja povsem javno znano vpleteno v predkazenski postopek, saj so v zabojnikih z bananami našli pakete kokaina. Ko bi šlo vsaj za sumljivo blesavo solo akcijo tajnika ali tajnice na ministrstvu za kmetijstvo, ampak v Sloveniji takšne sreče v nesreči ob vrstečih se blamažah pač nimamo. Da so Franca Breznika hkrati še zalotili nažganega za volanom, je zgolj okrasni dodatek škandalozni burki, v kateri nastopajo neki povsem nekultivirani protagonisti, ki se v Sloveniji zlahka prebijajo na visoke položaje z visoko težo odgovornosti. Banana republika je izgubila metaforični prizvok pretiravanja. Razgalila se je v svoji realnosti.

 

Bi lahko vsaj nekaj, kar izvaja aktualna vlada v teh kriznih časih pohvalila? Izjemen koncept izvajanih ukepov, ki naj bi nas učinkovito varovali pred napadalnim virusom? Mi je zelo žal, ampak ukrep, ki zapre ljudstvo v stanovanja, kjer pač v negotovosti za nedoločen čas čakamo, kaj se bo zgodilo z nami v prihodnosti, se mi ne zdi ravno filozofska in organizacijska mojstrovina na državni ravni. Počnemo pač tisto, kar počne večina držav. Niso pa vse države v enakem izhodiščnem ekonomskem, političnem in kulturnem položaju, zato zaenkrat doživljamo le razvlečen uvod v dramo, ki se bo šele razvijala. Vladi se zaenkrat zahvaljujem za banane!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenci obožujejo revne, razžaljene in poniževane, da se lahko naslajajo nad njimi in počutijo večvredne
11
26.12.2021 11:00
Na ljubljanskih ulicah srečujem vedno več in vedno bolj rosno mladih kraljev ulice. Zadeti in odsotni prosjačijo v bojda ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poplava vulgarizmov in brutizmov naročnikov, ki imajo kapital, nimajo pa zavesti o lepem
2
25.12.2021 20:53
Posebne vrste gnus spreleti človeka, ko se po povratku s potovanja zapelje z letališča v mesto in se mu v vpadnicah začnejo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tistih 8 hertzov razlike: Glasba med harmonijo z naravo ter nacističnim topotanjem
14
23.12.2021 23:59
Nekaj hertzov razlike v glasbi je lahko usodnih za ustvarjanje razlike med sozvočjem z naravo in nacističnim dirigiranjem ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Diploma admirala Masleše ali kako bo slovensko pravosodje torpediralo samo sebe
14
22.12.2021 23:59
Sodstvo se pogreza v najhujši škandal v novejši zgodovini - in to skoraj izključno po svoji krivdi. Tri desetletja negativne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 1.910
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.039
03/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.842
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.070
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.100
06/
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
Uredništvo
Ogledov: 1.394
07/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 1.026
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 872
09/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.002
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 619