Komentar

"Naše edino zdravje je bolezen ... ves svet je naša klinika."

Ko sem se leta 1988 dogovarjal z Eliotovo drugo soprogo Esmo Valerie Flethcher, da mi potrdi avtorske pravice za uprizoritev Umora v katedrali, me je nadvse vitalistična gospa zvedavo vprašala, na kakšen način mislim uprizoriti predstavo, sem poln treme izstrelil: Avantgardistično! Nadvse resno, a najbrž budalasto. Zasmejala se je in izgovorila zame nepozaben stavek: Če bi Thomas doživel tisto, kar sem sama doživela v času po njegovi smrti, sem prepričana, da bi od vsega najbolj občudoval - Monty Python.

18.04.2020 21:20
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   T.S. Eliot   Štirje kvarteti   Esma Valerie Flethcher   David Gothard   modernizem   East Coker   Anglija   Veno Taufer  

Ponavadi komentiram bližnje vesolje, danes pa sem pred vami reflektiral globinsko vesolje, ki izhaja iz najvišje stopnje kozmične koncentracije - iz poezije.

V pesniško mojstrovino Štirje kvarteti T. S. Eliota (1888-1965) ne vstopam analitično, temveč anarhično. Namenoma ne bom atomiziral njene kompozicije, temveč le četrto pesem drugega dela z naslovom East Coker. Predvsem zato, ker smo v izjemnih časih, sicer pa ne vem, zakaj bi vas vpenjal v njene verze. Iz podzavesti mi kar vrejo, povezujem jih s svojim minulim časom. Že dolgo je tega, ko sem pesnitev East Coker zapustil in si jo pogreznil v svoje globine spomina. Natančno pomnim, kdaj se je to zgodilo. Bilo je takrat, ko sem uprizarjal T. S. Eliotov Umor v katedrali. Ves čas priprav na predstavo in tudi pozneje sem javnosti prikrival svoj gledališki vir, da sem lahko vanjo naselil retrogardistično provokacijo z naslovom Dramski observatorij Zenit.

 

 

Štirje kvarteti, Burnt Norton I.:

 

Čas sedanji in čas pretekli sta oba morda navzoča v času prihodnjem

in čas prihodnji vsebovan v času preteklem.

Če ves čas je večno navzoč

ves čas je neodrešljiv.

Kar mogoče je bilo je abstrakcija

ki ostaja nenehna možnost

samo v svetu razglabljanja.

 

 

Zgornje verze iz Štirih kvartetov je T. S. Eliot vključil tudi v dramsko besedilo Umora v katedrali. Ob teh verzih vam moram poročati o fantastični prepesnitvi Vena Tauferja; tako Umora v katedrali kot Štirih kvartetov. Leta 1988 sem v svojo umetniško situacijo na železniški postaji v Ljubljani projeciral verze iz East Cockerja, a jih v finalu nisem vključil v observatorij. T. S. Eliot je svoj model pesniške modernosti oblikoval med drugim tudi iz religiozne, biblične literature. Iz tradicije!

 

Nikoli ne bom popustil bednemu, togotnemu lokalizmu, ki si predstavlja tradicijo v obliki ruralizacije. V najboljšem primeru kot vsebino, ki naj bi bila fomalizirana v mimezisu. Ko bi si jo vsaj predstavljali kot radikalen mimezis, če si ga že tako želijo. Iz ure v uro se vzpostavlja vedno večja kulturna razdalja, ki se spremnija v kulturni boj med antimimetiki in amaterji (smaragdne reke in podobno).

 

 

Štirje kvarteti, East Coker IV.:

 

Ranjeni ranocelnik jeklo vihti

raziskuje vznemirjene okončine;

čutimo pod rokami v sragah krvi

ostro sočutje zdravnikove veščine

ki odmotava uganko vročine.

 

 

T. S. Eliot skozi vso pesnitev Štirih kvartetov reflektira čas, relativizira ga. V njegovem ritmu in kadenci poslušamo - čas. Ta pa nas poveže z ranljivostjo stvarnosti, v katero smo pahnjeni. T. S. Eliot, ki je bil rojen v Ameriki, obišče vas East Coker v Angliji. Obišče svet svojih prednikov, ki so ga že zdavnaj zapustili. V tistem hipu, ko stoji v pred hišo prednikov, doživi prek čustvenega udara, prelet časa. Njegova pesnitev zaživi v trenutku, ki se vzpostavi prek čustvenega spomina na začetek. Modernist si vestno zapisuje čustvene sprožilce, izhajajoče tako iz tradicije, kot iz antipozicije.

 

Bit modernizma je v umetnikovem velikem individualizmu, v njegovem občutenju in mišljenju, izhajajočem iz časa in tradicije. Avantgarda pa je skupinski nalet najelitnejših na čas. Anarhičen vzlet. To je ta razlika!

 

Naše edino zdravje je bolezen,

če smo umirajoči strežnici pokorni

ki ni nje skrb da nam vztrajno streže,

a nas našega in Adamovega prekletstva spomni,

in da moramo, za ozdravitev, biti še bolj bolni.

 

 

Modernizem se je skozi desetletja razvijal in se bo še spreminjal (rani modernizem XX. stoletja - visoki modernizem XXI. stoletja - pozni modernizem XXII. stoletja). Bit avantgardizma je v anarhičnem ekspertizmu, ki se zaveda dinamike in hitrosti vsega. Poleg tega pa se zaveda načina uveljavljanja strateških sprememb. Če so se še v času moje mladosti teoretiki umetnosti spraševali, ali je sploh mogoča tradicija avantgarde, danes že vemo, da je. Danes biva v prostorih univerzitetnega spomina. Med tradicijo in avantgardo ni več nujnenga antagonizma. Še več, danes avantgardo razumemo kot del modernistične dobe.

 

Kaj pa je modernistu in avantgardistu skupno: dekanonizacija vzpostavljenga! Estetsko prevrednotenje vsega.

 

Naša bolnišnica je ves svet

zapuščina propadlega miljonarja,

v njej, če si opomoremo spet,

smrt očetna nega nam pripravlja

ki bo vselej z nami, a nas povsod obdaja.

 

 

T.S. Eliotova poetičnost izhajaja iz religiozne tradicije. Razpira nam mit Velikega petka, prek njega vstopamo v spoznavno konstrukcijo. Na konstrukcijo nam obeša poetske strune, ki so celo večnost čakale, da zazvenijo. Vedno znova me preganja vprašanje, kako razumeti v času sedanjem negotovost, ki biva v času bodočem.

 

(In zdaj prekinitev!)

 

Ko sem se leta 1988 dogovarjal z Eliotovo drugo soprogo Esmo Valerie Flethcher, da mi potrdi avtorske pravice za uprizoritev Umora v katedrali (njen osebni kontakt mi je dal občudovanja vreden David Gothard), me je nadvse vitalistična gospa zvedavo vprašala, na kakšen način mislim uprizoriti predstavo, sem poln treme izstrelil: Avantgardistično! Nadvse resno, a najbrž budalasto. Zasmejala se je in izgovorila zame nepozaben stavek: Če bi Thomas doživel tisto, kar sem sama doživela v času po njegovi smrti, sem prepričana, da bi od vsega najbolj občudoval - Monty Python.

 

(Konec prekinitve.)

 

Prisluškovanje tradiciji: Tradicija je vse tisto, kar je potrebno prenesti iz preteklosti v območje najnovejše resničnosti: neulovljivost ritma časa (rima), ki se vzpostavlja v relativnosti hipa (verz). V obeh zazvenijo najnovejše nujnosti. Tako s T. S. Eliotom preskakujemo v času navzgor in navzdol. Poetsko se montiramo. T. S. Spreminja nam iz verza v verz plane pogleda, tako prehajamo iz bližnjih v daljne. Njegovi montažni preskoki nas prek jezikovne stvarnosti povežejo z najvišjo stopnjo metafizične zavesti. Z intenzivno inovacijo zaživi v nas univerzalnost časa in to prek hipnega načela. Pesniški jezik zaživi pred nami v vsej svoji duhovni avtoriteti. Tako intenzivno, da bi lahko poklenili pred njim.

 

Do kolen že mraz se je povzpel,

vročica poje v duševnih svitkih žic.

Ledeneti moram, da bi se pogrel,

in drgetati v ledenih ognjih vic

kjer so plamen rože, dim je iz bodic.

 

 

Ravno prek slogovnih lastnosti se poetično aktivira pred nami. Poetično pa je vse tisto, kar sproža kolektivni up v času brezupa. Vsak poetični poizkus je nov začetek časa. Vsak verz pa je supersimetrična struna. Takšna je tudi kompozicija Štirih kvartetov. Vse to je estetsko prevrednotenje vsega in približevanje Veliki resnici: tudi Velikega petka. V njem gledamo abstraktni izraz, ne pa pripovedi. Vzdih želje po onostranstvu.

 

Edina naša pijača kapljajoča kri,

meso krvavo vse kar nas  hrani:

kljub temu si radi mislimo vsi

da sta meso in kri trpežna, da smo zdravi -

pa vendar vsak temu Veliki petek pravi.

 

 

Ponavadi komentiram bližnje vesolje, danes pa sem pred vami reflektiral globinsko vesolje, ki izhaja iz najvišje stopnje kozmične koncentracije - iz poezije. Zame je življenje konkretizirana ljubezen do umetnosti!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
12
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma
7
03.10.2021 22:30
Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nedeljska pridiga: Strah nas je ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo!
14
03.10.2021 10:07
Kakšne ukrepe sprejema oblast in kako komunicira z državljani ob boku s svojimi izbranimi predstavniki stroke, predstavlja ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v sanje in jim pleše
2
02.10.2021 21:00
Ekin Bernay pravi, da jeotrok plesa, da nikoli ni bila čudežni otrok: Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Politika se mora umakniti ideologijam in vrniti k ljudem
19
01.10.2021 22:59
Izjemno težko razumljivo je, da trenutna politika še vedno govori političnih alternativah, katerih glavni cilj povolilnih ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.980
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.113
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 1.918
04/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.410
05/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 1.385
06/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.433
07/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.257
08/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 864
09/
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
Ana Jud
Ogledov: 2.669
10/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.460