Razkrivamo

Konfucijev svet, 2.del: Kaj je prava vloga vlade in kako naj se ljudem vlada?

Knjiga o Konfuciju ameriškega novinarja Michaela Schumana v prevodu Uroša Kalčiča ni klasična biografija, ki bi se ukvarjala samo s kronološkim potekom njegovega življenja, temveč je v večji meri strokovno delo, ki razčlenjuje različne Konfucijeve vloge: človeka, poslovneža, učitelja, očeta, politika itd.. Izbrani pristop jasno pokaže, kolikšen vpliv je imel ne samo na Kitajskem, temveč po celem azijskem kontinentu. Schuman, dopisnik revije Time in časnika WSJ iz Kitajske, ga razkriva kot človeka, ki je za prihodnost enako pomemben, kot je bil za preteklost, kako je preraščal vlogo učitelja, ki jo je imel ob smrti, in kako njegova zapuščina piše zgodovino najuspešnejših družb na svetu. Schumanov Konfucij in svet, ki ga je ustvaril, je izšel pri založbi Beletrina v zbirki Koda. Na portalu+ bomo prihodnjih nekaj nedelj objavljali odlomke iz te knjige.

19.04.2020 09:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Konfucij   Kitajska   Azija   Michael Schuman   filozofija

Kaj je prava narava človeka – dobro ali zlo?

Odkriti pravega Konfucija ni lahko. Tako kot o večini zgodovinskih osebnosti tudi o Konfuciju vse, kar vemo, vemo iz virov, ki pa nam strežejo le z odlomki dogodkov iz njegovega življenja. Veliko teh podatkov je dvomljive vrednosti. Konfucij, tako kot Jezus, najbrž ni zapustil nobenih svojih zapiskov, zato so vse, kar vemo o njem, po vsej verjetnosti napisali drugi. V nekaterih primerih so ta poročila napisali dolgo po njegovi smrti ljudje, ki tega moža in njegovega življenja nikakor niso mogli poznati iz prve roke. Gradivo je velikokrat zelo pristransko, saj so ga zbrali bodisi Konfucijevi zvesti podporniki, odločeni, da bodo kolikor mogoče napihnili modrost in vpliv svojega junaka, ali pa sovražni kritiki, ki so hoteli ravno nasprotno.

 

Prvi, ki je poskusil napisati njegov popolni življenjepis, je bil Sima Qian, eden izmed največjih kitajskih zgodovinarjev, ki mu je posvetil poglavje v svojih monumentalnih Zapiskih zgodovinarja. Vendar je bilo to besedilo napisano kakih 350 let po Konfucijevi smrti, ko je bilo njegovo življenje že zagrnjeno s tančico mitov in legend. Poleg tega je Sima Qian, ki je bil odkrit Konfucijev oboževalec, po vsej verjetnosti prepovečeval vpliv svojega junaka na zgodnjo kitajsko zgodovino. Zato večina pripovedi Sima Qiana velja za sumljivo. Nekaj biografskih podrobnosti je mogoče najti v Pogovorih, besedilu, ki je še najtesneje povezano s Konfucijem in velja za najzanesljivejši vir o modrecu in njegovih idejah. V njem najdemo dokaj prepričljive odlomke o dogodkih iz njegovega življenja – nekatere pripisujejo kar njemu samemu. Toda celo pristnost Pogovorov je vprašljiva, saj so bili tudi ti zbrani šele po Konfucijevi smrti. Zgodovinarji so dolga stoletja preiskovali podrobnosti, razmetane po različnih starih besedilih, da bi ločili dejstva od ponaredkov, biografijo od hagiografije ter pravega Konfucija od legende.

 

Precej več kot o Konfuciju samem vemo o času, v katerem je živel, imenovanem tudi obdobje pomladi in jeseni. To je trajalo od leta 771 do približno sredine petega stoletja pred Kristusom. Nasilje in strahotni družbeni viharji, ki so zaznamovali ta tri stoletja, so oblikovali Konfucijevo življenje, misel in filozofijo. Njegov poglavitni cilj je bil obnoviti mir in spokojnost v deželi, ki se je pogreznila v barbarstvo. V Konfucijevih naukih prevladujejo teorije o modrem vladanju, ki bi, če bi se udejanjilo, po njegovem prepričanju potrti in izčrpani Kitajski prineslo blaginjo in stanovitnost. Nemogoče je potemtakem ločiti Konfucija od časa, v katerem je živel, oziroma konfucianizma od dobe, v kateri se je rodil.

 

Ves ta nemir je bil posledica razpada vladavine dinastije Zhou. V Konfucijevem času je bila ta dinastija verjetno na prestolu že pet stoletij, vendar se je moč vladarske hiše Zhou dotlej že močno zmanjšala. Sistem vladanja te dinastije je temeljil na fevdalni ureditvi, kar je pomenilo, da so plemiči, zvesti dvoru, v njegovem imenu upravljali različne dele imperija. Ta ureditev je teoretično še vedno prevladovala v Konfucijevih dneh, ko so se številni vojvode uradno razglašali za vazale zhouskih cesarjev. V resnici pa je vladavina Zhoujev dokončno razpadla v številne med sabo sprte države – kar sto oseminštirideset jih omenjajo stari letopisi –, medtem ko je imel cesar zunaj svoje prestolnice le še malo besede. Dežela se je tako zapletala v nenehne spore in spletke, saj so se številne plemiške rodbine, ki so vladale številnim pritlikavim kraljevinam, pulile za ozemlje in bogastvo.

 

Politični nered Konfucijevih dni in dvoje stoletij, ki sta mu sledili, pa so bili hkrati rodovitna prst za razcvet intelektualne izmenjave mnenj, iz katere se je rodilo nekaj najpomembnejših filozofskih gibanj v zgodovini človeštva. Ustvarjalni kitajski misleci, ki jih je kaos okrog njih spravljal v obup, so začeli vročično iskati odgovore na gorje, ki je zastrupljalo njihovo domovino, pri čemer so se poglabljali v temeljna vprašanja, s katerimi se sooča človeška družba in eksistenca. Kaj je prava vloga vlade in kako naj se ljudem vlada? Kaj je prava narava človeka – dobro ali zlo? Ali človeštvo zavzema posebno mesto v vesolju, in če je tako, kaj je njegov namen?

 

Ta intelektualni razvoj je položil temelje za filozofsko in literarno tradicijo, iz katere so se izoblikovale osnovne sestavine misli v večjem delu vzhodne Azije, misli, ki ni bila nič manj vplivna kot tiste, ki so vzniknile v grških mestnih državicah in na indijski podcelini. Konfucijevi nauki so bili del te cvetoče in inovativne misli. A njegov glas je bil zgolj eden izmed mnogih. Drugi so bili v tistem času in še stoletja pozneje vplivnejši. Šele nazadnje je iz te tekme različnih filozofij kot najpomembnejši vzhodnoazijski modrec izšel Konfucij, vendar je bila njegova zmaga dolgotrajen, počasen proces, ki je trajal kakih tisoč petsto let in ki v nekaterih pogledih še danes ni dokončan.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.782
02/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.929
03/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 1.902
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.794
05/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.288
06/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.447
07/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.529
08/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.224
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 893
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 905