Razkrivamo

Konfucijev svet, 2.del: Kaj je prava vloga vlade in kako naj se ljudem vlada?

Knjiga o Konfuciju ameriškega novinarja Michaela Schumana v prevodu Uroša Kalčiča ni klasična biografija, ki bi se ukvarjala samo s kronološkim potekom njegovega življenja, temveč je v večji meri strokovno delo, ki razčlenjuje različne Konfucijeve vloge: človeka, poslovneža, učitelja, očeta, politika itd.. Izbrani pristop jasno pokaže, kolikšen vpliv je imel ne samo na Kitajskem, temveč po celem azijskem kontinentu. Schuman, dopisnik revije Time in časnika WSJ iz Kitajske, ga razkriva kot človeka, ki je za prihodnost enako pomemben, kot je bil za preteklost, kako je preraščal vlogo učitelja, ki jo je imel ob smrti, in kako njegova zapuščina piše zgodovino najuspešnejših družb na svetu. Schumanov Konfucij in svet, ki ga je ustvaril, je izšel pri založbi Beletrina v zbirki Koda. Na portalu+ bomo prihodnjih nekaj nedelj objavljali odlomke iz te knjige.

19.04.2020 09:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Konfucij   Kitajska   Azija   Michael Schuman   filozofija

Kaj je prava narava človeka – dobro ali zlo?

Odkriti pravega Konfucija ni lahko. Tako kot o večini zgodovinskih osebnosti tudi o Konfuciju vse, kar vemo, vemo iz virov, ki pa nam strežejo le z odlomki dogodkov iz njegovega življenja. Veliko teh podatkov je dvomljive vrednosti. Konfucij, tako kot Jezus, najbrž ni zapustil nobenih svojih zapiskov, zato so vse, kar vemo o njem, po vsej verjetnosti napisali drugi. V nekaterih primerih so ta poročila napisali dolgo po njegovi smrti ljudje, ki tega moža in njegovega življenja nikakor niso mogli poznati iz prve roke. Gradivo je velikokrat zelo pristransko, saj so ga zbrali bodisi Konfucijevi zvesti podporniki, odločeni, da bodo kolikor mogoče napihnili modrost in vpliv svojega junaka, ali pa sovražni kritiki, ki so hoteli ravno nasprotno.

 

Prvi, ki je poskusil napisati njegov popolni življenjepis, je bil Sima Qian, eden izmed največjih kitajskih zgodovinarjev, ki mu je posvetil poglavje v svojih monumentalnih Zapiskih zgodovinarja. Vendar je bilo to besedilo napisano kakih 350 let po Konfucijevi smrti, ko je bilo njegovo življenje že zagrnjeno s tančico mitov in legend. Poleg tega je Sima Qian, ki je bil odkrit Konfucijev oboževalec, po vsej verjetnosti prepovečeval vpliv svojega junaka na zgodnjo kitajsko zgodovino. Zato večina pripovedi Sima Qiana velja za sumljivo. Nekaj biografskih podrobnosti je mogoče najti v Pogovorih, besedilu, ki je še najtesneje povezano s Konfucijem in velja za najzanesljivejši vir o modrecu in njegovih idejah. V njem najdemo dokaj prepričljive odlomke o dogodkih iz njegovega življenja – nekatere pripisujejo kar njemu samemu. Toda celo pristnost Pogovorov je vprašljiva, saj so bili tudi ti zbrani šele po Konfucijevi smrti. Zgodovinarji so dolga stoletja preiskovali podrobnosti, razmetane po različnih starih besedilih, da bi ločili dejstva od ponaredkov, biografijo od hagiografije ter pravega Konfucija od legende.

 

Precej več kot o Konfuciju samem vemo o času, v katerem je živel, imenovanem tudi obdobje pomladi in jeseni. To je trajalo od leta 771 do približno sredine petega stoletja pred Kristusom. Nasilje in strahotni družbeni viharji, ki so zaznamovali ta tri stoletja, so oblikovali Konfucijevo življenje, misel in filozofijo. Njegov poglavitni cilj je bil obnoviti mir in spokojnost v deželi, ki se je pogreznila v barbarstvo. V Konfucijevih naukih prevladujejo teorije o modrem vladanju, ki bi, če bi se udejanjilo, po njegovem prepričanju potrti in izčrpani Kitajski prineslo blaginjo in stanovitnost. Nemogoče je potemtakem ločiti Konfucija od časa, v katerem je živel, oziroma konfucianizma od dobe, v kateri se je rodil.

 

Ves ta nemir je bil posledica razpada vladavine dinastije Zhou. V Konfucijevem času je bila ta dinastija verjetno na prestolu že pet stoletij, vendar se je moč vladarske hiše Zhou dotlej že močno zmanjšala. Sistem vladanja te dinastije je temeljil na fevdalni ureditvi, kar je pomenilo, da so plemiči, zvesti dvoru, v njegovem imenu upravljali različne dele imperija. Ta ureditev je teoretično še vedno prevladovala v Konfucijevih dneh, ko so se številni vojvode uradno razglašali za vazale zhouskih cesarjev. V resnici pa je vladavina Zhoujev dokončno razpadla v številne med sabo sprte države – kar sto oseminštirideset jih omenjajo stari letopisi –, medtem ko je imel cesar zunaj svoje prestolnice le še malo besede. Dežela se je tako zapletala v nenehne spore in spletke, saj so se številne plemiške rodbine, ki so vladale številnim pritlikavim kraljevinam, pulile za ozemlje in bogastvo.

 

Politični nered Konfucijevih dni in dvoje stoletij, ki sta mu sledili, pa so bili hkrati rodovitna prst za razcvet intelektualne izmenjave mnenj, iz katere se je rodilo nekaj najpomembnejših filozofskih gibanj v zgodovini človeštva. Ustvarjalni kitajski misleci, ki jih je kaos okrog njih spravljal v obup, so začeli vročično iskati odgovore na gorje, ki je zastrupljalo njihovo domovino, pri čemer so se poglabljali v temeljna vprašanja, s katerimi se sooča človeška družba in eksistenca. Kaj je prava vloga vlade in kako naj se ljudem vlada? Kaj je prava narava človeka – dobro ali zlo? Ali človeštvo zavzema posebno mesto v vesolju, in če je tako, kaj je njegov namen?

 

Ta intelektualni razvoj je položil temelje za filozofsko in literarno tradicijo, iz katere so se izoblikovale osnovne sestavine misli v večjem delu vzhodne Azije, misli, ki ni bila nič manj vplivna kot tiste, ki so vzniknile v grških mestnih državicah in na indijski podcelini. Konfucijevi nauki so bili del te cvetoče in inovativne misli. A njegov glas je bil zgolj eden izmed mnogih. Drugi so bili v tistem času in še stoletja pozneje vplivnejši. Šele nazadnje je iz te tekme različnih filozofij kot najpomembnejši vzhodnoazijski modrec izšel Konfucij, vendar je bila njegova zmaga dolgotrajen, počasen proces, ki je trajal kakih tisoč petsto let in ki v nekaterih pogledih še danes ni dokončan.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
5
29.06.2022 21:35
Finančna pomoč države pri vzgoji otrok in s tem spodbujanje rodnosti je vedno v ospredju programov vseh političnih strank. Poleg ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
13
27.06.2022 19:00
Medtem ko ruska propaganda poskuša prepričati evropsko in zahodno javnost, kako njihovi politiki s sankcijami proti Putinovem ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
6
22.06.2022 21:15
Tistih devet oseb, ki si nadenejo lepo ukrojene toge ustavnih sodnikov, da bi privzdignili ugled svojega položaja, moramo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Souring Pakistani-Iran Relations
5
22.06.2022 09:49
Pakistan and Iran have long been accusing each other of harbouring terrorists that carry out cross border attacks. Sunni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
16
19.06.2022 21:19
V teh dneh, ko so oči svetovne javnosti uperjene proti vzhodni Evropi in vojni v Ukrajini, dogajanje v zvezi z iranskim ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
22
15.06.2022 21:28
Normalizacija države in depolitizacija medijev, o čemer rada govorita novi premier in njegova administracija, je mačji kašelj: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
23
13.06.2022 23:20
Potem ko sta nekdanja predsednika Kučan in Turk, ki se jima je pridružilo nekaj manj kot 20 izrazito levičarskih intelektualcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Svobodnjaška diplomacija: Sprava s Putinom, Ruska kapelica in Karl Erjavec za veleposlanika v Moskvo?
14
08.06.2022 08:45
Zunanja politika nove slovenske vlade bo eno tistih področij, na katerih lahko pričakujemo določene spremembe. Ne le zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
(Ne)pristranskost Dnevnika RTV Slovenija ob nastopu Janševe in Golobove vlade
30
06.06.2022 22:33
Novinarji javne RTV Slovenija so ponosni na svoje profesionalno, objektivno in politično neopredeljeno poročanje. Zanimivo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Vsi predsednikovi možje: Jake Sullivan in zunanja politika za srednji razred
11
02.06.2022 20:00
Henry Kissinger (se) je nekoč vprašal, kdo pozna telefonsko številko Evrope.Odgovora nismo dobili nikoli in ga verjetno tudi ne ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
From Beijing with Love: Chinese investments in the Netherlands as security threat
5
01.06.2022 20:00
Dutch authorities reportedly initiated an enquiry against a Chinese owned company Kuwait Petroleum Netherlands for allegedly ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Jeffrey Sachs in Neil Harrison: Preiskava o možnem umetnem izvoru novega koronavirusa bi se morala že zdavnaj začeti!
17
29.05.2022 10:49
Ali je ameriška biotehnologija pomagala ustvariti COVID-19, se sprašujeta Jeffrey Sachs in Neil Harrison. Ekonomista in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali so mandati letošnjih volitev v Državni zbor skladni z Ustavo?
17
27.05.2022 06:34
Že dvajset let trdim, da naš zakon, po katerem računamo in nato določimo mandate v Državnem zboru, ni v skladu z ustavo, in ... Več.
Piše: Marjan Lisjak
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
17
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
15
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.677
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.368
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.471
04/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.017
05/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.353
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.380
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.209
08/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 1.015
09/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.312
10/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.230