Razkrivamo

Konfucijev svet, 2.del: Kaj je prava vloga vlade in kako naj se ljudem vlada?

Knjiga o Konfuciju ameriškega novinarja Michaela Schumana v prevodu Uroša Kalčiča ni klasična biografija, ki bi se ukvarjala samo s kronološkim potekom njegovega življenja, temveč je v večji meri strokovno delo, ki razčlenjuje različne Konfucijeve vloge: človeka, poslovneža, učitelja, očeta, politika itd.. Izbrani pristop jasno pokaže, kolikšen vpliv je imel ne samo na Kitajskem, temveč po celem azijskem kontinentu. Schuman, dopisnik revije Time in časnika WSJ iz Kitajske, ga razkriva kot človeka, ki je za prihodnost enako pomemben, kot je bil za preteklost, kako je preraščal vlogo učitelja, ki jo je imel ob smrti, in kako njegova zapuščina piše zgodovino najuspešnejših družb na svetu. Schumanov Konfucij in svet, ki ga je ustvaril, je izšel pri založbi Beletrina v zbirki Koda. Na portalu+ bomo prihodnjih nekaj nedelj objavljali odlomke iz te knjige.

19.04.2020 09:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Konfucij   Kitajska   Azija   Michael Schuman   filozofija

Kaj je prava narava človeka – dobro ali zlo?

Odkriti pravega Konfucija ni lahko. Tako kot o večini zgodovinskih osebnosti tudi o Konfuciju vse, kar vemo, vemo iz virov, ki pa nam strežejo le z odlomki dogodkov iz njegovega življenja. Veliko teh podatkov je dvomljive vrednosti. Konfucij, tako kot Jezus, najbrž ni zapustil nobenih svojih zapiskov, zato so vse, kar vemo o njem, po vsej verjetnosti napisali drugi. V nekaterih primerih so ta poročila napisali dolgo po njegovi smrti ljudje, ki tega moža in njegovega življenja nikakor niso mogli poznati iz prve roke. Gradivo je velikokrat zelo pristransko, saj so ga zbrali bodisi Konfucijevi zvesti podporniki, odločeni, da bodo kolikor mogoče napihnili modrost in vpliv svojega junaka, ali pa sovražni kritiki, ki so hoteli ravno nasprotno.

 

Prvi, ki je poskusil napisati njegov popolni življenjepis, je bil Sima Qian, eden izmed največjih kitajskih zgodovinarjev, ki mu je posvetil poglavje v svojih monumentalnih Zapiskih zgodovinarja. Vendar je bilo to besedilo napisano kakih 350 let po Konfucijevi smrti, ko je bilo njegovo življenje že zagrnjeno s tančico mitov in legend. Poleg tega je Sima Qian, ki je bil odkrit Konfucijev oboževalec, po vsej verjetnosti prepovečeval vpliv svojega junaka na zgodnjo kitajsko zgodovino. Zato večina pripovedi Sima Qiana velja za sumljivo. Nekaj biografskih podrobnosti je mogoče najti v Pogovorih, besedilu, ki je še najtesneje povezano s Konfucijem in velja za najzanesljivejši vir o modrecu in njegovih idejah. V njem najdemo dokaj prepričljive odlomke o dogodkih iz njegovega življenja – nekatere pripisujejo kar njemu samemu. Toda celo pristnost Pogovorov je vprašljiva, saj so bili tudi ti zbrani šele po Konfucijevi smrti. Zgodovinarji so dolga stoletja preiskovali podrobnosti, razmetane po različnih starih besedilih, da bi ločili dejstva od ponaredkov, biografijo od hagiografije ter pravega Konfucija od legende.

 

Precej več kot o Konfuciju samem vemo o času, v katerem je živel, imenovanem tudi obdobje pomladi in jeseni. To je trajalo od leta 771 do približno sredine petega stoletja pred Kristusom. Nasilje in strahotni družbeni viharji, ki so zaznamovali ta tri stoletja, so oblikovali Konfucijevo življenje, misel in filozofijo. Njegov poglavitni cilj je bil obnoviti mir in spokojnost v deželi, ki se je pogreznila v barbarstvo. V Konfucijevih naukih prevladujejo teorije o modrem vladanju, ki bi, če bi se udejanjilo, po njegovem prepričanju potrti in izčrpani Kitajski prineslo blaginjo in stanovitnost. Nemogoče je potemtakem ločiti Konfucija od časa, v katerem je živel, oziroma konfucianizma od dobe, v kateri se je rodil.

 

Ves ta nemir je bil posledica razpada vladavine dinastije Zhou. V Konfucijevem času je bila ta dinastija verjetno na prestolu že pet stoletij, vendar se je moč vladarske hiše Zhou dotlej že močno zmanjšala. Sistem vladanja te dinastije je temeljil na fevdalni ureditvi, kar je pomenilo, da so plemiči, zvesti dvoru, v njegovem imenu upravljali različne dele imperija. Ta ureditev je teoretično še vedno prevladovala v Konfucijevih dneh, ko so se številni vojvode uradno razglašali za vazale zhouskih cesarjev. V resnici pa je vladavina Zhoujev dokončno razpadla v številne med sabo sprte države – kar sto oseminštirideset jih omenjajo stari letopisi –, medtem ko je imel cesar zunaj svoje prestolnice le še malo besede. Dežela se je tako zapletala v nenehne spore in spletke, saj so se številne plemiške rodbine, ki so vladale številnim pritlikavim kraljevinam, pulile za ozemlje in bogastvo.

 

Politični nered Konfucijevih dni in dvoje stoletij, ki sta mu sledili, pa so bili hkrati rodovitna prst za razcvet intelektualne izmenjave mnenj, iz katere se je rodilo nekaj najpomembnejših filozofskih gibanj v zgodovini človeštva. Ustvarjalni kitajski misleci, ki jih je kaos okrog njih spravljal v obup, so začeli vročično iskati odgovore na gorje, ki je zastrupljalo njihovo domovino, pri čemer so se poglabljali v temeljna vprašanja, s katerimi se sooča človeška družba in eksistenca. Kaj je prava vloga vlade in kako naj se ljudem vlada? Kaj je prava narava človeka – dobro ali zlo? Ali človeštvo zavzema posebno mesto v vesolju, in če je tako, kaj je njegov namen?

 

Ta intelektualni razvoj je položil temelje za filozofsko in literarno tradicijo, iz katere so se izoblikovale osnovne sestavine misli v večjem delu vzhodne Azije, misli, ki ni bila nič manj vplivna kot tiste, ki so vzniknile v grških mestnih državicah in na indijski podcelini. Konfucijevi nauki so bili del te cvetoče in inovativne misli. A njegov glas je bil zgolj eden izmed mnogih. Drugi so bili v tistem času in še stoletja pozneje vplivnejši. Šele nazadnje je iz te tekme različnih filozofij kot najpomembnejši vzhodnoazijski modrec izšel Konfucij, vendar je bila njegova zmaga dolgotrajen, počasen proces, ki je trajal kakih tisoč petsto let in ki v nekaterih pogledih še danes ni dokončan.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
3
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.433
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.843
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.914
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.008
05/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.477
06/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.547
07/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.153
08/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.084
09/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.177
10/
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
Miha Burger
Ogledov: 858