Opazili smo

Rešitev Evropske unije niso evroobveznice, pač pa t.i. sterilizacija javnega dolga

Ideja o evropskih obveznicah, ki jo podpira tudi Slovenija, je za nas ta hip resda mamljiva, vendar jo vodilna članica EU nikoli ne bo podprla. In ker poraz nikoli ni dober politični kapital, se nam v trenutni politični konstelaciji z Berlinom ne izplača odpreti neposredne konfrontacije. Boljša rešitev je t.i. sterilizacija javnega dolga: Centralne banke bi morale začeti kupovati javni dolg od držav članic, ga sterilizirati in na koncu izbrisati. Ta rešitev je mogoča, saj je bila delno že vzpostavljena sredi zadnje finančne krize: s proceduro količinske ublažitve (quantitative easing) centralna banka na sekundarnem trgu kupi državni dolg, ga obdrži v bilancah ter tako zniža stroške. Ameriška Federal Reserve bo na takšen način ZDA omogočila zadolževanje za 6.200 milijard dolarjev oziroma za še več, če bo potrebno. In bo potrebno.

20.04.2020 06:00
Ključne besede:   Laris Gaiser   koronavirus   Nemčija   Slovenija   evroobveznice   ECB   sterilizacija   FED   quantitative easing   Bruselj   EU

Nemški model je dolgoročno usojen propadu. Je nevzdržen, ekonomsko samomorilen in vesel sem, da so se tega končno začele zavedati tudi domače elite. Pohvalno.

Mednarodno ravnovesje moči in ekonomski odnosi se bodo po krizi, ki jo je sprožil koronavirus, znatno spremenili. Dolžina globalne recesije, ki jo bodo zaznamovali nižje povpraševanje, rast brezposelnosti, kot tudi preoblikovanje proizvodenje, krčenje kitajskega trga in povišani dolg gospodarskih akterjev, bo odvisna od tega, kako učinkovite bodo države pri zavarovanju kupne moči državljanov.

 

Slovenija bo v naslednjih mesecih izgubila dober del bruto domačega proizvoda. Le delno ga bo lahko nadomestila s spodbujevalnimi politikami notranjega trga. Vlada se v želji po proračunskem preživetju zaveda, da mora pridobiti čim več denarja iz Evrope in izkoristiti trenutno zamrznjene omejitve, ki jih nosi Stabilizacijski pakt. Zaradi omenjenih potreb se je Slovenija v preteklih tednih prvič postavila ob bok tistim državam, ki podpirajo idejo o oblikovanju evropskih obveznic. Ideja skupnih obveznic, ki bi državam olajšala dostop do finančnih trgov in članice prisilila k resnični solidarnosti ter hkrati finančnim špekulantom onemogočila slabitev posamezne države zaradi njenega visokega javnega dolga, ni bila nikoli priljubljena pri naši glavni gospodarski partnerici Nemčiji. Berlin je v prepričanju, da mora zdravo gospodarstvo temeljiti na izredni fiskalni disciplini in da morajo centralne banke imeti omejene monetarne pristojnosti, svojo vizijo in strukturo prenesel v evro sistem. To je Nemčiji omogočilo oblikovanje lastnega geoekonomskega imperija in nadzor nad politiko večine evropskih držav. Tudi Slovenije. 

 

Nemški model je dolgoročno usojen propadu. Je nevzdržen, ekonomsko samomorilen in vesel sem, da so se tega končno začele zavedati tudi domače elite. Pohvalno. Vendar je slovenskim zunanje političnim strategom zdaj potrebno svetovati veliko dozo modrosti. V času po koronavirusu, ko bodo Združene države Amerike skušale pospešiti slabosti nemškega upravljanja Evropske unije, omejiti geopolitični nadzor Berlina v Srednji Evropi in bolje povezati severnoatlantski varnostni in tržni sistem, je v interesu Slovenije, da preoblikuje svojo gospodarsko odvisnost od Nemčije, da pospeši svoje industrijsko preoblikovanje in da se zasidra kot kredibilen most, sogovornik med Washingtonom in Evropo. V času, ko bo Balkan ponovno problematičen, ko bo Rusija vključena v dialog in Kitajska onemogočena v svojih svetovnih ambicijah, bomo lahko vnovčili dividende pravočasnih odločitev.

 

Vendar do tja je pot še relativno dolga in strateška veda zahteva izogib neposrednim konfrontacijam. Zato želja po evropskih obveznicah trenutno ne more biti zmagovalna poteza. Unija še vedno nima skupne vlade, ki bi na mednarodnih trgih zagotavljala kredibilnost obveznic, in kar je v pogajalskem smislu najpomembnejše, zanje je v Svetu EU potrebna podpora vseh članic, Nemčija pa še vedno ni pripravljena popustiti. Poraz nikoli ni dober politični kapital in v trenutni politični konstelaciji se nam z Berlinom ne izplača odpreti neposredne konfrontacije. Najprej je treba rešiti problem nujno potrebne likvidnosti, s katero se bo podprlo delovanje trgov. Šele nato se lahko začnemo ukvarjati s spremembo naše zunanjepolitične drže, zavezništev in struktur Evropske unije, tudi na podlagi uspeha, ki ga bomo dosegli v prvi nalogi. Kratkoročno bomo potrebovali ogromno količino denarja. Države morajo vsekakor najti način, da zadolževanje ne bo v depresijo pahnilo nadaljnjega razvoja in preživetja socialnega varstva. Trenutni evropski mehanizmi tega ne omogočajo.

 

Obstaja rešitev, ki bi jo lahko Slovenija predlagala v Bruslju in s tem po poraznem obdobju Karla Erjavca in Mirana Cerarja pridobila malo sijaja v svoji zunanji politiki, hkrati pa tudi nove zaveznike za prihodnost. Rešitev bi bila sterilizacija javnega dolga. Centralne banke bi morale začeti kupovati javni dolg od držav članic, ga sterilizirati in na koncu izbrisati. Ta rešitev je mogoča, saj je bila delno že vzpostavljena sredi zadnje finančne krize: s proceduro količinske ublažitve (quantitative easing) centralna banka na sekundarnem trgu kupi državni dolg, ga obdrži v bilancah ter tako zniža stroške. Ameriška Federal Reserve bo na takšen način ZDA omogočila zadolževanje za 6.200 milijard dolarjev oziroma za še več, če bo potrebno. In bo potrebno.

 

Po krizi mora centralna banka obdržati, sterilizirati dober del dolga v lastnih bilancah in posledično zagotoviti poplačilo ostalega. To bi v naslednjih mesecih resnično pripomoglo k učinkovitemu posredovanju države v času krize. Ko centralna banka lahko dolgoročno obdrži v bilancah obveznice s fiksno mero, to pomeni, da jih v teku let lahko izbriše s pomočjo inflacije. Takšna pot bi v danih okoliščinah nadomestila učinek evroobveznic, državam bi zagotovila vso potrebno likvidnost in nas varovala pred trenutno  nepotrebnim konfliktom z Nemčijo, ker če je v Svetu EU potrebno soglasje vseh članic za takoimenovane evroobveznice, pa je za spremembo delovanja Evropske centralne banke potrebna le večina članic in Berlin ne nadzoruje večine. 

 

Za opisano rešitev je treba prilagoditi delovanje ECB tako, da lahko več desetletij obdrži obveznice v bilancah. Trenutno je to mogoče za največ tri leta, kar je premalo za izvedbo izbrisa na podlagi sterilizacije. Da bi bilo politično trenje čim manjše in predlagana rešitev zapakirana kot tehnična – torej za nemško javnost sprejemljiva –, svetujem, da vlada neuradno zadolži enega od svojih zunanjepolitičnih svetovalcev, da zadevo koordinira in preda slovenski Centralni banki za nadaljnje usklajevanje znotraj evrosistema. 

 

Kratkoročni cilj, neobičajna iznajdljivost, lahko vrne Sloveniji dolgoročno mednarodno kredibilnost.

 

LARIS GAISER je član uredniškega sveta portala+ in predsednik Panevropskega gibanja Slovenije

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Jože Dežman piše Tanji Fajon in Dominiki Švarc Pipan
4
15.05.2023 12:31
Predlagam, da udeležencem konference za sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida in drugih hudodelstevrazložite ... Več.
Piše: Jože Dežman
Drugo pismo državnemu sekretarju Frangežu in ministru Hanu
2
26.02.2023 21:59
Prvega oktobra lani sem pisal Matevžu Frangežu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo, ter ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Avtonomija muzejev: Kdo odloča o muzejih in slovenski dediščini? Javnost, stroka ali politiki?
8
27.01.2023 07:05
Muzeji postajajo orodje političnega boja, ugotavlja 80 podpisnikov odprtega pisma v podporo avtonomiji muzejev. O odločitvi ... Več.
Piše: Uredništvo
Golobova kulturna revolucija ali ukinjeni muzej osamosvojitve
15
25.01.2023 14:04
Izjava za javnost zaposlenih v Muzeju novejše zgodovine Slovenije ob ukinitvi in združitvi dveh muzejev v novo muzejsko ustanovo ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko oblast zlorabi javno za utrjevanje oblasti
7
10.01.2023 14:19
Vse državljane pozivamo, naj natančno preučijo stavkovne zahteve, opozarjajo na portalu Zdravstvo.si, kjer so nas prosili, naj ... Več.
Piše: Uredništvo
Editorial Open Letter to the Dutch Ambassador to Slovenia
9
07.12.2022 22:00
In recent years the Tulip Award has been presented to human rights activists in Uganda, Armenia and Pakistan. In this case we ... Več.
Piše: Uredništvo
In memoriam Joco Žnidaršič (1938-2022)
1
02.12.2022 17:38
Fotoreporter je bil z vsem srcem in dušo. Nikamor brez fotoaparata. Vedno je iskaldober ali še boljši motiv. Za njega ni ... Več.
Piše: Srđan Živulović
Zakaj je Milan Brglez proti opredelitvi Rusije kot teroristične države
12
23.11.2022 22:47
Pri glasovanju o končnem besedilu resolucijesem se vzdržal. Resolucija predstavlja škodljiv odmik od enotnega stališča ... Več.
Piše: Uredništvo
Češka predlaga včlanitev Slovenije v Višegrajsko skupino
4
12.10.2022 21:00
Med srečanjem predsednic in predsednikov štirih držav, članic Višegrajske skupine v Bratislavi, je češki predsednik Miloš Zeman ... Več.
Piše: Uredništvo
Resno pismo ministru Hanu in njegovemu sekretarju Frangežu
4
06.10.2022 10:35
Ideja nekaterih politikov v Evropski komisiji pa tudi pri nas, da zamrznemo oziroma damo del energetsko potratne industrije v ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Etiketiranje Giorgie Meloni s fašistko je pretiravanje, četudi je njena stranka zelo desna, nacionalistična in z močno socialno agendo.
5
26.09.2022 11:53
Zmaga desne koalicije na italijanskih parlamentarnih volitvah, prejela je okoli 44 odstotkov glasov, ne prinaša sprememb le v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Buongiorno, Giorgia! Ali bo Italija v nedeljo dobila prvo premierko v zgodovini?
0
23.09.2022 09:00
Parlamentarne volitve v Italiji so dobesedno pred vrati. Po anketah najbolje kaže desnici, posebej stranki Bratje Italije, kjer, ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Primerjava cen: Mercator sledi Eurospinu, najdražji Tuš
3
20.09.2022 09:43
Najcenejša slovenska košarica osnovnih življenjskih dobrin znaša 29 evrov, najdražja pa je pri sosedih v Avstriji, kjer morajo ... Več.
Piše: Uredništvo
In memoriam Ivo Hvalica (1936-2022)
0
29.08.2022 06:27
Ivo ni le razumel bistva parlamentarizma, ki je v italijanskem glagolu parlare , torej v govorjenju, saj to nadomešča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Atentat na Salmana Rushdieja: Verski fanatizem je zlo, proti kateremu se bo treba boriti z vso ljubeznijo, ki jo premoremo
12
15.08.2022 13:15
Rezilo noža, ki je zabodlo Salmana Rushdieja, je zarezalo tudi v nas, idealiste, ki še verjamemo v svobodo misli in besede. Ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lukašenkovi buldožerji nad poljske grobove
3
15.07.2022 14:18
V zadnjem mesecu je režim Aleksandra Lukašenka, edinega pravega Putinovega zaveznika v Evropi, večkrat oskrunil pokopališča na ... Več.
Piše: Uredništvo
Suši na Obali ni videti konca, Brežanovi birokrati pa "vse spremljajo in imajo pod nadzorom"
10
13.07.2022 09:00
Trajna rešitev problema vodooskrbe štirih obalnih občin se odmika najmanj za 10 do 15 let v prihodnost. Sedanja vladna koalicija ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
"Moj ponos je več vreden kot 12.000 evrov in zaradi tega bom odstopil."
5
22.05.2022 23:23
V začetku junija 2022 bomo dobili novo, že 15. vlado Republike Slovenije. Prišel bo novi finančni minister, ki si bo izbral ... Več.
Piše: Ivan Simič
Ruske matere, vaši otroci streljajo na mirne civiliste. Ubijajo ženske, ubijajo otroke.
1
04.03.2022 21:08
Metropolit Kliment, škof ukrajinske pravoslavne cerkve, ki v teh dneh preživlja najhujše čase po Stalinu in Hitlerju, se je ... Več.
Piše: Uredništvo
Do konca februarja razstava priznanih umetnikov v Galeriji Bažato
0
06.01.2022 17:51
16 umetnikov z deli različnih generacij, ki za svoje ustvarjanje uporabljajo raznovrstne tehnike in medije se do konca februarja ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Borut Pahor kritično o ukinitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja
Uredništvo
Ogledov: 2.080
02/
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
Andraž Šest
Ogledov: 1.784
03/
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.455
04/
Ameriške vojne in dolžniška kriza: "Biti sovražnik Združenih držav je nevarno, toda biti prijatelj je usodno"
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.217
05/
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
Dejan Steinbuch
Ogledov: 930
06/
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
Božo Cerar
Ogledov: 857
07/
Evtanazija ali evgenika? Kaj lahko pomeni dobra smrt* v neoliberalnem obdobju človeštva
Milan Krek
Ogledov: 917
08/
Hočete ekstremiste? Sova vam jih prikriva ali morda celo ščiti, Portal Plus jih razkriva!
Kizo
Ogledov: 33.851
09/
Parlamentarne volitve v Grčiji: Negotovost kot še nikoli
Tomi Dimitrovski
Ogledov: 689
10/
Odrasli v sobi ali zakaj so Nemci skoraj vedno največji evropski problem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.249