Opazili smo

Rešitev Evropske unije niso evroobveznice, pač pa t.i. sterilizacija javnega dolga

Ideja o evropskih obveznicah, ki jo podpira tudi Slovenija, je za nas ta hip resda mamljiva, vendar jo vodilna članica EU nikoli ne bo podprla. In ker poraz nikoli ni dober politični kapital, se nam v trenutni politični konstelaciji z Berlinom ne izplača odpreti neposredne konfrontacije. Boljša rešitev je t.i. sterilizacija javnega dolga: Centralne banke bi morale začeti kupovati javni dolg od držav članic, ga sterilizirati in na koncu izbrisati. Ta rešitev je mogoča, saj je bila delno že vzpostavljena sredi zadnje finančne krize: s proceduro količinske ublažitve (quantitative easing) centralna banka na sekundarnem trgu kupi državni dolg, ga obdrži v bilancah ter tako zniža stroške. Ameriška Federal Reserve bo na takšen način ZDA omogočila zadolževanje za 6.200 milijard dolarjev oziroma za še več, če bo potrebno. In bo potrebno.

20.04.2020 06:00
Ključne besede:   Laris Gaiser   koronavirus   Nemčija   Slovenija   evroobveznice   ECB   sterilizacija   FED   quantitative easing   Bruselj   EU

Nemški model je dolgoročno usojen propadu. Je nevzdržen, ekonomsko samomorilen in vesel sem, da so se tega končno začele zavedati tudi domače elite. Pohvalno.

Mednarodno ravnovesje moči in ekonomski odnosi se bodo po krizi, ki jo je sprožil koronavirus, znatno spremenili. Dolžina globalne recesije, ki jo bodo zaznamovali nižje povpraševanje, rast brezposelnosti, kot tudi preoblikovanje proizvodenje, krčenje kitajskega trga in povišani dolg gospodarskih akterjev, bo odvisna od tega, kako učinkovite bodo države pri zavarovanju kupne moči državljanov.

 

Slovenija bo v naslednjih mesecih izgubila dober del bruto domačega proizvoda. Le delno ga bo lahko nadomestila s spodbujevalnimi politikami notranjega trga. Vlada se v želji po proračunskem preživetju zaveda, da mora pridobiti čim več denarja iz Evrope in izkoristiti trenutno zamrznjene omejitve, ki jih nosi Stabilizacijski pakt. Zaradi omenjenih potreb se je Slovenija v preteklih tednih prvič postavila ob bok tistim državam, ki podpirajo idejo o oblikovanju evropskih obveznic. Ideja skupnih obveznic, ki bi državam olajšala dostop do finančnih trgov in članice prisilila k resnični solidarnosti ter hkrati finančnim špekulantom onemogočila slabitev posamezne države zaradi njenega visokega javnega dolga, ni bila nikoli priljubljena pri naši glavni gospodarski partnerici Nemčiji. Berlin je v prepričanju, da mora zdravo gospodarstvo temeljiti na izredni fiskalni disciplini in da morajo centralne banke imeti omejene monetarne pristojnosti, svojo vizijo in strukturo prenesel v evro sistem. To je Nemčiji omogočilo oblikovanje lastnega geoekonomskega imperija in nadzor nad politiko večine evropskih držav. Tudi Slovenije. 

 

Nemški model je dolgoročno usojen propadu. Je nevzdržen, ekonomsko samomorilen in vesel sem, da so se tega končno začele zavedati tudi domače elite. Pohvalno. Vendar je slovenskim zunanje političnim strategom zdaj potrebno svetovati veliko dozo modrosti. V času po koronavirusu, ko bodo Združene države Amerike skušale pospešiti slabosti nemškega upravljanja Evropske unije, omejiti geopolitični nadzor Berlina v Srednji Evropi in bolje povezati severnoatlantski varnostni in tržni sistem, je v interesu Slovenije, da preoblikuje svojo gospodarsko odvisnost od Nemčije, da pospeši svoje industrijsko preoblikovanje in da se zasidra kot kredibilen most, sogovornik med Washingtonom in Evropo. V času, ko bo Balkan ponovno problematičen, ko bo Rusija vključena v dialog in Kitajska onemogočena v svojih svetovnih ambicijah, bomo lahko vnovčili dividende pravočasnih odločitev.

 

Vendar do tja je pot še relativno dolga in strateška veda zahteva izogib neposrednim konfrontacijam. Zato želja po evropskih obveznicah trenutno ne more biti zmagovalna poteza. Unija še vedno nima skupne vlade, ki bi na mednarodnih trgih zagotavljala kredibilnost obveznic, in kar je v pogajalskem smislu najpomembnejše, zanje je v Svetu EU potrebna podpora vseh članic, Nemčija pa še vedno ni pripravljena popustiti. Poraz nikoli ni dober politični kapital in v trenutni politični konstelaciji se nam z Berlinom ne izplača odpreti neposredne konfrontacije. Najprej je treba rešiti problem nujno potrebne likvidnosti, s katero se bo podprlo delovanje trgov. Šele nato se lahko začnemo ukvarjati s spremembo naše zunanjepolitične drže, zavezništev in struktur Evropske unije, tudi na podlagi uspeha, ki ga bomo dosegli v prvi nalogi. Kratkoročno bomo potrebovali ogromno količino denarja. Države morajo vsekakor najti način, da zadolževanje ne bo v depresijo pahnilo nadaljnjega razvoja in preživetja socialnega varstva. Trenutni evropski mehanizmi tega ne omogočajo.

 

Obstaja rešitev, ki bi jo lahko Slovenija predlagala v Bruslju in s tem po poraznem obdobju Karla Erjavca in Mirana Cerarja pridobila malo sijaja v svoji zunanji politiki, hkrati pa tudi nove zaveznike za prihodnost. Rešitev bi bila sterilizacija javnega dolga. Centralne banke bi morale začeti kupovati javni dolg od držav članic, ga sterilizirati in na koncu izbrisati. Ta rešitev je mogoča, saj je bila delno že vzpostavljena sredi zadnje finančne krize: s proceduro količinske ublažitve (quantitative easing) centralna banka na sekundarnem trgu kupi državni dolg, ga obdrži v bilancah ter tako zniža stroške. Ameriška Federal Reserve bo na takšen način ZDA omogočila zadolževanje za 6.200 milijard dolarjev oziroma za še več, če bo potrebno. In bo potrebno.

 

Po krizi mora centralna banka obdržati, sterilizirati dober del dolga v lastnih bilancah in posledično zagotoviti poplačilo ostalega. To bi v naslednjih mesecih resnično pripomoglo k učinkovitemu posredovanju države v času krize. Ko centralna banka lahko dolgoročno obdrži v bilancah obveznice s fiksno mero, to pomeni, da jih v teku let lahko izbriše s pomočjo inflacije. Takšna pot bi v danih okoliščinah nadomestila učinek evroobveznic, državam bi zagotovila vso potrebno likvidnost in nas varovala pred trenutno  nepotrebnim konfliktom z Nemčijo, ker če je v Svetu EU potrebno soglasje vseh članic za takoimenovane evroobveznice, pa je za spremembo delovanja Evropske centralne banke potrebna le večina članic in Berlin ne nadzoruje večine. 

 

Za opisano rešitev je treba prilagoditi delovanje ECB tako, da lahko več desetletij obdrži obveznice v bilancah. Trenutno je to mogoče za največ tri leta, kar je premalo za izvedbo izbrisa na podlagi sterilizacije. Da bi bilo politično trenje čim manjše in predlagana rešitev zapakirana kot tehnična – torej za nemško javnost sprejemljiva –, svetujem, da vlada neuradno zadolži enega od svojih zunanjepolitičnih svetovalcev, da zadevo koordinira in preda slovenski Centralni banki za nadaljnje usklajevanje znotraj evrosistema. 

 

Kratkoročni cilj, neobičajna iznajdljivost, lahko vrne Sloveniji dolgoročno mednarodno kredibilnost.

 

LARIS GAISER je član uredniškega sveta portala+ in predsednik Panevropskega gibanja Slovenije

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Rotary klub dijakom in študentom uresničuje sanje
0
11.07.2021 00:12
Ponosni smo, da smo tudi letos, takratnim epidemiološkim razmeram navkljub, zaplesali tradicionalni Veliki rotarijski ples in ... Več.
Piše: Uredništvo
Mein Gott, Anderličev Schellenburg sploh nima veljavnega gradbenega dovoljenja, pa je zgrajeno že najvišje nadstropje!*
2
13.06.2021 14:49
Vila in Palača Schellenburg je ta hip najbolj medijsko izpostavljen gradbeni projekt v Ljubljani, za elitističnimi propagandnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Prosim vas, poiščimo zdaj v sebi to notranjo moč"
4
01.04.2021 21:40
Predsednik republike je ob že drugem zaprtju države (lockdown) v zadnjem letu ponovno nagovoril ljudstvo. Njegovo temeljno ... Več.
Piše: Uredništvo
Ken Hu, Huawei: "Pandemija je digitalizaciji omogočila velik pospešek"
0
31.03.2021 20:52
Huawei je lani ustvaril 64,6 milijarde juanov (9,9 milijarde dolarjev oz. 8,4 milijarde evrov) čistega dobička, kar je tri ... Več.
Piše: Uredništvo
Društvo novinarjev Slovenije: Janša s svojimi dejanji dokazuje, da so očitki na njegov račun upravičeni!
5
10.03.2021 22:48
Na dan, ko se je v Evropskem parlamentu začela razprava o svobodi medijev v nekaterih članicah, med drugim tudi v Sloveniji, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje odpadki: Slovenske smeti na meji z Italijo
1
08.03.2021 20:00
Občina Šempeter-Vrtojba je, potem ko je konec lanskega leta odpovedala pogodbo Komunali Nova Gorica za odvoz odpadkov, postavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Salonit Anhovo z rastjo prihodkov v letu 2020
0
05.03.2021 11:27
Lepo je slišati, da se v dolini Soče, kjer pogosto poročajo o slabih novicah, zgodi tudi kaj pozitivnega. Še lepše, če se to ... Več.
Piše: Uredništvo
In memoriam George Schultz: Dve stoletji velikega diplomata
2
13.02.2021 06:59
Trinajstega decembra je dopolnil veličastnih sto let, dva meseca kasneje, šestega februarja 2021, pa se je v svojem stoprvem ... Več.
Piše: Igor Kovač
Protestno pismo ruskemu veleposlaniku zaradi primera Aleksej Navalni
4
03.02.2021 07:30
Včerajšnja obsodba ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega na skoraj tri leta kazenske kolonije utegne sprožiti širše ... Več.
Piše: Uredništvo
Smrt kralja televizijskih intervjujev
3
24.01.2021 08:14
Verjetno poslednja televizijska legenda 20. stoletja, ki je kot voditelj in izpraševalec v svojih oddajah poosebljal novinarski ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Omejevanje konkurence je pogosto posledica političnih pritiskov
1
20.01.2021 00:55
Na Ekonomski fakulteti so pripravili študijo o tem, kaj bi omejevanje konkurence pri uvajanju 5G tehnologije v Sloveniji ... Več.
Piše: Uredništvo
Živeti za knjige in od knjig (In memoriam Milan Matos, 1945–2020)
0
28.12.2020 21:11
Prezgodaj je še, da bi lahko v celoti ovrednotili pomen življenja in dela Milana Matosa, človeka, ki je gotovo najbolj ... Več.
Piše: Samo Rugelj
Prilaščanje Jadranskega morja, ali zgolj nova strategija EU o "izključnih ekonomskih conah"?
0
19.12.2020 04:37
Današnji sestanek treh zunanjih ministrov v Trstu o izključnih ekonomskih conah v Jadranu je za Slovenijo zanimiv predvsem zato, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Vaya con Dios, Diego*
3
30.11.2020 01:12
Da, imel je šibkosti in zabredel je globoko v blato. A prepričan sem, da je najgloblje v njegovem srcu vselej, vse od prvih ... Več.
Piše: Andrej Lokar
28-letni mandat Zdenke Badovinac v Moderni galeriji in blamaža s tremi pismi
7
23.11.2020 20:27
O imenovanju direktorja ali direktorice javnega zavoda s področja kulture po zakonu odloča ustanoviteljica, tj. Republika ... Več.
Piše: Uredništvo
Aleksandra Pivec o bontonu Jožeta "Primitivca" Damijana
11
14.11.2020 22:59
Aleksandra Pivec, nekdanja kmetijska ministrica in predsednica upokojenske stranke v odstopu, se je oglasila s krajšim ... Več.
Piše: Uredništvo
IZUM in COBISS.Net: Sprememba strategije in zavajanje na mednarodni sceni
1
01.11.2020 20:10
Na spletni strani www.cobiss.net je objavljen zapisnik 5. seje Sveta COBISS.Net z dne 9. 9. 2020. Iz njega je razvidno, kako ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ko glave skupaj staknejo Nikolić, Eberlinc, Barbič in Mervar, je ...
2
30.10.2020 21:41
Javnost je presenetila novica, da so štiri slovenske družbe s področja energetike (HSE, ELES, Plinovodi in HESS) na evropski ... Več.
Piše: Uredništvo
22 "neuklonljivih": Posledice obračunavanja z mediji so za vse družbe uničujoče!
12
28.10.2020 21:46
Včeraj je bilo v razvid medijev, ki ga vodi ministrstvo za kulturo, vpisanih 2366 medijev. Med njimi so tudi Večer, Delo, ... Več.
Piše: Uredništvo
Nikolićev Holding slovenskih elektrarn z zgodovinskim izkupičkom
0
20.10.2020 21:00
Letošnji trinajsti oktober si bodo gotovo zapomnili v skupini Holding slovenskih elektrarn (HSE), saj so ta dan dosegli ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.515
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.389
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.396
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.551
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.301
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.408
07/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.155
08/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 995
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.120
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 758