Opazili smo

Rešitev Evropske unije niso evroobveznice, pač pa t.i. sterilizacija javnega dolga

Ideja o evropskih obveznicah, ki jo podpira tudi Slovenija, je za nas ta hip resda mamljiva, vendar jo vodilna članica EU nikoli ne bo podprla. In ker poraz nikoli ni dober politični kapital, se nam v trenutni politični konstelaciji z Berlinom ne izplača odpreti neposredne konfrontacije. Boljša rešitev je t.i. sterilizacija javnega dolga: Centralne banke bi morale začeti kupovati javni dolg od držav članic, ga sterilizirati in na koncu izbrisati. Ta rešitev je mogoča, saj je bila delno že vzpostavljena sredi zadnje finančne krize: s proceduro količinske ublažitve (quantitative easing) centralna banka na sekundarnem trgu kupi državni dolg, ga obdrži v bilancah ter tako zniža stroške. Ameriška Federal Reserve bo na takšen način ZDA omogočila zadolževanje za 6.200 milijard dolarjev oziroma za še več, če bo potrebno. In bo potrebno.

20.04.2020 06:00
Ključne besede:   Laris Gaiser   koronavirus   Nemčija   Slovenija   evroobveznice   ECB   sterilizacija   FED   quantitative easing   Bruselj   EU

Nemški model je dolgoročno usojen propadu. Je nevzdržen, ekonomsko samomorilen in vesel sem, da so se tega končno začele zavedati tudi domače elite. Pohvalno.

Mednarodno ravnovesje moči in ekonomski odnosi se bodo po krizi, ki jo je sprožil koronavirus, znatno spremenili. Dolžina globalne recesije, ki jo bodo zaznamovali nižje povpraševanje, rast brezposelnosti, kot tudi preoblikovanje proizvodenje, krčenje kitajskega trga in povišani dolg gospodarskih akterjev, bo odvisna od tega, kako učinkovite bodo države pri zavarovanju kupne moči državljanov.

 

Slovenija bo v naslednjih mesecih izgubila dober del bruto domačega proizvoda. Le delno ga bo lahko nadomestila s spodbujevalnimi politikami notranjega trga. Vlada se v želji po proračunskem preživetju zaveda, da mora pridobiti čim več denarja iz Evrope in izkoristiti trenutno zamrznjene omejitve, ki jih nosi Stabilizacijski pakt. Zaradi omenjenih potreb se je Slovenija v preteklih tednih prvič postavila ob bok tistim državam, ki podpirajo idejo o oblikovanju evropskih obveznic. Ideja skupnih obveznic, ki bi državam olajšala dostop do finančnih trgov in članice prisilila k resnični solidarnosti ter hkrati finančnim špekulantom onemogočila slabitev posamezne države zaradi njenega visokega javnega dolga, ni bila nikoli priljubljena pri naši glavni gospodarski partnerici Nemčiji. Berlin je v prepričanju, da mora zdravo gospodarstvo temeljiti na izredni fiskalni disciplini in da morajo centralne banke imeti omejene monetarne pristojnosti, svojo vizijo in strukturo prenesel v evro sistem. To je Nemčiji omogočilo oblikovanje lastnega geoekonomskega imperija in nadzor nad politiko večine evropskih držav. Tudi Slovenije. 

 

Nemški model je dolgoročno usojen propadu. Je nevzdržen, ekonomsko samomorilen in vesel sem, da so se tega končno začele zavedati tudi domače elite. Pohvalno. Vendar je slovenskim zunanje političnim strategom zdaj potrebno svetovati veliko dozo modrosti. V času po koronavirusu, ko bodo Združene države Amerike skušale pospešiti slabosti nemškega upravljanja Evropske unije, omejiti geopolitični nadzor Berlina v Srednji Evropi in bolje povezati severnoatlantski varnostni in tržni sistem, je v interesu Slovenije, da preoblikuje svojo gospodarsko odvisnost od Nemčije, da pospeši svoje industrijsko preoblikovanje in da se zasidra kot kredibilen most, sogovornik med Washingtonom in Evropo. V času, ko bo Balkan ponovno problematičen, ko bo Rusija vključena v dialog in Kitajska onemogočena v svojih svetovnih ambicijah, bomo lahko vnovčili dividende pravočasnih odločitev.

 

Vendar do tja je pot še relativno dolga in strateška veda zahteva izogib neposrednim konfrontacijam. Zato želja po evropskih obveznicah trenutno ne more biti zmagovalna poteza. Unija še vedno nima skupne vlade, ki bi na mednarodnih trgih zagotavljala kredibilnost obveznic, in kar je v pogajalskem smislu najpomembnejše, zanje je v Svetu EU potrebna podpora vseh članic, Nemčija pa še vedno ni pripravljena popustiti. Poraz nikoli ni dober politični kapital in v trenutni politični konstelaciji se nam z Berlinom ne izplača odpreti neposredne konfrontacije. Najprej je treba rešiti problem nujno potrebne likvidnosti, s katero se bo podprlo delovanje trgov. Šele nato se lahko začnemo ukvarjati s spremembo naše zunanjepolitične drže, zavezništev in struktur Evropske unije, tudi na podlagi uspeha, ki ga bomo dosegli v prvi nalogi. Kratkoročno bomo potrebovali ogromno količino denarja. Države morajo vsekakor najti način, da zadolževanje ne bo v depresijo pahnilo nadaljnjega razvoja in preživetja socialnega varstva. Trenutni evropski mehanizmi tega ne omogočajo.

 

Obstaja rešitev, ki bi jo lahko Slovenija predlagala v Bruslju in s tem po poraznem obdobju Karla Erjavca in Mirana Cerarja pridobila malo sijaja v svoji zunanji politiki, hkrati pa tudi nove zaveznike za prihodnost. Rešitev bi bila sterilizacija javnega dolga. Centralne banke bi morale začeti kupovati javni dolg od držav članic, ga sterilizirati in na koncu izbrisati. Ta rešitev je mogoča, saj je bila delno že vzpostavljena sredi zadnje finančne krize: s proceduro količinske ublažitve (quantitative easing) centralna banka na sekundarnem trgu kupi državni dolg, ga obdrži v bilancah ter tako zniža stroške. Ameriška Federal Reserve bo na takšen način ZDA omogočila zadolževanje za 6.200 milijard dolarjev oziroma za še več, če bo potrebno. In bo potrebno.

 

Po krizi mora centralna banka obdržati, sterilizirati dober del dolga v lastnih bilancah in posledično zagotoviti poplačilo ostalega. To bi v naslednjih mesecih resnično pripomoglo k učinkovitemu posredovanju države v času krize. Ko centralna banka lahko dolgoročno obdrži v bilancah obveznice s fiksno mero, to pomeni, da jih v teku let lahko izbriše s pomočjo inflacije. Takšna pot bi v danih okoliščinah nadomestila učinek evroobveznic, državam bi zagotovila vso potrebno likvidnost in nas varovala pred trenutno  nepotrebnim konfliktom z Nemčijo, ker če je v Svetu EU potrebno soglasje vseh članic za takoimenovane evroobveznice, pa je za spremembo delovanja Evropske centralne banke potrebna le večina članic in Berlin ne nadzoruje večine. 

 

Za opisano rešitev je treba prilagoditi delovanje ECB tako, da lahko več desetletij obdrži obveznice v bilancah. Trenutno je to mogoče za največ tri leta, kar je premalo za izvedbo izbrisa na podlagi sterilizacije. Da bi bilo politično trenje čim manjše in predlagana rešitev zapakirana kot tehnična – torej za nemško javnost sprejemljiva –, svetujem, da vlada neuradno zadolži enega od svojih zunanjepolitičnih svetovalcev, da zadevo koordinira in preda slovenski Centralni banki za nadaljnje usklajevanje znotraj evrosistema. 

 

Kratkoročni cilj, neobičajna iznajdljivost, lahko vrne Sloveniji dolgoročno mednarodno kredibilnost.

 

LARIS GAISER je član uredniškega sveta portala+ in predsednik Panevropskega gibanja Slovenije

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Putinova nova ustava: Še 16 let na 20 podlage
3
02.07.2020 11:30
Referendum, s katerim si je ruski avtokratski predsednik, ki je na oblasti že dve desetletji, zagotovil še nadaljnih 16 let vsaj ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Nepriznana manjšina je nagradila avstrijsko veleposlanico Sigrid Berka v Sloveniji
5
13.06.2020 22:59
Sigrid Berka je bila štiri leta veleposlanica Republike Avstrije v Ljubljani. Pred odhodom na Dunaj ji je Zveza kulturnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Večni politik Dušan Keber
4
10.06.2020 21:42
Dušan Keber ni strokovnjak, ampak politik, ki se bori za povrnitev oblasti in ohranitev privilegijev. V boju za oblast ne izbira ... Več.
Piše: Uredništvo
Interpelacija proti Počivalšku kot spodoben srednješolski referat
6
10.06.2020 00:00
Vparlamentu obeta pravi politični vrhunec, saj se bosta soočila dva ključna nedavna vladna zaveznika - Marjan Šarec ter Zdravko ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Zakaj in čemu "Bohinjska proga"
4
29.05.2020 13:22
Neizkoriščena Bohinjska proga je najkrajša povezava Jadrana s severno, srednjo in vzhodno Evropo. Je velika materializirana ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Zdravstveno osebje na oddih v hotel Kempinski
3
27.05.2020 06:00
MK Group, ki je v lasti srbskega poslovnežaMiodraga Kostića, 450 zdravnikom in zaposlenim v zdravstvu iz jadranske regije v ... Več.
Piše: Uredništvo
Gostujoče pero: O soodvisnosti neodvisnih narodov
2
26.05.2020 09:00
Praznovanje nenavadnega dneva neodvisnosti svoje države sredi pandemije vas prisili, da se osredotočite na pridobljene izkušnje ... Več.
Piše: Irakli Koplatadze
Prvi dan šole in vrtca: Večina staršev verjame, da so nova pravila v osnovnih šolah in vrtcih pretirana!
3
19.05.2020 10:05
Včeraj ni bil 1. september, pa vendar je bil na nek način spet začetek šolskega leta. Občutki so bili skoraj podobni, vendar za ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ko zaščitne maske v Tarči komentira direktorica podjetja, ki je posel izgubilo ...
7
15.05.2020 10:51
RTV Slovenija in vlada sta očitno sredi srdite vojne. Ena izmed front so tudi zaščitne maske, kjer si je nacionalka sinoči v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Slovensko pismo (Petru Limbourgu, generalnemu direktorju Deutsche Welle)
29
15.05.2020 00:45
Mi, podpisniki tega pisma, smo preprosto zavezani iztočnici, objavljeni na naslovni strani ene od nedavnih številk nemškega ... Več.
Piše: Uredništvo
V naših bolnišnicah je 50 smrtno nevarnih pulmonarnih ventilatorjev, ki jih je dobavilo kitajsko Gorenje!
7
03.05.2020 21:41
Razprava o pulmonarnih ventilatorjih, ki je vrhunec dosegla s pomočjo dveh Tarč na Televiziji Slovenija, se je sprevrgla v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Afera maske: Težko inštitucija, ki skrbi za pšenico in zaloge sladkorja, nabavlja zdravstveno opremo
9
24.04.2020 10:58
Kaj potres, Slovenijo tresejo maske! Vsekakor je treba ekipi Tarče iskreno čestitati. Izjemno novinarsko delo. Poklon novinarki ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Huawei pomaga: 30.000 mask in 100 tablic za šolarje
0
16.04.2020 21:33
Kitajski tehnološki velikan, ki posluje tudi v Sloveniji, je naši državi priskočil na pomoč v boju proti epidemiji koronavirusa ... Več.
Piše: Uredništvo
Mediji in politika: Menjave urednikov niso rešitev, zamenjati je treba sistem
7
06.04.2020 07:00
Sedanja vlada ima enkratno priložnost, da spremeni financiranje RTV Slovenija. Naj ta obvezni medijski davek, ki se danes ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Kako premagati krizo in preživeti (Strategija za ponoven zagon in razvoj države)
2
21.03.2020 21:45
Soočenje z največjim izzivom v novejši zgodovini človeštva doslej zahteva out-of-the-box razmišljanje in inovativne ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Zdravniški apel: "Če takoj ne ukrepamo, se bo okužba eksponentno razširila, padel bo sekundar in terciar!"
3
19.03.2020 15:19
Specialist družinske medicine Primož Kus opozarja, da mnogi pacienti kažejo simptome koronavirusa in bi morali nujno ostati ... Več.
Piše: Uredništvo
Geopolitične posledice koronavirusa: Kako je Trump pustil Evropo na cedilu
4
17.03.2020 23:20
Če smo pred meseci, ko se je koronavirus pojavil na Kitajskem, zamahovali z roko, sedaj večina priznavamo, da nam je življenje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Požar plačal Trumpovemu tastu 8.000 evrov
5
05.03.2020 13:39
Bojan Požar je storil kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, v postopku dokazano, da Viktor Knavs ni bil v zaporu, je sporočila ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et Contra: "Zdaj smo, kjer smo. Globoko na dnu, ampak nikar ne mislimo, da nižje ne gre."
18
03.03.2020 21:36
Janševa strankaSDSje brez dvoma izvoljena stranka, ki po zadnjih volitvah ni uspela sestavit koalicije, vendar pa stranka SMC z ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Bljak, pa takšna kultura! Slavko Pregl očetovsko rešil direktorico JAK
0
27.02.2020 06:00
Na Javni agenciji za knjigo (JAK) bi morali na seji sveta razrešiti direktorico Renato Zamido, a jo je v zadnjem hipu rešil ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.570
02/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.224
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.780
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.540
05/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 11.018
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.574
07/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.343
08/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.386
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.438
10/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.001