Komentar

Dan, ko sem spoznal, kako zna biti javno zdravstvo bolj požrešno kot zasebno

Zgodba, ki jo boste prebrali v naslednjih vrsticah, se ne more primerjati s tegobami težkih bolnikov, ki po krivici predolgo čakajo na zdravljenje v čakalnih vrstah, ker so jih na seznamu čakajočih prehiteli drugi. Vsaj na sumljiv, če ne na koruptiven način. Ne more se primerjati niti s tegobami pacientov, ki zaradi slabe organizacije ali slabo izvedenih investicij ležijo hudo bolni v neurejenih, težkih razmerah, celo na hodnikih, v vročini brez klime, ali pa v takšnih razmerah šele čakajo na preglede hudo poškodovani. Je pa to zgodba, ki zelo nazorno pokaže, kako nesmiselna je ideološka vojna na Slovenskem za javno ali zasebno zdravstvo.

07.09.2014 20:17
Piše: Goran Novković

Sistemski virus ni v zasebnem, temveč v javnem zdravstvu. Foto: www.mediaspeed.net, Wikipedia, Montaža: Portal Plus

Nauk je preprost. Brez zdrave konkurence ne bo boljšega niti javnega niti zasebnega zdravstva.

 

Vsi si želimo dobrega javnega zdravstva. Mimogrede, tudi učinkovitega javnega zdravstvenega zavarovanja. Žal pa ne javno zdravstvo ne javno zdravstveno zavarovanje v vsej zgodovini Slovenije nista dokazala, da sama, brez konkurence, to zmoreta doseči.

Ključna je konkurenca med obema in znotraj obeh, skupaj s sodobnimi pravili igre, ki bodo v korist bolnikom in ki bodo izboljšala kakovost in organizacijo celotnega slovenskega zdravstva.

 

Vsi si želimo dobrega javnega zdravstva. Mimogrede, tudi učinkovitega javnega zdravstvenega zavarovanja. Žal pa ne javno zdravstvo ne javno zdravstveno zavarovanje v vsej zgodovini Slovenije nista dokazala, da sama, brez konkurence, to zmoreta doseči. Zato boj za ohranitev in Izboljšanje javnega zdravstva ni korekten in pošten do zavarovancev, če hkrati prvenstveno niso v ospredju kritike in rešitve za anomalije v javnem zdravstvu, namesto da se v zasebni pobudi vidi le slo po dobičku, ne pa tudi koristi za paciente.

 

Zgodba gre takole. Pred nekaj meseci sem opazil, da na embalaži živilskih izdelkov težko preberem tiste male črke. Poskusil sem tudi z nitjo, ki sem jo težko vtaknil v manjšo šivanko. Zato sem obiskal osebno zdravnico z željo po pregledu pri okulistu. Napotnico sem dobil takoj. Mimogrede, osebna zdravnica ima koncesijo. Zanjo sem se odločil že v devetdesetih letih, ker je imela organizirano naročanje bolnikov, ne pa dolgih ambulantnih čakalnih vrst, kjer so si ljudje v času epidemij solidarno izmenjavali viruse.

 

Okulistična ambulanta, kjer se je začela kalvarija, je v istem zdravstvenem domu, le nekaj korakov stran. Zato sem si z vrat ambulante lahko takoj zapisal elektronski naslov, na katerega sem se lahko naročil. To sem doma storil še isti dan. Bilo je konec junija.

 

Ker po nekaj dneh ni bilo nikakršnega odgovora, sem poklical še na telefonsko številko, ki je bila objavljena na vratih ambulante. Zaman. Priklical nisem nikogar. Zopet sem se odpravil pred ambulanto, kjer sem ugotovil, da so pristojni do konca julija na dopustu. Bom pač počakal, sem si mislil, a bil hkrati besen, ker nisem vreden ne odgovora pred dopustom ne avtomatskega sporočila o dopustu z uradnega elektronskega poštnega naslova.

 

Ko sem se avgusta vrnil tudi sam z dopusta, sem srečal mamo, ki se je v naslednjih dneh odpravljala v isto ambulanto. Pa sem ji rekel, naj vpraša, zakaj še vedno, po skoraj mesecu in pol nisem prejel ne odgovora po elektronski pošti ne termina za okulistični pregled. Čez nekaj dni me je mama soočila s presenetljivim sporočilom, da naročanje sprejemajo na - čisto drug zasebni naslov elektronske pošte s končnico @gmail.com. 

 

Zanemaril sem dejstvo, da mi ni bilo jasno, čemu sploh potem služi uradni naslov elektronske pošte na vratih ambulante. Preprosto se mi ni dalo ukvarjati s to organizacijsko blamažo niti s tem, zakaj neki nimajo vsaj prevezave na privatni elektronski naslov, če že na tem naslovu sprejemajo naročanje na pregled. Morda so pa imeli kake težave z elektronsko pošto pa imajo zdaj drugačen naslov, sem si mislil. Škoda časa in energije. In sem se naročil.

 

A tu se kalvarija šele začne. V začetku septembra, ko sem končno dobil termin za pregled, sem odšel k okulistu. Najprej sem na vratih opazil še vedno isti elektronski naslov za naročanje. Verjemite, da sem šel dvakrat pregledat v elektronsko pošto v mobilnem telefonu, če se morda pa le nisem zmotil pri zapisu naslova. Pa se nisem. 

 

Nato vstopim na pregled, kjer okulistka ugotovi, da naj bi imel začetne težave z vidom, kar je pri moji starosti normalno. Dioptrija + 0,75 se je glasila diagnoza. Povedala mi je še, da se v zvezi z očali lahko zglasim v sosednji ambulanti.

 

Tam me je pričakal optik, ki je preizkušal leče in mi predstavil različne okvirje. Ponujal mi je očala za 25 pa za 45 evrov, nato pa z nekimi tehničnimi dodatki in 17-odstotnim popustom, kot je pridodal, izdelal ponudbo za 54 evrov. Skorajda bi že sprejel ponudbo, ko sem se spomnil na klasično vprašanje, ali so očala v celoti samoplačniška. "Žal so, ker še niste stari 63 let," je odgovoril optik. Takrat se mi je v glavi sprožil klik, da je zasebnik. Vprašal sem se, mar je edini. Zakaj me je okulistka poslala le k njemu, če so še drugi zasebni optiki na svetu? Zakaj me ni opozorila na to? Začel sem sumiti celo v diagnozo. 

 

Zato sem se zahvalil optiku, ga prosil za telefonsko številko in mu iskreno povedal, da bom šel na dodaten brezplačen okulistični pregled, ki jih ponujajo v zasebnih optičnih prodajalnah. 

V eni od slednjih sem se naročil še isti dan in čakal le dva dni na pregled. Ko sem se zglasil tam, pa me je pričakalo novo presenečenje. Okulistka je postavila drugačno diagnozo: dioptrija le + 0,25. Očal sploh še ne potrebujem glede na delo, ki ga opravljam. Povedala mi je še, da niti tisti, ki jim izdelajo očala, pogosto ne vidijo črk na embalaži živilskih izdelkov, ker so te premajhne. Očitno je bila kljub temu, da je diagnosticirala v optični prodajalni, ki ima poslovni cilj prodati čim več očal in tako zaslužiti, bolj poštena kot okulistka v javni ambulanti, ki sploh ni formalno povezana z zasebno optično ambulanto.

 

Nauk je preprost. Brez zdrave konkurence ne bo boljšega niti javnega niti zasebnega zdravstva. Tisti, ki pri zagovarjanju javnega zdravstva in javnega zdravstvenega zavarovanja hočejo ukiniti zasebno konkurenco in graditi nove monopole, škodijo slovenskim bolnikom. 

Najprej naj pometejo pred svojim pragom, v javnem zdravstvu. Tudi v tistem, ki je očitno povezan z zasebniki. Očitno niso problematične le zdravniške dvoživke, temveč so dvoživke celo vgrajene v pritlehne metode znotraj sistema javnega zdravstva, ki za neznano korist preferira posamezne zasebnike. Sistemski virus torej ni v zasebnem, temveč v javnem zdravstvu.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
2
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.145
02/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.743
03/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.824
04/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.679
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.551
06/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.468
07/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.737
08/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.509
09/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.310
10/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.623