Komentar

Dan, ko sem spoznal, kako zna biti javno zdravstvo bolj požrešno kot zasebno

Zgodba, ki jo boste prebrali v naslednjih vrsticah, se ne more primerjati s tegobami težkih bolnikov, ki po krivici predolgo čakajo na zdravljenje v čakalnih vrstah, ker so jih na seznamu čakajočih prehiteli drugi. Vsaj na sumljiv, če ne na koruptiven način. Ne more se primerjati niti s tegobami pacientov, ki zaradi slabe organizacije ali slabo izvedenih investicij ležijo hudo bolni v neurejenih, težkih razmerah, celo na hodnikih, v vročini brez klime, ali pa v takšnih razmerah šele čakajo na preglede hudo poškodovani. Je pa to zgodba, ki zelo nazorno pokaže, kako nesmiselna je ideološka vojna na Slovenskem za javno ali zasebno zdravstvo.

07.09.2014 20:17
Piše: Goran Novković

Sistemski virus ni v zasebnem, temveč v javnem zdravstvu. Foto: www.mediaspeed.net, Wikipedia, Montaža: Portal Plus

Nauk je preprost. Brez zdrave konkurence ne bo boljšega niti javnega niti zasebnega zdravstva.

 

Vsi si želimo dobrega javnega zdravstva. Mimogrede, tudi učinkovitega javnega zdravstvenega zavarovanja. Žal pa ne javno zdravstvo ne javno zdravstveno zavarovanje v vsej zgodovini Slovenije nista dokazala, da sama, brez konkurence, to zmoreta doseči.

Ključna je konkurenca med obema in znotraj obeh, skupaj s sodobnimi pravili igre, ki bodo v korist bolnikom in ki bodo izboljšala kakovost in organizacijo celotnega slovenskega zdravstva.

 

Vsi si želimo dobrega javnega zdravstva. Mimogrede, tudi učinkovitega javnega zdravstvenega zavarovanja. Žal pa ne javno zdravstvo ne javno zdravstveno zavarovanje v vsej zgodovini Slovenije nista dokazala, da sama, brez konkurence, to zmoreta doseči. Zato boj za ohranitev in Izboljšanje javnega zdravstva ni korekten in pošten do zavarovancev, če hkrati prvenstveno niso v ospredju kritike in rešitve za anomalije v javnem zdravstvu, namesto da se v zasebni pobudi vidi le slo po dobičku, ne pa tudi koristi za paciente.

 

Zgodba gre takole. Pred nekaj meseci sem opazil, da na embalaži živilskih izdelkov težko preberem tiste male črke. Poskusil sem tudi z nitjo, ki sem jo težko vtaknil v manjšo šivanko. Zato sem obiskal osebno zdravnico z željo po pregledu pri okulistu. Napotnico sem dobil takoj. Mimogrede, osebna zdravnica ima koncesijo. Zanjo sem se odločil že v devetdesetih letih, ker je imela organizirano naročanje bolnikov, ne pa dolgih ambulantnih čakalnih vrst, kjer so si ljudje v času epidemij solidarno izmenjavali viruse.

 

Okulistična ambulanta, kjer se je začela kalvarija, je v istem zdravstvenem domu, le nekaj korakov stran. Zato sem si z vrat ambulante lahko takoj zapisal elektronski naslov, na katerega sem se lahko naročil. To sem doma storil še isti dan. Bilo je konec junija.

 

Ker po nekaj dneh ni bilo nikakršnega odgovora, sem poklical še na telefonsko številko, ki je bila objavljena na vratih ambulante. Zaman. Priklical nisem nikogar. Zopet sem se odpravil pred ambulanto, kjer sem ugotovil, da so pristojni do konca julija na dopustu. Bom pač počakal, sem si mislil, a bil hkrati besen, ker nisem vreden ne odgovora pred dopustom ne avtomatskega sporočila o dopustu z uradnega elektronskega poštnega naslova.

 

Ko sem se avgusta vrnil tudi sam z dopusta, sem srečal mamo, ki se je v naslednjih dneh odpravljala v isto ambulanto. Pa sem ji rekel, naj vpraša, zakaj še vedno, po skoraj mesecu in pol nisem prejel ne odgovora po elektronski pošti ne termina za okulistični pregled. Čez nekaj dni me je mama soočila s presenetljivim sporočilom, da naročanje sprejemajo na - čisto drug zasebni naslov elektronske pošte s končnico @gmail.com. 

 

Zanemaril sem dejstvo, da mi ni bilo jasno, čemu sploh potem služi uradni naslov elektronske pošte na vratih ambulante. Preprosto se mi ni dalo ukvarjati s to organizacijsko blamažo niti s tem, zakaj neki nimajo vsaj prevezave na privatni elektronski naslov, če že na tem naslovu sprejemajo naročanje na pregled. Morda so pa imeli kake težave z elektronsko pošto pa imajo zdaj drugačen naslov, sem si mislil. Škoda časa in energije. In sem se naročil.

 

A tu se kalvarija šele začne. V začetku septembra, ko sem končno dobil termin za pregled, sem odšel k okulistu. Najprej sem na vratih opazil še vedno isti elektronski naslov za naročanje. Verjemite, da sem šel dvakrat pregledat v elektronsko pošto v mobilnem telefonu, če se morda pa le nisem zmotil pri zapisu naslova. Pa se nisem. 

 

Nato vstopim na pregled, kjer okulistka ugotovi, da naj bi imel začetne težave z vidom, kar je pri moji starosti normalno. Dioptrija + 0,75 se je glasila diagnoza. Povedala mi je še, da se v zvezi z očali lahko zglasim v sosednji ambulanti.

 

Tam me je pričakal optik, ki je preizkušal leče in mi predstavil različne okvirje. Ponujal mi je očala za 25 pa za 45 evrov, nato pa z nekimi tehničnimi dodatki in 17-odstotnim popustom, kot je pridodal, izdelal ponudbo za 54 evrov. Skorajda bi že sprejel ponudbo, ko sem se spomnil na klasično vprašanje, ali so očala v celoti samoplačniška. "Žal so, ker še niste stari 63 let," je odgovoril optik. Takrat se mi je v glavi sprožil klik, da je zasebnik. Vprašal sem se, mar je edini. Zakaj me je okulistka poslala le k njemu, če so še drugi zasebni optiki na svetu? Zakaj me ni opozorila na to? Začel sem sumiti celo v diagnozo. 

 

Zato sem se zahvalil optiku, ga prosil za telefonsko številko in mu iskreno povedal, da bom šel na dodaten brezplačen okulistični pregled, ki jih ponujajo v zasebnih optičnih prodajalnah. 

V eni od slednjih sem se naročil še isti dan in čakal le dva dni na pregled. Ko sem se zglasil tam, pa me je pričakalo novo presenečenje. Okulistka je postavila drugačno diagnozo: dioptrija le + 0,25. Očal sploh še ne potrebujem glede na delo, ki ga opravljam. Povedala mi je še, da niti tisti, ki jim izdelajo očala, pogosto ne vidijo črk na embalaži živilskih izdelkov, ker so te premajhne. Očitno je bila kljub temu, da je diagnosticirala v optični prodajalni, ki ima poslovni cilj prodati čim več očal in tako zaslužiti, bolj poštena kot okulistka v javni ambulanti, ki sploh ni formalno povezana z zasebno optično ambulanto.

 

Nauk je preprost. Brez zdrave konkurence ne bo boljšega niti javnega niti zasebnega zdravstva. Tisti, ki pri zagovarjanju javnega zdravstva in javnega zdravstvenega zavarovanja hočejo ukiniti zasebno konkurenco in graditi nove monopole, škodijo slovenskim bolnikom. 

Najprej naj pometejo pred svojim pragom, v javnem zdravstvu. Tudi v tistem, ki je očitno povezan z zasebniki. Očitno niso problematične le zdravniške dvoživke, temveč so dvoživke celo vgrajene v pritlehne metode znotraj sistema javnega zdravstva, ki za neznano korist preferira posamezne zasebnike. Sistemski virus torej ni v zasebnem, temveč v javnem zdravstvu.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,895
02/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,404
03/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,314
04/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,769
05/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,252
06/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,287
07/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,020
08/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 753
09/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,403
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,605