Komentar

Dan upora proti okupatorju: Ni dobrih ali slabih okupatorjev, okupator je vedno - okupator

Nekoč smo imeli Dan osvobodilne fronte, vendar smo kasneje praznik preimenovali v Dan upora proti okupatorju. Preimenovanje se mi zdi na mestu, če je bil njegov namen, da se zajame vse okupatorje, vse, ki smo se jim na tak ali drugačen način uprli. Vendar pa opažam, da se 27. april spomnimo zgolj upora proti okupatorjem, ki so nas napadli in zasedli leta 1941. Toda okupatorji niso slabi in dobri, pač pa so vsi slabi. Zato bi morali med okupatorje šteti tudi Jugoslovansko vojsko, ki smo jo včasih imenovali ljudska, potem pa se je obrnila proti nam, lastnemu ljudstvu. Poskus razorožitve Teritorialne obrambe leta 1990 in agresija t.i. JLA na Slovenijo leto kasneje predstavljata agresijo, slovenska desetdnevna osamosvojitvea vojna pa je bila upor proti tej agresiji.

26.04.2020 20:30
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   27. april   Dan upora proti okupatorju   JLA   Hitler   partizani   Tito

Generalu in domoljubu Jaki Avšiču je leta 1943 Tita kot vrhovni komandant partizanskih sil obljubil, da bo v slovenski vojski tudi po koncu vojne poveljujoči jezik slovenščina. Tito obljube - kot se za diktatorja spodobi - ni izpolnil.

Običajno se dotikam zunanjepolitičnih tem. Tokrat bom naredil izjemo - ali bolje: delno izjemo. Pišem o okupatorjih in ti običajno prihajajo iz tujine. Med našimi prazniki se nahaja tudi Dan upora proti okupatorju. Praznujemo ga 27. aprila. Pred časom smo praznik imenovali Dan osvobodilne fronte v spomin na dogodek aprila 1941, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Protiimperialistična fronta. Kasneje, po Hitlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo, se je preimenovala v Osvobodilno fronto. O tem preimenovanju in o osvobodilnem boju, ki se je zlorabil za komunistično revolucijo, je že bilo veliko povedanega, tako da ne bom razpredal dalje. Preimenovanje praznika se mi zdi na mestu, če je bil njegov namen, da se zajame vse okupatorje in vse, ki so se jim na tak ali drugačen način uprli. Opažam pa, da se ob omenjenem prazniku spomnimo zgolj upora proti okupatorjem, ki so nas napadli in zasedli leta 1941. Da ne  bo nesporazuma, tudi sam menim, da je potrebno negovati spomin na naš upor zoper tuje zavojevalce v II. svetovni vojni. Tudi moj oče, mlad fant, mlinarjev sin, je šel med partizane, ne sicer zaradi revolucije, ampak zaradi Nemcev. Tiste čase poznam iz pripovedovanj in iz knjig, tudi tistih, ki so bile v Jugoslaviji prepovedane. Imel sem tudi priliko pogovarjati se z akterji in menim, da sem si o vsem ustvaril dokaj objektivno sliko. 

 

Rojen sem po II. svetovni vojni, tako da imam bolj osebno in bolj živo izkušnjo  z enim drugim okupatorjem, ki pa ga ob omenjenem prazniku nekateri nehote, drugi hote pozabijo. Kot da bi imeli slabe in dobre okupatorje. Mislim na Jugoslovansko vojsko. Včasih smo jo imenovali ljudska, potem pa se je obrnila proti nam, lastnemu ljudstvu. Gre predvsem za čase njenega poskusa razorožitve naše Teritorialne obrambe leta 1990 in njene agresije na Slovenijo leto kasneje. Gre pa seveda tudi za naš upor, osamosvojitveno vojno. Čez tri tedne bomo obhajali obletnico smrti Josefa Šimčika, prve žrtve jugoslovanskega okupatorja, agresorja z rdečo zvezdo.

 

Moje prve osebne izkušnje z Jugoslovansko vojsko sicer segajo v sedemdeseta leta, ko sem služil vojaški rok v Beogradu. V spominu mi je ostal predvsem en  dogodek. V okviru vojašnice na Voždovcu je bila tudi trafika. V njej so prodajali samo srbski tisk v cirilici. Po ozvočenju vojašnice so v času, ko ni bilo usposabljanja, vrteli le popevke v srbščini oziroma srbohrvaščini, kot smo rekli takrat, oziroma prenašali program beograjske radijske postaje Studio B.  Slovenci smo si zvečer, po dnevu učenja in poveljevanja v srbščini, zaželeli malo domače besede. Preko svojih tranzistorjev, dokler nam jih niso zaplenili, smo skušali uloviti ljubljanski radio. Včasih smo tudi zapeli kakšno našo pesem in bili hitro obtoženi zbiranja po nacionalni osnovi. Zbral sem pogum in na nekem sestanku predlagal, da se v trafiki prodaja tudi tisk iz Slovenije, Hrvaške in Makedonije. Podobno, da se preko ozvočenja zavrti tudi katero našo melodijo. Predsedujoči major me je le mrko pogledal in pikro odgovoril "Šta če ti to?"* In prešel na naslednjo točko. 

 

General, domoljub Jaka Avšič je leta 1943 od Tita, vrhovnega komandanta partizanskih sil, dobil izjavo, da bo v slovenski vojski tudi po koncu II. svetovne vojne poveljujoči jezik slovenščina. Tito obljube, kot se za diktatorja spodobi, ni izpolnil. Na svoji koži sem občutil, da slovenščina še kot pogovorni jezik v jugoslovanski vojski ni bila zaželjena. Tako je izgledalo bratstvo in edinstvo v praksi.

 

Izkušnje iz agresije jugoslovanske vojske oziroma naše osamosvojitvene vojne, slabih dvajset let kasneje, so bile še hujše. "Bratska ljubezen" je bila še večja. V živo sem bil priča helikopterskem desantu jugovojske in bojem v Trzinu, le nekaj deset metrov stran od domače hiše, in kasneje bombardiranja s strani njenega vojnega letalstva dva kilometra oddaljenega oddajnika Radia Ljubljana na domžalskem polju. Cilji napadov jugovojske niso bili le pripadniki slovenske teritorialne obrambe in policije. Med njimi so bili tudi vozniki tovornjakov na Medvedjeku, novinarji na Brniku, cerkev in civilisti v Gornji Radgoni, pa civilno prebivalstvo v Gibini, Ljutomeru, Štrihovcu itd.

 

Kot je v naših krajih nekakšna navada, vojni zločinci za svoja dejanja, kršitve mednarodnega humanitarnega prava nikoli niso bili kaznovani. Še več, ohrabreni z nepreganjanjem ali oprostilnimi sodbami so se nekateri agresorji po vseh povzročenih smrtih ter veliki materialni škodi čez leta brezsramno vrnili v Slovenijo. Saj naj bi bili vendarle povsem nedolžni. So le izvrševali povelja. Če se kdo obregne ob to, pa tvega očitke o diskriminaciji ali celo o sovražnem govoru (sic).

 

Prav je, da se našega upora zoper jugoslovanske okupatorje in padlih rojakov v vojni za Slovenijo spomnimo tudi na Dan upora proti okupatorju. Da ne čakamo na poletje in praznik naše državnosti. Enako, da ne čakamo na konec oktobra in obletnico umika zadnjega vojaka agresorske jugovojske iz našega ozemlja.

 

Okupator, ne glede od kod in kdaj je prišel, ostaja okupator.

 

________________

* Kaj ti bo to?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
Uredniški komentar: Neuspeli puč v upokojenski pivnici
16
26.08.2020 22:40
Danes ponarodela viža o diskreditaciji in likvidaciji se ponavlja že vsaj četrt stoletja. Vsakič, ko na tranzicijski levici kdo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neverjetnih 107 let književnika iz mesta v zalivu: Vse najboljše, dragi Boris Pahor!
6
26.08.2020 01:03
Danes praznuje 107. rojstni dan živa legenda slovenske, italijanske in tudi evropske literature, nesojeni Nobelov nagrajenec ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako pomagati Belorusom v boju za demokracijo, svobodne volitve in vladavino prava?
11
23.08.2020 22:15
Idealno bi bilo, če bi pot iz nastale situacije našlo belorusko ljudstvo samo. Da bi torej prišlo do dogovora o miroljubnem ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.675
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.640
03/
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.038
04/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.696
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.346
06/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.101
07/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.146
08/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.195
09/
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
Bine Kordež
Ogledov: 1.190
10/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.099