Komentar

Dan upora proti okupatorju: Ni dobrih ali slabih okupatorjev, okupator je vedno - okupator

Nekoč smo imeli Dan osvobodilne fronte, vendar smo kasneje praznik preimenovali v Dan upora proti okupatorju. Preimenovanje se mi zdi na mestu, če je bil njegov namen, da se zajame vse okupatorje, vse, ki smo se jim na tak ali drugačen način uprli. Vendar pa opažam, da se 27. april spomnimo zgolj upora proti okupatorjem, ki so nas napadli in zasedli leta 1941. Toda okupatorji niso slabi in dobri, pač pa so vsi slabi. Zato bi morali med okupatorje šteti tudi Jugoslovansko vojsko, ki smo jo včasih imenovali ljudska, potem pa se je obrnila proti nam, lastnemu ljudstvu. Poskus razorožitve Teritorialne obrambe leta 1990 in agresija t.i. JLA na Slovenijo leto kasneje predstavljata agresijo, slovenska desetdnevna osamosvojitvea vojna pa je bila upor proti tej agresiji.

26.04.2020 20:30
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   27. april   Dan upora proti okupatorju   JLA   Hitler   partizani   Tito

Generalu in domoljubu Jaki Avšiču je leta 1943 Tita kot vrhovni komandant partizanskih sil obljubil, da bo v slovenski vojski tudi po koncu vojne poveljujoči jezik slovenščina. Tito obljube - kot se za diktatorja spodobi - ni izpolnil.

Običajno se dotikam zunanjepolitičnih tem. Tokrat bom naredil izjemo - ali bolje: delno izjemo. Pišem o okupatorjih in ti običajno prihajajo iz tujine. Med našimi prazniki se nahaja tudi Dan upora proti okupatorju. Praznujemo ga 27. aprila. Pred časom smo praznik imenovali Dan osvobodilne fronte v spomin na dogodek aprila 1941, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Protiimperialistična fronta. Kasneje, po Hitlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo, se je preimenovala v Osvobodilno fronto. O tem preimenovanju in o osvobodilnem boju, ki se je zlorabil za komunistično revolucijo, je že bilo veliko povedanega, tako da ne bom razpredal dalje. Preimenovanje praznika se mi zdi na mestu, če je bil njegov namen, da se zajame vse okupatorje in vse, ki so se jim na tak ali drugačen način uprli. Opažam pa, da se ob omenjenem prazniku spomnimo zgolj upora proti okupatorjem, ki so nas napadli in zasedli leta 1941. Da ne  bo nesporazuma, tudi sam menim, da je potrebno negovati spomin na naš upor zoper tuje zavojevalce v II. svetovni vojni. Tudi moj oče, mlad fant, mlinarjev sin, je šel med partizane, ne sicer zaradi revolucije, ampak zaradi Nemcev. Tiste čase poznam iz pripovedovanj in iz knjig, tudi tistih, ki so bile v Jugoslaviji prepovedane. Imel sem tudi priliko pogovarjati se z akterji in menim, da sem si o vsem ustvaril dokaj objektivno sliko. 

 

Rojen sem po II. svetovni vojni, tako da imam bolj osebno in bolj živo izkušnjo  z enim drugim okupatorjem, ki pa ga ob omenjenem prazniku nekateri nehote, drugi hote pozabijo. Kot da bi imeli slabe in dobre okupatorje. Mislim na Jugoslovansko vojsko. Včasih smo jo imenovali ljudska, potem pa se je obrnila proti nam, lastnemu ljudstvu. Gre predvsem za čase njenega poskusa razorožitve naše Teritorialne obrambe leta 1990 in njene agresije na Slovenijo leto kasneje. Gre pa seveda tudi za naš upor, osamosvojitveno vojno. Čez tri tedne bomo obhajali obletnico smrti Josefa Šimčika, prve žrtve jugoslovanskega okupatorja, agresorja z rdečo zvezdo.

 

Moje prve osebne izkušnje z Jugoslovansko vojsko sicer segajo v sedemdeseta leta, ko sem služil vojaški rok v Beogradu. V spominu mi je ostal predvsem en  dogodek. V okviru vojašnice na Voždovcu je bila tudi trafika. V njej so prodajali samo srbski tisk v cirilici. Po ozvočenju vojašnice so v času, ko ni bilo usposabljanja, vrteli le popevke v srbščini oziroma srbohrvaščini, kot smo rekli takrat, oziroma prenašali program beograjske radijske postaje Studio B.  Slovenci smo si zvečer, po dnevu učenja in poveljevanja v srbščini, zaželeli malo domače besede. Preko svojih tranzistorjev, dokler nam jih niso zaplenili, smo skušali uloviti ljubljanski radio. Včasih smo tudi zapeli kakšno našo pesem in bili hitro obtoženi zbiranja po nacionalni osnovi. Zbral sem pogum in na nekem sestanku predlagal, da se v trafiki prodaja tudi tisk iz Slovenije, Hrvaške in Makedonije. Podobno, da se preko ozvočenja zavrti tudi katero našo melodijo. Predsedujoči major me je le mrko pogledal in pikro odgovoril "Šta če ti to?"* In prešel na naslednjo točko. 

 

General, domoljub Jaka Avšič je leta 1943 od Tita, vrhovnega komandanta partizanskih sil, dobil izjavo, da bo v slovenski vojski tudi po koncu II. svetovne vojne poveljujoči jezik slovenščina. Tito obljube, kot se za diktatorja spodobi, ni izpolnil. Na svoji koži sem občutil, da slovenščina še kot pogovorni jezik v jugoslovanski vojski ni bila zaželjena. Tako je izgledalo bratstvo in edinstvo v praksi.

 

Izkušnje iz agresije jugoslovanske vojske oziroma naše osamosvojitvene vojne, slabih dvajset let kasneje, so bile še hujše. "Bratska ljubezen" je bila še večja. V živo sem bil priča helikopterskem desantu jugovojske in bojem v Trzinu, le nekaj deset metrov stran od domače hiše, in kasneje bombardiranja s strani njenega vojnega letalstva dva kilometra oddaljenega oddajnika Radia Ljubljana na domžalskem polju. Cilji napadov jugovojske niso bili le pripadniki slovenske teritorialne obrambe in policije. Med njimi so bili tudi vozniki tovornjakov na Medvedjeku, novinarji na Brniku, cerkev in civilisti v Gornji Radgoni, pa civilno prebivalstvo v Gibini, Ljutomeru, Štrihovcu itd.

 

Kot je v naših krajih nekakšna navada, vojni zločinci za svoja dejanja, kršitve mednarodnega humanitarnega prava nikoli niso bili kaznovani. Še več, ohrabreni z nepreganjanjem ali oprostilnimi sodbami so se nekateri agresorji po vseh povzročenih smrtih ter veliki materialni škodi čez leta brezsramno vrnili v Slovenijo. Saj naj bi bili vendarle povsem nedolžni. So le izvrševali povelja. Če se kdo obregne ob to, pa tvega očitke o diskriminaciji ali celo o sovražnem govoru (sic).

 

Prav je, da se našega upora zoper jugoslovanske okupatorje in padlih rojakov v vojni za Slovenijo spomnimo tudi na Dan upora proti okupatorju. Da ne čakamo na poletje in praznik naše državnosti. Enako, da ne čakamo na konec oktobra in obletnico umika zadnjega vojaka agresorske jugovojske iz našega ozemlja.

 

Okupator, ne glede od kod in kdaj je prišel, ostaja okupator.

 

________________

* Kaj ti bo to?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.435
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.643
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.593
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.798
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.779
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.399
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.568
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.065
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.360
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.427