Komentar

Novi koronavirus je morda pod nadzorom, toda prihaja še precej hujša nadloga, tsunami globalne recesije, primerljiv z Veliko depresijo (1929)!

Ekonomske napovedi za letošnje leto so izjemno temačne, kajti globalna recesija, ki jo je sprožila pandemija novega koronavirusa, bo prizadela najmanj 170 držav sveta, potisnila svetovno gospodarsko rast tri stopinje pod ničlo in ustvarila armado brezposelnih. Če se bodo do sredine leta razmere vsaj približno uredile, proizvodnja normalizirala, javno življenje ponovno vzpostavilo vsaj do določene stopnje, potem bi se po aprilski prognozi Mednarodnega denarnega sklada lahko že v letu 2021 negativni trendi začeli obračati, dokončno pa bi se nevarnosti ponovitve Velike zapore (Great Lockdown) rešili šele z razvojem učinkovitega cepiva proti Covid-19, kar bi se naj zgodilo v prihodnjih 8 do 18 mesecih. Problem velikega razpona je zlasti v tveganju, da bi se v vmesnem času število obolelih ponovno dramatično povečalo in bi bilo potrebno še enkrat "ustaviti svet". Za Greto Thunberg zagotovo sijajna novica, za vse ostale pa strah pred dodatnimi negativnimi posledicami najhujše ekonomske krize po letu 1929. S pripisom: za zdaj. Nobene garancije namreč nimamo, da posledice pandemije novega koronavirusa ne bodo še dodatno eskalirale in svetovno gospodarstvo potisnile tja, kjer doslej še ni bilo - še globlje od črnega torka, 29. oktobra 1929. Tudi takšen, čeprav izjemno pesimističen scenarij je namreč možen ...

22.04.2020 23:53
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   koronavirus   epidemija   UKCL   Gorenje   Skupina Hisense   Gita Gopinath   IMF   Velika depresija

Gorenje oziroma Skupina Hisense je prvi resnejši znanilec tistega, kar šele prihaja. Dobršnemu delu slovenske politike - še posebej je to očitno pri novi opoziciji - to še zdaj ni jasno, zato čas in energijo zapravlja za nebistvene stvari.

Ob novici kitajskih lastnikov Gorenja, da bodo zaradi krize, ki je zlasti posledica pandemije novega koronavirusa, samo v Šaleški dolini na cesto poslali 1000 delavcev, zagotovo nihče ne more ostati neprizadet. Toda bolj kot presenečenje, šok ali jeza javnosti me čudi zadrega vseh tistih, ki bi morali ljudi opozoriti, da tisto, kar prihaja, niti slučajno ne bo nekakšna repriza gospodarske krize izpred desetih let, pač pa nekaj mnogo hujšega. Še najustreznejša bi bila primerjava med normalnim valovanjem v Piranskem zalivu na eni ter večmetrskim orjaškim valom v Južnem Atlantskem oceanu na drugi strani. Tisto, kar že prihaja in raste, je še najbolj podobno popotresnemu valu, ki mu Japonci rečejo tsunami. Kako velik bo, s kakšno hitrostjo bo pridrvel nad nas, je ta hip še nejasno, čeprav se obrisi bližajoče se ekonomske kataklizme že kažejo. Gorenje oziroma Skupina Hisense je kvečjemu prvi resnejši znanilec tistega, kar šele prihaja. Kar nekaj velikih odvetniških pisarn v Ljubljani, ki se ukvarjajo s korporacijskim pravom, je že marca dneve in noči pripravljalo na tisoče odpovedi pogodb; namigov o tem, da se nekaj hudo resnega dogaja, je bilo veliko.

 

Igranje na karto presenečenja je zato morda razumljivo kvečjemu, ko gre sindikate oziroma njihove voditelje. O tem, kako iskreno se trudijo za pravice delavcev, imamo najbrž vsak svoje mnenje, toda na koncu dneva je to prvenstveno vprašanje odnosov med delojemalci in njihovimi sindikalnimi predstavniki. Bolj kot presenečeni sindikati, pred katerimi so zdaj črni meseci - ironično, ampak glavnina odpuščanj se bo začela takoj po prvomajskih praznikih, ki bodo letos zaradi omejitev gibanja in socialne distance bolj kot ne virtualni -, bi se naj resnosti razmer, v katere stopamo, zavedali odločevalci, torej oblast in politika.

 

 

Primerjava med recesijo leta 2009 in aktualno panedmijo Covid-19: razlike so očitne.

 

 

Vladi res ne moremo očitati, da se ni že takoj po imenovanju resno lotila vseh izzivov (z vsemi spodrsljaji in ostalo folkloro oblastniških napak), zato je tolikanj bolj nerazumno obnašanje opozicije, ki naj bi jo v parlamentarni demokraciji imeli predvsem zato, da bi nadzorovala vlado in ponujala boljše rešitve. Kakšna je strategija treh opozicijskih strank (LMŠ, SD in ZAB) v tej dobi epidemije, ne uspem razvozljati. Edino, kar trenutno počnejo, je to, da se ukvarjajo z deblom enega drevesa, medtem ko gozda ne vidijo. Za državo je to škodljivo, saj bomo potrebovali predvsem dobre ideje in rešitve, ne pa cenenega populizma, teorij zarot in skrajnega egoizma, ko gre za vprašanje interesov oziroma vpliva globoke države.

 

V Sloveniji lahko na prste obeh rok preštejemo tako velika podjetja, kakršno je Gorenje. Z nekaj vstopnimi podatki zaradi tega ne bo težko predvideti, kdo bo naslednji. Veliki dobavitelji (zlasti) nemške avtomobilske industrije so že zelo na udaru. Na drugi strani je za zdaj še "varna" farmacevtska industrija. Na silovitost recesije, ki bo skoraj zagotovo postala depresija, bo močno vplival tempo pandemije in razvoj cepiva, s katerim naj bi nekje do leta 2022 uspeli odločilno zajeziti virus. Toda do tja sta še dve leti in ta čas bo zaznamovala ekonomska kriza, kakršne ta planet ni doživel vse od leta 1929, ko se je začela Velika depresija.

 

 

Slovenska ekonomska (ne)odvisnost od Nemčije, Italije, Francije bo kmalu na preizkušnji.

 

 

Združene države Amerike so potrebovale približno četrt stoletja, da so si povsem opomogle (resda je bila vmes tudi svetovna vojna, kar je za najmanj pet let podaljšalo dobo okrevanja), kar ni nepomemben podatek za prognoziranje sedanjih razmer. Ni namreč izključeno, da ne bi zaradi globalnih posledic pandemije novega koronavirusa prišlo do državljanskih nemirov ali celo vojn, oboroženih konfliktov med državami, razpadov starih zavezništev, oblikovanja novih ipd. Nenazadnje ne moremo z gotovostjo trditi niti tega, da je prihodnost Evropske unije zagotovljena, kajti takšne prognoze so lahko preveč optimistične. EU se je na pandemijo Covid-19 prepočasi in premalo resno odzivala, poteptala je celo enega svojih najbolj proklamiranih načel, tj. solidarnost. Italijane s(m)o pošteno pustili na cedilu.

 

Še prejšnji mesec so bile napovedi glede novega koronavirusa manj pesimistične od današnjih. Kakšne bodo jutrišnje, ne moremo vedeti. Uradni podatki glede števila okužb in smrti Covid-19, ki jih sproti ažurira univerza Johns Hopkins v Marylandu, se približujejo trem milijonom (okuženih) oziroma cifri 200.000 (mrtvih), čeprav je po oceni rahlo kompromitirane Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) dejansko število okuženih mnogokratnik uradnih podatkov. Po nekaterih ocenah je lahko okuženih že 100 milijonov ljudi. Težje je določiti številko dejansko umrlih. Če bi povprečje smrtnosti ostalo okoli odstotka in pol, potem je že doslej za novim koronavirusom umrlo 1,5 milijona ljudi, pri čemer do vrhunca epidemije marsikje še ni niti prišlo. Toda bolj kot tovrstna ugibanja, ki nam dejansko v ničemer ne pomagajo pri soočanju z vsemi, tudi psihološkimi posledicami Covid-19, je vznemirljivo to, da so ekonomske posledice pandemije novega koronavirusa že zdaj ocenjene kot nekajkrat hujše od tistih, ki jih pripisujemo recesiji izped dobrih desetih let.

 

 

Prihajajoča globalna ekonomska kriza bo bolj udarila po razvitih ekonomijah kot po deželah v razvoju.

 

 

Gita Gopinath, ekonomska svetovalka in direktorica Raziskovalnega oddelka Mednarodnega denarnega sklada (IMF), v prispevku The Great Lockdown: Worst Economic Downturn Since the Great Depression (vir) govori - med vrsticami - celo o najhujši (gospodarski) krizi v človeški zgodovini. Po Veliki depresiji (Great Depression) smo zdaj dobili Veliko zaporo (Great Lockdown), ki bo v letošnjem letu globalni ekonomiji odnesla vso rast in jo po aprilski napovedi IMF potisnila v triodstotni minus. Težava je tudi v tem, da ni mogoče napovedati razvoja cepiva in s tem začetka nepovratnega okrevanja na globalni ravni. Predpostavka o gospodarski rasti v letu 2021 namreč temelji izključno na upanju, da se bo pandemija v letu 2020 končala, kumulativna izguba globalnega BDP pa v teh dveh letih ne bo presegla 9 bilijonov dolarjev. Nezanemerljivo je tudi to, da takšen zmerno optimističen scenarij ne upošteva možnosti, da bi bodisi v letošnjem bodisi v prihodnjem letu zaradi recidiva novega koronavirusa ponovno uvedli globalni "lockdown" oziroma ustavili planet, kar pa bi samo še dodatno poglobilo že tako ali tako krizne razmere.

 

Časi, v katere vstopamo, so ali pa še bodo za marsikoga hudo travmatični. Zlasti ne gre podcenjevati strahu, ki ga generira stalna negotovost. Strah sproža jezo, jeza vodi k sovraštvu. Prav izredne okoliščine, ki jih pandemija ustvarja takorekoč po vsem svetu, postajajo poligon najrazličnejših političnih manipulantov, gospodarskih špekulantov in kreatorjev lažnih novic.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Janša, bodi frajer, preseneti levico in vso napredno Evropo: legaliziraj marihuano!
14
03.12.2020 22:00
Na Dunaju je ponovno prišlo do zgodovinskega dogodka, tokrat pod okriljem Komisije za droge, ki sodi pod Organizacijo združenih ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži
5
02.12.2020 21:28
Slovensko srce je res nestanovitno, in mreže, v katere se je ujelo, so bile zares skrbno nastavljene. Po eni strani nič ne kaže, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
19
01.12.2020 22:30
Proti neumnosti so se bogovi bojevali zaman, je svojčas zapisal avstrijski mislec Karl Kraus. Neumnost pa ima moč vode kljub ... Več.
Piše: Anej Sam
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 3.101
02/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.648
03/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.222
04/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 2.138
05/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 2.032
06/
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
Anej Sam
Ogledov: 1.601
07/
Janša, bodi frajer, preseneti levico in vso napredno Evropo: legaliziraj marihuano!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.488
08/
220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.200
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.355
10/
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
Bine Kordež
Ogledov: 903