Komentar

Novi koronavirus je morda pod nadzorom, toda prihaja še precej hujša nadloga, tsunami globalne recesije, primerljiv z Veliko depresijo (1929)!

Ekonomske napovedi za letošnje leto so izjemno temačne, kajti globalna recesija, ki jo je sprožila pandemija novega koronavirusa, bo prizadela najmanj 170 držav sveta, potisnila svetovno gospodarsko rast tri stopinje pod ničlo in ustvarila armado brezposelnih. Če se bodo do sredine leta razmere vsaj približno uredile, proizvodnja normalizirala, javno življenje ponovno vzpostavilo vsaj do določene stopnje, potem bi se po aprilski prognozi Mednarodnega denarnega sklada lahko že v letu 2021 negativni trendi začeli obračati, dokončno pa bi se nevarnosti ponovitve Velike zapore (Great Lockdown) rešili šele z razvojem učinkovitega cepiva proti Covid-19, kar bi se naj zgodilo v prihodnjih 8 do 18 mesecih. Problem velikega razpona je zlasti v tveganju, da bi se v vmesnem času število obolelih ponovno dramatično povečalo in bi bilo potrebno še enkrat "ustaviti svet". Za Greto Thunberg zagotovo sijajna novica, za vse ostale pa strah pred dodatnimi negativnimi posledicami najhujše ekonomske krize po letu 1929. S pripisom: za zdaj. Nobene garancije namreč nimamo, da posledice pandemije novega koronavirusa ne bodo še dodatno eskalirale in svetovno gospodarstvo potisnile tja, kjer doslej še ni bilo - še globlje od črnega torka, 29. oktobra 1929. Tudi takšen, čeprav izjemno pesimističen scenarij je namreč možen ...

22.04.2020 23:53
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   koronavirus   epidemija   UKCL   Gorenje   Skupina Hisense   Gita Gopinath   IMF   Velika depresija

Gorenje oziroma Skupina Hisense je prvi resnejši znanilec tistega, kar šele prihaja. Dobršnemu delu slovenske politike - še posebej je to očitno pri novi opoziciji - to še zdaj ni jasno, zato čas in energijo zapravlja za nebistvene stvari.

Ob novici kitajskih lastnikov Gorenja, da bodo zaradi krize, ki je zlasti posledica pandemije novega koronavirusa, samo v Šaleški dolini na cesto poslali 1000 delavcev, zagotovo nihče ne more ostati neprizadet. Toda bolj kot presenečenje, šok ali jeza javnosti me čudi zadrega vseh tistih, ki bi morali ljudi opozoriti, da tisto, kar prihaja, niti slučajno ne bo nekakšna repriza gospodarske krize izpred desetih let, pač pa nekaj mnogo hujšega. Še najustreznejša bi bila primerjava med normalnim valovanjem v Piranskem zalivu na eni ter večmetrskim orjaškim valom v Južnem Atlantskem oceanu na drugi strani. Tisto, kar že prihaja in raste, je še najbolj podobno popotresnemu valu, ki mu Japonci rečejo tsunami. Kako velik bo, s kakšno hitrostjo bo pridrvel nad nas, je ta hip še nejasno, čeprav se obrisi bližajoče se ekonomske kataklizme že kažejo. Gorenje oziroma Skupina Hisense je kvečjemu prvi resnejši znanilec tistega, kar šele prihaja. Kar nekaj velikih odvetniških pisarn v Ljubljani, ki se ukvarjajo s korporacijskim pravom, je že marca dneve in noči pripravljalo na tisoče odpovedi pogodb; namigov o tem, da se nekaj hudo resnega dogaja, je bilo veliko.

 

Igranje na karto presenečenja je zato morda razumljivo kvečjemu, ko gre sindikate oziroma njihove voditelje. O tem, kako iskreno se trudijo za pravice delavcev, imamo najbrž vsak svoje mnenje, toda na koncu dneva je to prvenstveno vprašanje odnosov med delojemalci in njihovimi sindikalnimi predstavniki. Bolj kot presenečeni sindikati, pred katerimi so zdaj črni meseci - ironično, ampak glavnina odpuščanj se bo začela takoj po prvomajskih praznikih, ki bodo letos zaradi omejitev gibanja in socialne distance bolj kot ne virtualni -, bi se naj resnosti razmer, v katere stopamo, zavedali odločevalci, torej oblast in politika.

 

 

Primerjava med recesijo leta 2009 in aktualno panedmijo Covid-19: razlike so očitne.

 

 

Vladi res ne moremo očitati, da se ni že takoj po imenovanju resno lotila vseh izzivov (z vsemi spodrsljaji in ostalo folkloro oblastniških napak), zato je tolikanj bolj nerazumno obnašanje opozicije, ki naj bi jo v parlamentarni demokraciji imeli predvsem zato, da bi nadzorovala vlado in ponujala boljše rešitve. Kakšna je strategija treh opozicijskih strank (LMŠ, SD in ZAB) v tej dobi epidemije, ne uspem razvozljati. Edino, kar trenutno počnejo, je to, da se ukvarjajo z deblom enega drevesa, medtem ko gozda ne vidijo. Za državo je to škodljivo, saj bomo potrebovali predvsem dobre ideje in rešitve, ne pa cenenega populizma, teorij zarot in skrajnega egoizma, ko gre za vprašanje interesov oziroma vpliva globoke države.

 

V Sloveniji lahko na prste obeh rok preštejemo tako velika podjetja, kakršno je Gorenje. Z nekaj vstopnimi podatki zaradi tega ne bo težko predvideti, kdo bo naslednji. Veliki dobavitelji (zlasti) nemške avtomobilske industrije so že zelo na udaru. Na drugi strani je za zdaj še "varna" farmacevtska industrija. Na silovitost recesije, ki bo skoraj zagotovo postala depresija, bo močno vplival tempo pandemije in razvoj cepiva, s katerim naj bi nekje do leta 2022 uspeli odločilno zajeziti virus. Toda do tja sta še dve leti in ta čas bo zaznamovala ekonomska kriza, kakršne ta planet ni doživel vse od leta 1929, ko se je začela Velika depresija.

 

 

Slovenska ekonomska (ne)odvisnost od Nemčije, Italije, Francije bo kmalu na preizkušnji.

 

 

Združene države Amerike so potrebovale približno četrt stoletja, da so si povsem opomogle (resda je bila vmes tudi svetovna vojna, kar je za najmanj pet let podaljšalo dobo okrevanja), kar ni nepomemben podatek za prognoziranje sedanjih razmer. Ni namreč izključeno, da ne bi zaradi globalnih posledic pandemije novega koronavirusa prišlo do državljanskih nemirov ali celo vojn, oboroženih konfliktov med državami, razpadov starih zavezništev, oblikovanja novih ipd. Nenazadnje ne moremo z gotovostjo trditi niti tega, da je prihodnost Evropske unije zagotovljena, kajti takšne prognoze so lahko preveč optimistične. EU se je na pandemijo Covid-19 prepočasi in premalo resno odzivala, poteptala je celo enega svojih najbolj proklamiranih načel, tj. solidarnost. Italijane s(m)o pošteno pustili na cedilu.

 

Še prejšnji mesec so bile napovedi glede novega koronavirusa manj pesimistične od današnjih. Kakšne bodo jutrišnje, ne moremo vedeti. Uradni podatki glede števila okužb in smrti Covid-19, ki jih sproti ažurira univerza Johns Hopkins v Marylandu, se približujejo trem milijonom (okuženih) oziroma cifri 200.000 (mrtvih), čeprav je po oceni rahlo kompromitirane Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) dejansko število okuženih mnogokratnik uradnih podatkov. Po nekaterih ocenah je lahko okuženih že 100 milijonov ljudi. Težje je določiti številko dejansko umrlih. Če bi povprečje smrtnosti ostalo okoli odstotka in pol, potem je že doslej za novim koronavirusom umrlo 1,5 milijona ljudi, pri čemer do vrhunca epidemije marsikje še ni niti prišlo. Toda bolj kot tovrstna ugibanja, ki nam dejansko v ničemer ne pomagajo pri soočanju z vsemi, tudi psihološkimi posledicami Covid-19, je vznemirljivo to, da so ekonomske posledice pandemije novega koronavirusa že zdaj ocenjene kot nekajkrat hujše od tistih, ki jih pripisujemo recesiji izped dobrih desetih let.

 

 

Prihajajoča globalna ekonomska kriza bo bolj udarila po razvitih ekonomijah kot po deželah v razvoju.

 

 

Gita Gopinath, ekonomska svetovalka in direktorica Raziskovalnega oddelka Mednarodnega denarnega sklada (IMF), v prispevku The Great Lockdown: Worst Economic Downturn Since the Great Depression (vir) govori - med vrsticami - celo o najhujši (gospodarski) krizi v človeški zgodovini. Po Veliki depresiji (Great Depression) smo zdaj dobili Veliko zaporo (Great Lockdown), ki bo v letošnjem letu globalni ekonomiji odnesla vso rast in jo po aprilski napovedi IMF potisnila v triodstotni minus. Težava je tudi v tem, da ni mogoče napovedati razvoja cepiva in s tem začetka nepovratnega okrevanja na globalni ravni. Predpostavka o gospodarski rasti v letu 2021 namreč temelji izključno na upanju, da se bo pandemija v letu 2020 končala, kumulativna izguba globalnega BDP pa v teh dveh letih ne bo presegla 9 bilijonov dolarjev. Nezanemerljivo je tudi to, da takšen zmerno optimističen scenarij ne upošteva možnosti, da bi bodisi v letošnjem bodisi v prihodnjem letu zaradi recidiva novega koronavirusa ponovno uvedli globalni "lockdown" oziroma ustavili planet, kar pa bi samo še dodatno poglobilo že tako ali tako krizne razmere.

 

Časi, v katere vstopamo, so ali pa še bodo za marsikoga hudo travmatični. Zlasti ne gre podcenjevati strahu, ki ga generira stalna negotovost. Strah sproža jezo, jeza vodi k sovraštvu. Prav izredne okoliščine, ki jih pandemija ustvarja takorekoč po vsem svetu, postajajo poligon najrazličnejših političnih manipulantov, gospodarskih špekulantov in kreatorjev lažnih novic.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Veliko steklo in nadškof Alojzij Šuštar v vonju vanilije
3
07.06.2020 01:00
Najmanj tri izjemne situacije so se mi zgodile s tremi nadškofi v različnih časovnih obdobjih. Za lažje razumevanje umetnine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
24
06.06.2020 03:00
V zadnjih mesecih so vsi tuji mediji, ki so poročali o Sloveniji oziroma vladi Janeza Janše, to počeli izrazito negativno: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
26
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.427
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.187
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.549
04/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.247
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.148
06/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.906
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.195
08/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.076
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.762
10/
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.569