Komentar

Novi koronavirus je morda pod nadzorom, toda prihaja še precej hujša nadloga, tsunami globalne recesije, primerljiv z Veliko depresijo (1929)!

Ekonomske napovedi za letošnje leto so izjemno temačne, kajti globalna recesija, ki jo je sprožila pandemija novega koronavirusa, bo prizadela najmanj 170 držav sveta, potisnila svetovno gospodarsko rast tri stopinje pod ničlo in ustvarila armado brezposelnih. Če se bodo do sredine leta razmere vsaj približno uredile, proizvodnja normalizirala, javno življenje ponovno vzpostavilo vsaj do določene stopnje, potem bi se po aprilski prognozi Mednarodnega denarnega sklada lahko že v letu 2021 negativni trendi začeli obračati, dokončno pa bi se nevarnosti ponovitve Velike zapore (Great Lockdown) rešili šele z razvojem učinkovitega cepiva proti Covid-19, kar bi se naj zgodilo v prihodnjih 8 do 18 mesecih. Problem velikega razpona je zlasti v tveganju, da bi se v vmesnem času število obolelih ponovno dramatično povečalo in bi bilo potrebno še enkrat "ustaviti svet". Za Greto Thunberg zagotovo sijajna novica, za vse ostale pa strah pred dodatnimi negativnimi posledicami najhujše ekonomske krize po letu 1929. S pripisom: za zdaj. Nobene garancije namreč nimamo, da posledice pandemije novega koronavirusa ne bodo še dodatno eskalirale in svetovno gospodarstvo potisnile tja, kjer doslej še ni bilo - še globlje od črnega torka, 29. oktobra 1929. Tudi takšen, čeprav izjemno pesimističen scenarij je namreč možen ...

22.04.2020 23:53
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   koronavirus   epidemija   UKCL   Gorenje   Skupina Hisense   Gita Gopinath   IMF   Velika depresija

Gorenje oziroma Skupina Hisense je prvi resnejši znanilec tistega, kar šele prihaja. Dobršnemu delu slovenske politike - še posebej je to očitno pri novi opoziciji - to še zdaj ni jasno, zato čas in energijo zapravlja za nebistvene stvari.

Ob novici kitajskih lastnikov Gorenja, da bodo zaradi krize, ki je zlasti posledica pandemije novega koronavirusa, samo v Šaleški dolini na cesto poslali 1000 delavcev, zagotovo nihče ne more ostati neprizadet. Toda bolj kot presenečenje, šok ali jeza javnosti me čudi zadrega vseh tistih, ki bi morali ljudi opozoriti, da tisto, kar prihaja, niti slučajno ne bo nekakšna repriza gospodarske krize izpred desetih let, pač pa nekaj mnogo hujšega. Še najustreznejša bi bila primerjava med normalnim valovanjem v Piranskem zalivu na eni ter večmetrskim orjaškim valom v Južnem Atlantskem oceanu na drugi strani. Tisto, kar že prihaja in raste, je še najbolj podobno popotresnemu valu, ki mu Japonci rečejo tsunami. Kako velik bo, s kakšno hitrostjo bo pridrvel nad nas, je ta hip še nejasno, čeprav se obrisi bližajoče se ekonomske kataklizme že kažejo. Gorenje oziroma Skupina Hisense je kvečjemu prvi resnejši znanilec tistega, kar šele prihaja. Kar nekaj velikih odvetniških pisarn v Ljubljani, ki se ukvarjajo s korporacijskim pravom, je že marca dneve in noči pripravljalo na tisoče odpovedi pogodb; namigov o tem, da se nekaj hudo resnega dogaja, je bilo veliko.

 

Igranje na karto presenečenja je zato morda razumljivo kvečjemu, ko gre sindikate oziroma njihove voditelje. O tem, kako iskreno se trudijo za pravice delavcev, imamo najbrž vsak svoje mnenje, toda na koncu dneva je to prvenstveno vprašanje odnosov med delojemalci in njihovimi sindikalnimi predstavniki. Bolj kot presenečeni sindikati, pred katerimi so zdaj črni meseci - ironično, ampak glavnina odpuščanj se bo začela takoj po prvomajskih praznikih, ki bodo letos zaradi omejitev gibanja in socialne distance bolj kot ne virtualni -, bi se naj resnosti razmer, v katere stopamo, zavedali odločevalci, torej oblast in politika.

 

 

Primerjava med recesijo leta 2009 in aktualno panedmijo Covid-19: razlike so očitne.

 

 

Vladi res ne moremo očitati, da se ni že takoj po imenovanju resno lotila vseh izzivov (z vsemi spodrsljaji in ostalo folkloro oblastniških napak), zato je tolikanj bolj nerazumno obnašanje opozicije, ki naj bi jo v parlamentarni demokraciji imeli predvsem zato, da bi nadzorovala vlado in ponujala boljše rešitve. Kakšna je strategija treh opozicijskih strank (LMŠ, SD in ZAB) v tej dobi epidemije, ne uspem razvozljati. Edino, kar trenutno počnejo, je to, da se ukvarjajo z deblom enega drevesa, medtem ko gozda ne vidijo. Za državo je to škodljivo, saj bomo potrebovali predvsem dobre ideje in rešitve, ne pa cenenega populizma, teorij zarot in skrajnega egoizma, ko gre za vprašanje interesov oziroma vpliva globoke države.

 

V Sloveniji lahko na prste obeh rok preštejemo tako velika podjetja, kakršno je Gorenje. Z nekaj vstopnimi podatki zaradi tega ne bo težko predvideti, kdo bo naslednji. Veliki dobavitelji (zlasti) nemške avtomobilske industrije so že zelo na udaru. Na drugi strani je za zdaj še "varna" farmacevtska industrija. Na silovitost recesije, ki bo skoraj zagotovo postala depresija, bo močno vplival tempo pandemije in razvoj cepiva, s katerim naj bi nekje do leta 2022 uspeli odločilno zajeziti virus. Toda do tja sta še dve leti in ta čas bo zaznamovala ekonomska kriza, kakršne ta planet ni doživel vse od leta 1929, ko se je začela Velika depresija.

 

 

Slovenska ekonomska (ne)odvisnost od Nemčije, Italije, Francije bo kmalu na preizkušnji.

 

 

Združene države Amerike so potrebovale približno četrt stoletja, da so si povsem opomogle (resda je bila vmes tudi svetovna vojna, kar je za najmanj pet let podaljšalo dobo okrevanja), kar ni nepomemben podatek za prognoziranje sedanjih razmer. Ni namreč izključeno, da ne bi zaradi globalnih posledic pandemije novega koronavirusa prišlo do državljanskih nemirov ali celo vojn, oboroženih konfliktov med državami, razpadov starih zavezništev, oblikovanja novih ipd. Nenazadnje ne moremo z gotovostjo trditi niti tega, da je prihodnost Evropske unije zagotovljena, kajti takšne prognoze so lahko preveč optimistične. EU se je na pandemijo Covid-19 prepočasi in premalo resno odzivala, poteptala je celo enega svojih najbolj proklamiranih načel, tj. solidarnost. Italijane s(m)o pošteno pustili na cedilu.

 

Še prejšnji mesec so bile napovedi glede novega koronavirusa manj pesimistične od današnjih. Kakšne bodo jutrišnje, ne moremo vedeti. Uradni podatki glede števila okužb in smrti Covid-19, ki jih sproti ažurira univerza Johns Hopkins v Marylandu, se približujejo trem milijonom (okuženih) oziroma cifri 200.000 (mrtvih), čeprav je po oceni rahlo kompromitirane Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) dejansko število okuženih mnogokratnik uradnih podatkov. Po nekaterih ocenah je lahko okuženih že 100 milijonov ljudi. Težje je določiti številko dejansko umrlih. Če bi povprečje smrtnosti ostalo okoli odstotka in pol, potem je že doslej za novim koronavirusom umrlo 1,5 milijona ljudi, pri čemer do vrhunca epidemije marsikje še ni niti prišlo. Toda bolj kot tovrstna ugibanja, ki nam dejansko v ničemer ne pomagajo pri soočanju z vsemi, tudi psihološkimi posledicami Covid-19, je vznemirljivo to, da so ekonomske posledice pandemije novega koronavirusa že zdaj ocenjene kot nekajkrat hujše od tistih, ki jih pripisujemo recesiji izped dobrih desetih let.

 

 

Prihajajoča globalna ekonomska kriza bo bolj udarila po razvitih ekonomijah kot po deželah v razvoju.

 

 

Gita Gopinath, ekonomska svetovalka in direktorica Raziskovalnega oddelka Mednarodnega denarnega sklada (IMF), v prispevku The Great Lockdown: Worst Economic Downturn Since the Great Depression (vir) govori - med vrsticami - celo o najhujši (gospodarski) krizi v človeški zgodovini. Po Veliki depresiji (Great Depression) smo zdaj dobili Veliko zaporo (Great Lockdown), ki bo v letošnjem letu globalni ekonomiji odnesla vso rast in jo po aprilski napovedi IMF potisnila v triodstotni minus. Težava je tudi v tem, da ni mogoče napovedati razvoja cepiva in s tem začetka nepovratnega okrevanja na globalni ravni. Predpostavka o gospodarski rasti v letu 2021 namreč temelji izključno na upanju, da se bo pandemija v letu 2020 končala, kumulativna izguba globalnega BDP pa v teh dveh letih ne bo presegla 9 bilijonov dolarjev. Nezanemerljivo je tudi to, da takšen zmerno optimističen scenarij ne upošteva možnosti, da bi bodisi v letošnjem bodisi v prihodnjem letu zaradi recidiva novega koronavirusa ponovno uvedli globalni "lockdown" oziroma ustavili planet, kar pa bi samo še dodatno poglobilo že tako ali tako krizne razmere.

 

Časi, v katere vstopamo, so ali pa še bodo za marsikoga hudo travmatični. Zlasti ne gre podcenjevati strahu, ki ga generira stalna negotovost. Strah sproža jezo, jeza vodi k sovraštvu. Prav izredne okoliščine, ki jih pandemija ustvarja takorekoč po vsem svetu, postajajo poligon najrazličnejših političnih manipulantov, gospodarskih špekulantov in kreatorjev lažnih novic.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
33
12.04.2021 21:29
Med slovenskim predsedovanjem EU bo v središču pozornosti svoboda medijev, opozarja naš luksemburški sodelavec Bill Wirtz. Kot ... Več.
Piše: Bill Wirtz
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
28
11.04.2021 20:00
Vse večje število cepljenih proti novemu koronavirusu (Covid-19) nas navdaja z upanjem, da bo ta novodobna kuga kmalu za nami. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
9
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
22
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Zdaj živimo v demokraciji. Utihnite že enkrat.
15
22.03.2021 22:00
Pred leti sem veliko pisala o svobodi izražanja in ne želim se ponavljati kot pokvarjena plošča. Od medijskih zdrah dobim ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni bolj smešnega prizora od tropa desničarjev in levičarjev, ki so složni le v tem, da hrepenijo po spoštovanju svojega drugačnega mnenja
9
21.03.2021 11:00
Pomembno je, da se zavedamo, kam kdo spada. Če si levičar, ti gre Žiga Turk pač na jetra, zato naj bi bilo vseeno, s čim in kako ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.540
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.705
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.611
04/
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
Bill Wirtz
Ogledov: 1.183
05/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.269
06/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.369
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.028
08/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 770
09/
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
Božo Cerar
Ogledov: 751
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.201