Komentar

Novi koronavirus je morda pod nadzorom, toda prihaja še precej hujša nadloga, tsunami globalne recesije, primerljiv z Veliko depresijo (1929)!

Ekonomske napovedi za letošnje leto so izjemno temačne, kajti globalna recesija, ki jo je sprožila pandemija novega koronavirusa, bo prizadela najmanj 170 držav sveta, potisnila svetovno gospodarsko rast tri stopinje pod ničlo in ustvarila armado brezposelnih. Če se bodo do sredine leta razmere vsaj približno uredile, proizvodnja normalizirala, javno življenje ponovno vzpostavilo vsaj do določene stopnje, potem bi se po aprilski prognozi Mednarodnega denarnega sklada lahko že v letu 2021 negativni trendi začeli obračati, dokončno pa bi se nevarnosti ponovitve Velike zapore (Great Lockdown) rešili šele z razvojem učinkovitega cepiva proti Covid-19, kar bi se naj zgodilo v prihodnjih 8 do 18 mesecih. Problem velikega razpona je zlasti v tveganju, da bi se v vmesnem času število obolelih ponovno dramatično povečalo in bi bilo potrebno še enkrat "ustaviti svet". Za Greto Thunberg zagotovo sijajna novica, za vse ostale pa strah pred dodatnimi negativnimi posledicami najhujše ekonomske krize po letu 1929. S pripisom: za zdaj. Nobene garancije namreč nimamo, da posledice pandemije novega koronavirusa ne bodo še dodatno eskalirale in svetovno gospodarstvo potisnile tja, kjer doslej še ni bilo - še globlje od črnega torka, 29. oktobra 1929. Tudi takšen, čeprav izjemno pesimističen scenarij je namreč možen ...

22.04.2020 23:53
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   koronavirus   epidemija   UKCL   Gorenje   Skupina Hisense   Gita Gopinath   IMF   Velika depresija

Gorenje oziroma Skupina Hisense je prvi resnejši znanilec tistega, kar šele prihaja. Dobršnemu delu slovenske politike - še posebej je to očitno pri novi opoziciji - to še zdaj ni jasno, zato čas in energijo zapravlja za nebistvene stvari.

Ob novici kitajskih lastnikov Gorenja, da bodo zaradi krize, ki je zlasti posledica pandemije novega koronavirusa, samo v Šaleški dolini na cesto poslali 1000 delavcev, zagotovo nihče ne more ostati neprizadet. Toda bolj kot presenečenje, šok ali jeza javnosti me čudi zadrega vseh tistih, ki bi morali ljudi opozoriti, da tisto, kar prihaja, niti slučajno ne bo nekakšna repriza gospodarske krize izpred desetih let, pač pa nekaj mnogo hujšega. Še najustreznejša bi bila primerjava med normalnim valovanjem v Piranskem zalivu na eni ter večmetrskim orjaškim valom v Južnem Atlantskem oceanu na drugi strani. Tisto, kar že prihaja in raste, je še najbolj podobno popotresnemu valu, ki mu Japonci rečejo tsunami. Kako velik bo, s kakšno hitrostjo bo pridrvel nad nas, je ta hip še nejasno, čeprav se obrisi bližajoče se ekonomske kataklizme že kažejo. Gorenje oziroma Skupina Hisense je kvečjemu prvi resnejši znanilec tistega, kar šele prihaja. Kar nekaj velikih odvetniških pisarn v Ljubljani, ki se ukvarjajo s korporacijskim pravom, je že marca dneve in noči pripravljalo na tisoče odpovedi pogodb; namigov o tem, da se nekaj hudo resnega dogaja, je bilo veliko.

 

Igranje na karto presenečenja je zato morda razumljivo kvečjemu, ko gre sindikate oziroma njihove voditelje. O tem, kako iskreno se trudijo za pravice delavcev, imamo najbrž vsak svoje mnenje, toda na koncu dneva je to prvenstveno vprašanje odnosov med delojemalci in njihovimi sindikalnimi predstavniki. Bolj kot presenečeni sindikati, pred katerimi so zdaj črni meseci - ironično, ampak glavnina odpuščanj se bo začela takoj po prvomajskih praznikih, ki bodo letos zaradi omejitev gibanja in socialne distance bolj kot ne virtualni -, bi se naj resnosti razmer, v katere stopamo, zavedali odločevalci, torej oblast in politika.

 

 

Primerjava med recesijo leta 2009 in aktualno panedmijo Covid-19: razlike so očitne.

 

 

Vladi res ne moremo očitati, da se ni že takoj po imenovanju resno lotila vseh izzivov (z vsemi spodrsljaji in ostalo folkloro oblastniških napak), zato je tolikanj bolj nerazumno obnašanje opozicije, ki naj bi jo v parlamentarni demokraciji imeli predvsem zato, da bi nadzorovala vlado in ponujala boljše rešitve. Kakšna je strategija treh opozicijskih strank (LMŠ, SD in ZAB) v tej dobi epidemije, ne uspem razvozljati. Edino, kar trenutno počnejo, je to, da se ukvarjajo z deblom enega drevesa, medtem ko gozda ne vidijo. Za državo je to škodljivo, saj bomo potrebovali predvsem dobre ideje in rešitve, ne pa cenenega populizma, teorij zarot in skrajnega egoizma, ko gre za vprašanje interesov oziroma vpliva globoke države.

 

V Sloveniji lahko na prste obeh rok preštejemo tako velika podjetja, kakršno je Gorenje. Z nekaj vstopnimi podatki zaradi tega ne bo težko predvideti, kdo bo naslednji. Veliki dobavitelji (zlasti) nemške avtomobilske industrije so že zelo na udaru. Na drugi strani je za zdaj še "varna" farmacevtska industrija. Na silovitost recesije, ki bo skoraj zagotovo postala depresija, bo močno vplival tempo pandemije in razvoj cepiva, s katerim naj bi nekje do leta 2022 uspeli odločilno zajeziti virus. Toda do tja sta še dve leti in ta čas bo zaznamovala ekonomska kriza, kakršne ta planet ni doživel vse od leta 1929, ko se je začela Velika depresija.

 

 

Slovenska ekonomska (ne)odvisnost od Nemčije, Italije, Francije bo kmalu na preizkušnji.

 

 

Združene države Amerike so potrebovale približno četrt stoletja, da so si povsem opomogle (resda je bila vmes tudi svetovna vojna, kar je za najmanj pet let podaljšalo dobo okrevanja), kar ni nepomemben podatek za prognoziranje sedanjih razmer. Ni namreč izključeno, da ne bi zaradi globalnih posledic pandemije novega koronavirusa prišlo do državljanskih nemirov ali celo vojn, oboroženih konfliktov med državami, razpadov starih zavezništev, oblikovanja novih ipd. Nenazadnje ne moremo z gotovostjo trditi niti tega, da je prihodnost Evropske unije zagotovljena, kajti takšne prognoze so lahko preveč optimistične. EU se je na pandemijo Covid-19 prepočasi in premalo resno odzivala, poteptala je celo enega svojih najbolj proklamiranih načel, tj. solidarnost. Italijane s(m)o pošteno pustili na cedilu.

 

Še prejšnji mesec so bile napovedi glede novega koronavirusa manj pesimistične od današnjih. Kakšne bodo jutrišnje, ne moremo vedeti. Uradni podatki glede števila okužb in smrti Covid-19, ki jih sproti ažurira univerza Johns Hopkins v Marylandu, se približujejo trem milijonom (okuženih) oziroma cifri 200.000 (mrtvih), čeprav je po oceni rahlo kompromitirane Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) dejansko število okuženih mnogokratnik uradnih podatkov. Po nekaterih ocenah je lahko okuženih že 100 milijonov ljudi. Težje je določiti številko dejansko umrlih. Če bi povprečje smrtnosti ostalo okoli odstotka in pol, potem je že doslej za novim koronavirusom umrlo 1,5 milijona ljudi, pri čemer do vrhunca epidemije marsikje še ni niti prišlo. Toda bolj kot tovrstna ugibanja, ki nam dejansko v ničemer ne pomagajo pri soočanju z vsemi, tudi psihološkimi posledicami Covid-19, je vznemirljivo to, da so ekonomske posledice pandemije novega koronavirusa že zdaj ocenjene kot nekajkrat hujše od tistih, ki jih pripisujemo recesiji izped dobrih desetih let.

 

 

Prihajajoča globalna ekonomska kriza bo bolj udarila po razvitih ekonomijah kot po deželah v razvoju.

 

 

Gita Gopinath, ekonomska svetovalka in direktorica Raziskovalnega oddelka Mednarodnega denarnega sklada (IMF), v prispevku The Great Lockdown: Worst Economic Downturn Since the Great Depression (vir) govori - med vrsticami - celo o najhujši (gospodarski) krizi v človeški zgodovini. Po Veliki depresiji (Great Depression) smo zdaj dobili Veliko zaporo (Great Lockdown), ki bo v letošnjem letu globalni ekonomiji odnesla vso rast in jo po aprilski napovedi IMF potisnila v triodstotni minus. Težava je tudi v tem, da ni mogoče napovedati razvoja cepiva in s tem začetka nepovratnega okrevanja na globalni ravni. Predpostavka o gospodarski rasti v letu 2021 namreč temelji izključno na upanju, da se bo pandemija v letu 2020 končala, kumulativna izguba globalnega BDP pa v teh dveh letih ne bo presegla 9 bilijonov dolarjev. Nezanemerljivo je tudi to, da takšen zmerno optimističen scenarij ne upošteva možnosti, da bi bodisi v letošnjem bodisi v prihodnjem letu zaradi recidiva novega koronavirusa ponovno uvedli globalni "lockdown" oziroma ustavili planet, kar pa bi samo še dodatno poglobilo že tako ali tako krizne razmere.

 

Časi, v katere vstopamo, so ali pa še bodo za marsikoga hudo travmatični. Zlasti ne gre podcenjevati strahu, ki ga generira stalna negotovost. Strah sproža jezo, jeza vodi k sovraštvu. Prav izredne okoliščine, ki jih pandemija ustvarja takorekoč po vsem svetu, postajajo poligon najrazličnejših političnih manipulantov, gospodarskih špekulantov in kreatorjev lažnih novic.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
Uredniški komentar: Neuspeli puč v upokojenski pivnici
16
26.08.2020 22:40
Danes ponarodela viža o diskreditaciji in likvidaciji se ponavlja že vsaj četrt stoletja. Vsakič, ko na tranzicijski levici kdo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neverjetnih 107 let književnika iz mesta v zalivu: Vse najboljše, dragi Boris Pahor!
6
26.08.2020 01:03
Danes praznuje 107. rojstni dan živa legenda slovenske, italijanske in tudi evropske literature, nesojeni Nobelov nagrajenec ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako pomagati Belorusom v boju za demokracijo, svobodne volitve in vladavino prava?
11
23.08.2020 22:15
Idealno bi bilo, če bi pot iz nastale situacije našlo belorusko ljudstvo samo. Da bi torej prišlo do dogovora o miroljubnem ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.675
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.639
03/
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.038
04/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.695
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.346
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.142
07/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.073
08/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.193
09/
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
Bine Kordež
Ogledov: 1.189
10/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.099