Komentar

Če Bog pleše, pleše kot Michael Clark, če Belcebub pleše, pleše kot Michael Clark.

Sodobni ples je svoboda, ki izraža vse seksualne prakse. Takšna je tudi predstava Mmm. Clark je v njej prečrpaval energijo svojih telesnih tekočin. Sesal je svoje energetske proteine, da bi v soplesalcih in gledalcih sprožal njihove. Michael Clark je ves vizualen in pankovsko lep. Nič drugačen ni bil, ko je vstopil v blagoslovljen heroin. S plesom je sprožal narkotično lepoto najvišje vrste. Michael Clark je punk! Je plesni klasik, ki je dal punku stilni smisel skupaj s punk modo.

25.04.2020 21:27
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Michael Clark   ples   Bolšoj teater   Spartakus   balet   kostumografija   Anglija

Foto: Youtube

Če bi koga od živečih umetnikov povabil v svoje anarhokozmistične enote, bi to bil zagotovo Michael Clark. Samo zato, ker se v njem združuje kaos onostranstva. Ne pozabimo, anarhisti v času reda delamo nered. V času nereda pa red. Danes živimo v času nereda.

 

Štirideset let poklicno živim v umetnosti, skoraj vsak dan sem na gledališki vajah. Te dni me spodmika brez njih. Podoben čas se nam napoveduje tudi v prihajajočih tednih, verejtno mesecih. Prejšnji teden, 18. aprila 2020, sem se v samoizolaciji odločil, da bom streamal baletno predstavo Bolšoj teatra Spartakus. A si nisem mogel kaj, da si ne bi ob besedi balet prizval na videz daljno asociacijo: Michael Clark. Verjemite mi, asociacija Michael Clark je enakovredna asociaciji Bolšoj teater. Michael Clark je asociativno enako Veliki teater! Prve tri asociacije na Clarka so: muf, mamin sin in heroin. 

 

Biografija tega plesalca in koreografa: rojen na Škotskem. Desetleten pleše v lokalni folklorni skupini v kiltu. Pri trinajstih letih je že bil sprejet na Kraljevo baletno šolo v Londonu. Pri sedemnajstih je diplomiral, pri osemnajstih je bil sprejet v sodobno-plesni studio Rambert. Pri devetnajstih je dal eno na gobec omejitvam baleta. Vse ostalo so njegove predstave. 

 

Pred desetletji sem njegovo ingeniozno razplesano deškost osuplo občudoval na vajah in predstavah v operi Sadlers Wells v Londonu. Res pa je tudi to, da je po letu 1986 izginil iz mojega horizonta. Predvsem zato, ker je v tistem času - od leta 1987 do leta 1995 - v mojem svetu nastopilo obdobje zapora in vseh mogočih zapor, dobesedno in v prispodobi. Ko pa se je na sramotnih bojiščih Balkanije le razkadilo, Michaela Clarka ni bilo več na sceni, tudi v Angliji ne. Čez leta se je izkazalo, da je živel popolnoma anonimno življenje pri mami na Škotskem

 

Kmalu po letu 2000 nas je vse, ki smo ga občudovali, presentil, ko je ponovno nastopil v areni plesa z opojno umetnostjo koreografa. Z njim so priplesala na oder božanska telesa, polna njegovih koreografij. Pri enaindvajsetih je bil že vrhunski plesalec, vzporedno, po nujnosti pa še koreograf, pri oseminpetdesetih pa je izjemen koreograf in še vedno plesalec.

 

 

 

 

Muf

 

V današnjem komentarju bom ponavljal eno in isto misel: Clarkova umetnost je opojna rotirajoča narkotičnost! Njegovo umetniško telo se vrti samo zato, da bi s svojo ekscentričnostjo prevrtalo ohlajeno lavo resničnosti. Želim si, da ne bi ob Clarku zabredel v nabijanje proti klasičnim baletnim modalitetam. Tudi zato ne, ker mojo umetnost določa neizprosna geometričnost baleta. Michael Clark je umetnik sodobnega plesnega izraza, čeprav izhaja iz britanske baletne tradicije. 

 

V prvem delu njegovega poklicnega življenja ga je določalo - poleg plesnih energetskih udarov - še heroinsko onostranstvo, v drugem delu pa metadonska neizprosnost. Živel je dve umetniški obdobji: prvo deško, androgino in drugo koreografsko, polno plesne zrelosti. V obeh smo gledali spolno obredje homoseksualnosti. Gledali smo ekscentričnost in vizualno vibriranje mode!

 

O predstavi Mmm: Sodbni ples ne potrebuje kratkih napovedi o predstavi, podobno kot jo to navada v operi. Tisti, ki gleda sodobni ples, se natančno zaveda njegove abstraktnosti. Zaveda se emancipatornega osvobajanja od baletne strogosti, od pretirane patetične resnobnosti. Tisti, ki vstopa v pogled sodobnega plesa, vnaprej razume, da je ples spolno obredje, polno spolnega gibalnega materiala. Sodobni ples je svoboda, ki izraža vse seksualne prakse. Takšna je tudi predstava Mmm. Clark je v njej prečrpaval energijo svojih telesnih tekočin. Sesal je svoje energetske proteine, da bi v soplesalcih in gledalcih sprožal njihove. Michael Clark je ves vizualen in pankovsko lep. Nič drugačen ni bil, ko je vstopil v blagoslovljen heroin. S plesom je sprožal narkotično lepoto najvišje vrste. Michael Clark je punk! Je plesni klasik, ki je dal punku stilni smisel skupaj s punk modo. 

 

Čudenje: menim, da sem se pred avditorijem portala+ že čudil, od kod temu britanskemu otoku takšna famozna umetnost v vseh zvrsteh, ko je njihova večinska folklora kraljevsko idiotska. Konec čudenja!

 

Še naprej o predstavi Mmm: Ne morete si predstavljati, kako popolno je plesal spolno obrednost s svojim fantom. Plesala sta z volnenim mufom na rokah. Za tiste, ki ste pozabili, kaj je muf: to je valjast predmet, ki nam pozimi greje roke. V zadnjih letih ga v resničnosti manj uporabljamo, a se je briljantno izkazal v predstavi Mmm. Rekviziti imajo globok smisel v življenju umetnosti, a o tem drugič. Nag in z mufom je s svojo veliko ljubeznijo Stephenom Petronijem plesal mufasto kroženje. Vizualno sta atraktirala čutnost. Na odru sta dobesedno plesala spolni užitek. Še danes se cedijo iz njega impresivne proteinske tekočine. Tudi v drugi verziji predstave se v zborovskih prizorih generira spolnost. Intuicija je zagotovo njegovo osrednje plesno orodje. Njegove predstave niso nikoli celota, tudi koščki ne, temveč le večdelne celote.

 

 

 

 

Mamin sin

 

V svetu plesa se neredko zgodi, da plesalci po smrti matere naredijo samomor. Tudi zato je Micahel Clark prosil svojo mamo, da nastopi v njegovi predstavi, da se s pomočjo hipnotične rotacije odreši mamine nežnosti.

 

 

Heroin

 

Če Bog pleše, pleše kot Michael Clark, če Belcebub pleše, pleše kot Michael Clark. Če bi koga od živečih umetnikov povabil v svoje anarhokozmistične enote, bi to bil zagotovo Michael Clark. Samo zato, ker se v njem združuje kaos onostranstva. Ne pozabimo, anarhisti v času reda delamo nered. V času nereda pa red in danes živimo v času nereda.

 

Še danes pleše deško anarhičnost. Bodisi sam ali skupaj z drugimi ekstatičnimi telesi. On je tisti, okrog katerega se prepletajo napetosti. Pri njem vse pleše: prsni koš, vratna vretenca, trtica, lopatica, križnica, stopalnica. Vse! Predvsem mišice. Ves je kinetiziran. V njem je anarhična harmoničnost. Tudi trzanje mišic na zadnjici je harmonično. Naj vas spomnim, da je baletna zadnjica poseben fenomen baletne umetnosti. Da, tudi plesna zadnjica je ples. Vse to je punk! Baletni tradiciji se je radikalno oddaljeval, a je ni nikoli poniževal. V njegovi plesni obsesiji izginja njegova eksistenca, ostaja pa njegov abstraktni izris. V njem sta vpisana tako mala kot velika smrt. Menim, da se je slednje vedno zelo bal.

 

 

Mmm moda

 

Koreografija je komponiranje telesnosti in kostumov v scensko aktivinem prostoru. Je poliritmičnost mnogih disciplin, ki skupaj bivajo na odru. Koreografija zahteva posebno kostumsko opremljenost, ki ne ovira telesnosti, istočasno pa absorbira odvečne tekočine v trenutkih energetskih udarov. Michael Clark je eden tistih, ki koreografira tudi kostumsko opremo. Dekonstruira modo! Kostume spreminja v ekscentrično asociativnost. Kostumi vsebujejo posebne vrste berljivosti.

 

 

Mmm glasba

 

Za razliko od mnogih, ki se v svoji koreografijah predajajo glasbenim linijam, Michael Clark spodbuja svoje tovariše v umetnosti, da generirajo glasbo za njegovo anarhično telo. Na njegovem nebu svetijo predvsem Črne zvezde Patti Smith in Davida Bowieja, da o punk galsbi ne govorimo.

 

 

Androginost

 

Na njegovem obrazu gledam razpotegnjen nasmeh otroka s poredno priprtimi očmi, ki usmerja svoj pogled v nebo, polno črnih zvezd. To je umetnik, ki je živel v času zgoščenega nereda in nežne navzočnosti umetnosti punka. Komaj čakam, da se začnejo gledališke vaje in najnovejše gledališke predstave.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
12
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma
7
03.10.2021 22:30
Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nedeljska pridiga: Strah nas je ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo!
14
03.10.2021 10:07
Kakšne ukrepe sprejema oblast in kako komunicira z državljani ob boku s svojimi izbranimi predstavniki stroke, predstavlja ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v sanje in jim pleše
2
02.10.2021 21:00
Ekin Bernay pravi, da jeotrok plesa, da nikoli ni bila čudežni otrok: Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Politika se mora umakniti ideologijam in vrniti k ljudem
19
01.10.2021 22:59
Izjemno težko razumljivo je, da trenutna politika še vedno govori političnih alternativah, katerih glavni cilj povolilnih ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.979
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.109
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 1.915
04/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.408
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.432
06/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 1.374
07/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.256
08/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 858
09/
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
Ana Jud
Ogledov: 2.666
10/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.454