Štirideset let poklicno živim v umetnosti, skoraj vsak dan sem na gledališki vajah. Te dni me spodmika brez njih. Podoben čas se nam napoveduje tudi v prihajajočih tednih, verejtno mesecih. Prejšnji teden, 18. aprila 2020, sem se v samoizolaciji odločil, da bom streamal baletno predstavo Bolšoj teatra Spartakus. A si nisem mogel kaj, da si ne bi ob besedi balet prizval na videz daljno asociacijo: Michael Clark. Verjemite mi, asociacija Michael Clark je enakovredna asociaciji Bolšoj teater. Michael Clark je asociativno enako Veliki teater! Prve tri asociacije na Clarka so: muf, mamin sin in heroin. 

Biografija tega plesalca in koreografa: rojen na Škotskem. Desetleten pleše v lokalni folklorni skupini v kiltu. Pri trinajstih letih je že bil sprejet na Kraljevo baletno šolo v Londonu. Pri sedemnajstih je diplomiral, pri osemnajstih je bil sprejet v sodobno-plesni studio Rambert. Pri devetnajstih je dal eno na gobec omejitvam baleta. Vse ostalo so njegove predstave. 

Pred desetletji sem njegovo ingeniozno razplesano deškost osuplo občudoval na vajah in predstavah v operi Sadlers Wells v Londonu. Res pa je tudi to, da je po letu 1986 izginil iz mojega horizonta. Predvsem zato, ker je v tistem času - od leta 1987 do leta 1995 - v mojem svetu nastopilo obdobje zapora in vseh mogočih zapor, dobesedno in v prispodobi. Ko pa se je na sramotnih bojiščih Balkanije le razkadilo, Michaela Clarka ni bilo več na sceni, tudi v Angliji ne. Čez leta se je izkazalo, da je živel popolnoma anonimno življenje pri mami na Škotskem. 

Kmalu po letu 2000 nas je vse, ki smo ga občudovali, presentil, ko je ponovno nastopil v areni plesa z opojno umetnostjo koreografa. Z njim so priplesala na oder božanska telesa, polna njegovih koreografij. Pri enaindvajsetih je bil že vrhunski plesalec, vzporedno, po nujnosti pa še koreograf, pri oseminpetdesetih pa je izjemen koreograf in še vedno plesalec.

Muf

V današnjem komentarju bom ponavljal eno in isto misel: Clarkova umetnost je opojna rotirajoča narkotičnost! Njegovo umetniško telo se vrti samo zato, da bi s svojo ekscentričnostjo prevrtalo ohlajeno lavo resničnosti. Želim si, da ne bi ob Clarku zabredel v nabijanje proti klasičnim baletnim modalitetam. Tudi zato ne, ker mojo umetnost določa neizprosna geometričnost baleta. Michael Clark je umetnik sodobnega plesnega izraza, čeprav izhaja iz britanske baletne tradicije. 

V prvem delu njegovega poklicnega življenja ga je določalo - poleg plesnih energetskih udarov - še heroinsko onostranstvo, v drugem delu pa metadonska neizprosnost. Živel je dve umetniški obdobji: prvo deško, androgino in drugo koreografsko, polno plesne zrelosti. V obeh smo gledali spolno obredje homoseksualnosti. Gledali smo ekscentričnost in vizualno vibriranje mode!

O predstavi Mmm: Sodbni ples ne potrebuje kratkih napovedi o predstavi, podobno kot jo to navada v operi. Tisti, ki gleda sodobni ples, se natančno zaveda njegove abstraktnosti. Zaveda se emancipatornega osvobajanja od baletne strogosti, od pretirane patetične resnobnosti. Tisti, ki vstopa v pogled sodobnega plesa, vnaprej razume, da je ples spolno obredje, polno spolnega gibalnega materiala. Sodobni ples je svoboda, ki izraža vse seksualne prakse. Takšna je tudi predstava Mmm. Clark je v njej prečrpaval energijo svojih telesnih tekočin. Sesal je svoje energetske proteine, da bi v soplesalcih in gledalcih sprožal njihove. Michael Clark je ves vizualen in pankovsko lep. Nič drugačen ni bil, ko je vstopil v blagoslovljen heroin. S plesom je sprožal narkotično lepoto najvišje vrste. Michael Clark je punk! Je plesni klasik, ki je dal punku stilni smisel skupaj s punk modo. 

Čudenje: menim, da sem se pred avditorijem portala+ že čudil, od kod temu britanskemu otoku takšna famozna umetnost v vseh zvrsteh, ko je njihova večinska folklora kraljevsko idiotska. Konec čudenja!

Še naprej o predstavi Mmm: Ne morete si predstavljati, kako popolno je plesal spolno obrednost s svojim fantom. Plesala sta z volnenim mufom na rokah. Za tiste, ki ste pozabili, kaj je muf: to je valjast predmet, ki nam pozimi greje roke. V zadnjih letih ga v resničnosti manj uporabljamo, a se je briljantno izkazal v predstavi Mmm. Rekviziti imajo globok smisel v življenju umetnosti, a o tem drugič. Nag in z mufom je s svojo veliko ljubeznijo Stephenom Petronijem plesal mufasto kroženje. Vizualno sta atraktirala čutnost. Na odru sta dobesedno plesala spolni užitek. Še danes se cedijo iz njega impresivne proteinske tekočine. Tudi v drugi verziji predstave se v zborovskih prizorih generira spolnost. Intuicija je zagotovo njegovo osrednje plesno orodje. Njegove predstave niso nikoli celota, tudi koščki ne, temveč le večdelne celote.

Mamin sin

V svetu plesa se neredko zgodi, da plesalci po smrti matere naredijo samomor. Tudi zato je Micahel Clark prosil svojo mamo, da nastopi v njegovi predstavi, da se s pomočjo hipnotične rotacije odreši mamine nežnosti.

Heroin

Če Bog pleše, pleše kot Michael Clark, če Belcebub pleše, pleše kot Michael Clark. Če bi koga od živečih umetnikov povabil v svoje anarhokozmistične enote, bi to bil zagotovo Michael Clark. Samo zato, ker se v njem združuje kaos onostranstva. Ne pozabimo, anarhisti v času reda delamo nered. V času nereda pa red in danes živimo v času nereda.

Še danes pleše deško anarhičnost. Bodisi sam ali skupaj z drugimi ekstatičnimi telesi. On je tisti, okrog katerega se prepletajo napetosti. Pri njem vse pleše: prsni koš, vratna vretenca, trtica, lopatica, križnica, stopalnica. Vse! Predvsem mišice. Ves je kinetiziran. V njem je anarhična harmoničnost. Tudi trzanje mišic na zadnjici je harmonično. Naj vas spomnim, da je baletna zadnjica poseben fenomen baletne umetnosti. Da, tudi plesna zadnjica je ples. Vse to je punk! Baletni tradiciji se je radikalno oddaljeval, a je ni nikoli poniževal. V njegovi plesni obsesiji izginja njegova eksistenca, ostaja pa njegov abstraktni izris. V njem sta vpisana tako mala kot velika smrt. Menim, da se je slednje vedno zelo bal.

Mmm moda

Koreografija je komponiranje telesnosti in kostumov v scensko aktivinem prostoru. Je poliritmičnost mnogih disciplin, ki skupaj bivajo na odru. Koreografija zahteva posebno kostumsko opremljenost, ki ne ovira telesnosti, istočasno pa absorbira odvečne tekočine v trenutkih energetskih udarov. Michael Clark je eden tistih, ki koreografira tudi kostumsko opremo. Dekonstruira modo! Kostume spreminja v ekscentrično asociativnost. Kostumi vsebujejo posebne vrste berljivosti.

Mmm glasba

Za razliko od mnogih, ki se v svoji koreografijah predajajo glasbenim linijam, Michael Clark spodbuja svoje tovariše v umetnosti, da generirajo glasbo za njegovo anarhično telo. Na njegovem nebu svetijo predvsem Črne zvezde Patti Smith in Davida Bowieja, da o punk galsbi ne govorimo.

Androginost

Na njegovem obrazu gledam razpotegnjen nasmeh otroka s poredno priprtimi očmi, ki usmerja svoj pogled v nebo, polno črnih zvezd. To je umetnik, ki je živel v času zgoščenega nereda in nežne navzočnosti umetnosti punka. Komaj čakam, da se začnejo gledališke vaje in najnovejše gledališke predstave.