Komentar

V nedeljo zaprto? Obseg nakupov ni odvisen od tega, ali so trgovine odprte dan več ali manj v tednu

Prispevek o odpiralnem času trgovin bo naslednje leto polnoleten, saj je bil napisan in objavljen v Delu davnega leta 2003. Vendar je danes še vedno enako aktualen, razmere pa so zdaj morda celo bolj naklonjene zaprtju trgovin ob nedeljah kot takrat, saj je epidemija koronavirusa zaradi omejevalnih ukrepov pripeljala do tega, da so trgovine ob nedeljah ostale zaprte, ljudje pa smo to sprejeli z razumevanjem. Morda bo tokrat prevladalo tisto, kar je trgovski lobi v sodelovanju z delom politike leta 2003 grdo povozil - referendumska volja ljudstva. Kajti volivci so se s skoraj 60 % izrekli za to, da so trgovine na Gospodov dan zaprte.

Bine Kordež je bil v času, ko je nastal ta prispevek, direktor Merkurja in eden redkih šefov velikih trgovcev, ki se je zavzemal za to, da so trgovine ob nedeljah zaprte. Ostali (Janković, Mervič, Papič) so bili proti in ker so bili premočni, ideja ni dobila podpore: "Moji argumenti so bili tako ekonomski kot tudi sociološki. Zavzemal sem se predvsem za zaposlene in za to, da ljudje ne bi ob nedeljah hodili po trgovinah, temveč šli v naravo. To se je potem 'prodajalo' kot da naj bi šli v cerkev - kar ni bil nikoli razlog (v cerkev ljudje hodijo enako ne glede na odprte trgovine)." Kordež danes, osemnajst let kasneje optimistično ocenjuje, da bo tokrat zakonski predlog o zaprtju trgovin ob nedeljah, ki ga je napovedala stranka Levica, podporo pa mu je javno že izrekel tudi premier, najverjetneje uspel.

03.05.2020 22:59
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   trgovine   nedelje   odpiralni čas   Slovenija   potrošniki   referendum   Avstrija   Nemčija

Ekonomska logika temelji na tem, da tudi z daljšim obratovalnim časom prebivalstvo ne menja strukture potrošnje in zapravi v trgovinah približno enak obseg razpoložljivega denarja. Res pa je, da so v večini držav v času recesije prisotne tendence, po katerih bi delovni čas trgovin podaljšali in s tem spodbujali potrošnjo.

Obratovalni čas trgovin - točneje: vprašanje, ali naj bodo trgovine v nedeljo odprte ali ne - je v slovenski javnosti ena najbolj aktualnih tem že kar nekaj let. Kljub različnim poskusom uskladitve pogledov med zainteresiranimi stranmi – delodajalci, delojemalci in vlado (potrošniki niso sodelovali!) do dogovora ni prišlo. Pri reševanju te dileme si tudi nismo mogli pomagati z vzorci iz Evropske unije. Dejstvo je, da so rešitve po državah zelo različne. Tako imamo na eni strani države z zelo visoko stopnjo regulacije obratovalnega časa, kamor spadajo predvsem države germanskega sveta (Nemčija, Avstrija, Švica …). Njihova skupna značilnost je mogoče v tem, da so bolj naklonjene tradiciji, da imajo homogeno prebivalstvo in ustaljene življenjske navade. V drug sklop bi lahko šteli predvsem države romanskega sveta (Italija, Francija, Španija …), kjer je zakonodaja nekoliko liberalnejša. V tretjo skupino pa spadajo države (Anglija, Švedska, ZDA …), ki so se popolnoma prepustile toku tržne ekonomije in obratovalni čas prepuščajo v celoti odločitvam posameznih trgovskih subjektov. Če bi ocenjevali, kateri skupini držav je po delovanju Slovenija bližja, bi verjetno izbrali germanski model, vendar bi bila takšna ocena preveč posplošena, predvsem pa naša izbira oz. odločitev ne bi smela temeljiti na tem. Poudariti pa je tudi potrebno, da so v večini držav v času recesije prisotne tendence, po katerih bi delovni čas trgovin podaljšali in s tem spodbujali potrošnjo.

 

Praksa je torej v svetu različna in zato se moramo v Sloveniji sami odločiti, kakšen vzorec je za naše navade najbolj primeren. Ker ustreznega dogovora ni bilo, so sindikati izsilili referendumsko odločanje. Ta pot sprejemanja odločitev je bila sicer verjetno mišljena za iskanje odgovorov na pomembnejše narodove dileme, vendar mogoče v primeru obratovalnega časa trgovin takšen način niti ni tako napačen, če odmislimo stroške. Konec koncev gre za preprosto vprašanje in verjetno je še najbolj prav, da odločijo potrošniki. Bojim se le, da se tudi z referendumsko odločitvijo zgodba še ne bo končala.

 

Podobno kot pri nas, tudi drugod po Evropi spremlja spreminjanje zakonodaje s področja obratovalnega časa precejšnja družbena polemika. Pri tem je značilno, da ta polemika temelji predvsem na vrednostnih sodbah kot pa na rezultatih ekonomskih analiz. Vseeno pa lahko to tematiko nekoliko analiziramo tudi z ekonomskega stališča.

 

Po uradnih statističnih podatkih prebivalstvo porabi približno dobrih 70 odstotkov razpoložljivega dohodka za nakup različnega blaga v trgovinah (od živil, oblačil, tehničnih predmetov do avtomobila in goriv). Preostala sredstva nameni za plačilo storitev (gostinstvo, rekreacija, zdravstvo, prevozi, komunala, najemnine, kultura …). Z dviganjem standarda se delež storitev nekoliko povečuje, na krajši rok pa je struktura dokaj konstantna. Z ugodnim kreditiranjem lahko v nekem obdobju sicer obseg potrošnje nekoliko povečamo, vendar bo zato v naslednjem nekoliko nižja. Obseg nakupov v trgovini kot celoti je torej dokaj konstanten in ni odvisen od tega, ali so trgovine odprte dan več ali manj. To seveda ne pomeni, da bi bil obseg prodaje enak tudi, če bi bile trgovine odprte le dan v tednu. Nedvomno pa prodajne kapacitete zadoščajo, da lahko prebivalstvo celotna sredstva namenjena za nakupe v trgovini potrošijo v šestih dneh tedensko. Če so trgovine odprte tudi v nedeljah, se več ali manj isti obseg nakupov raztegne na sedem dni. V kolikor je zaradi daljšega časa obratovanja potrebno več zaposlenih v trgovini, potem ima trgovina kot celota v primeru sedemdnevnega delavnika pravzaprav več stroškov ob enakih dohodkih. Poleg tega so zaposleni v nedeljah dražji, dodaten strošek pa je tudi obratovanje objektov (hlajenje, ogrevanje …).

 

Za panogo trgovine kot celoto torej velja, da je sedemdnevno obratovanje nedvomno dražje in ker se to ne v glavnem ne odrazi v večjem obsegu prodaje, ti dodatni stroški znižujejo dobičke trgovine, ali pa se odrazijo v nekaj višjih cenah. Še enkrat je seveda potrebno poudariti, da to velja samo za panogo trgovine, gledano kot celota. Če analiziramo posamezno trgovino, pa je prodaja v nedeljah lahko ravno tako ali pa še bolj dobičkonosna. Posebno kadar obratujejo ob nedeljah samo nekatere trgovine. Takrat imajo te v celem tednu nedvomno nekaj večjo prodajo in s tem boljši rezultat. Res pa je tudi, da nihče ne računa, koliko je potem manjši obseg prodaje med tednom in s tem takrat nekoliko slabši rezultat. Celotna opisana ekonomska logika torej temelji na tem, da tudi z daljšim obratovalnim časom prebivalstvo ne menja strukture potrošnje in zapravi v trgovinah približno enak obseg razpoložljivega denarja.

 

V tej zgodbi pa seveda ne smemo pozabiti na potrošnika kot ključnega igralca. Tudi tu je nesporno, da je podaljšani odpiralni čas zanj ugodnejši. Omogoči mu večjo fleksibilnost pri razporejanju časa. Posebno, ko se na ugodnosti navadiš, jih je zelo boleče zmanjšati. Zaradi tega je verjetno celo prav, da je prišlo za odločitev o referendumu. Pri tem se bo razprava, podobno kot v Evropi, vrtela predvsem okoli vrednostnih sodb o prednostih in slabostih takšne ali drugačne rešitve. Tuje izkušnje kažejo, da so možne seveda vse variante, ekonomika pa kakšnih prednosti podaljševanju obratovalnega časa ne daje. Tudi praksa v Nemčiji dokazuje, da je seveda možno "zapraviti" celotna razpoložljiva sredstva prebivalstva tudi v krajšem odpiralnem času trgovin.

 

Na žalost pa se je razprava v Sloveniji glede odpiralnega časa trgovin v nedeljo močno obremenila z dilemo, ali je nedelja čas za cerkev ali nakupe. Tisto, kar pa bi bilo prav, da se opredeljujemo je – v kakšno družbo želimo: v čisto potrošniško (med tednom delo, v soboto in nedeljo nakupi), ali pa bomo imeli tudi čas za izlete, rekreacijo, šport in podobne aktivnosti. Drži, da je vse to možno planirati tudi poleg nakupovanj, vendar moramo upoštevati, da je že kar blizu 15 % aktivnega prebivalstva zaposlenega v trgovini. Zato zagovarjam stališče, po katerem bi bile trgovine, razen izjem, v nedeljo zaprte. Med izjeme pa bi mogoče preprosto uvrstili vse lokale do npr. 100 m2 prodajne površine, kar bi potrošnikom omogočilo vse nujne nakupe, poleg tega pa bi še vzpostavili nekoliko ravnotežja v ponudbi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1945-2020: Nikdar več. Pomnimo. Zmagujemo.
20
05.05.2020 00:27
Obeleževanje 75. obletnice zmage v drugi svetovni vojni je v letošnjem maju pomemben mednarodni dogodek, ki naj bo globok ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.463
02/
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.893
03/
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
Simona Rebolj
Ogledov: 2.485
04/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.014
05/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.582
06/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.525
07/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.310
08/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.517
09/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.361
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 11.420