Komentar

V nedeljo zaprto? Obseg nakupov ni odvisen od tega, ali so trgovine odprte dan več ali manj v tednu

Prispevek o odpiralnem času trgovin bo naslednje leto polnoleten, saj je bil napisan in objavljen v Delu davnega leta 2003. Vendar je danes še vedno enako aktualen, razmere pa so zdaj morda celo bolj naklonjene zaprtju trgovin ob nedeljah kot takrat, saj je epidemija koronavirusa zaradi omejevalnih ukrepov pripeljala do tega, da so trgovine ob nedeljah ostale zaprte, ljudje pa smo to sprejeli z razumevanjem. Morda bo tokrat prevladalo tisto, kar je trgovski lobi v sodelovanju z delom politike leta 2003 grdo povozil - referendumska volja ljudstva. Kajti volivci so se s skoraj 60 % izrekli za to, da so trgovine na Gospodov dan zaprte.

Bine Kordež je bil v času, ko je nastal ta prispevek, direktor Merkurja in eden redkih šefov velikih trgovcev, ki se je zavzemal za to, da so trgovine ob nedeljah zaprte. Ostali (Janković, Mervič, Papič) so bili proti in ker so bili premočni, ideja ni dobila podpore: "Moji argumenti so bili tako ekonomski kot tudi sociološki. Zavzemal sem se predvsem za zaposlene in za to, da ljudje ne bi ob nedeljah hodili po trgovinah, temveč šli v naravo. To se je potem 'prodajalo' kot da naj bi šli v cerkev - kar ni bil nikoli razlog (v cerkev ljudje hodijo enako ne glede na odprte trgovine)." Kordež danes, osemnajst let kasneje optimistično ocenjuje, da bo tokrat zakonski predlog o zaprtju trgovin ob nedeljah, ki ga je napovedala stranka Levica, podporo pa mu je javno že izrekel tudi premier, najverjetneje uspel.

03.05.2020 22:59
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   trgovine   nedelje   odpiralni čas   Slovenija   potrošniki   referendum   Avstrija   Nemčija

Ekonomska logika temelji na tem, da tudi z daljšim obratovalnim časom prebivalstvo ne menja strukture potrošnje in zapravi v trgovinah približno enak obseg razpoložljivega denarja. Res pa je, da so v večini držav v času recesije prisotne tendence, po katerih bi delovni čas trgovin podaljšali in s tem spodbujali potrošnjo.

Obratovalni čas trgovin - točneje: vprašanje, ali naj bodo trgovine v nedeljo odprte ali ne - je v slovenski javnosti ena najbolj aktualnih tem že kar nekaj let. Kljub različnim poskusom uskladitve pogledov med zainteresiranimi stranmi – delodajalci, delojemalci in vlado (potrošniki niso sodelovali!) do dogovora ni prišlo. Pri reševanju te dileme si tudi nismo mogli pomagati z vzorci iz Evropske unije. Dejstvo je, da so rešitve po državah zelo različne. Tako imamo na eni strani države z zelo visoko stopnjo regulacije obratovalnega časa, kamor spadajo predvsem države germanskega sveta (Nemčija, Avstrija, Švica …). Njihova skupna značilnost je mogoče v tem, da so bolj naklonjene tradiciji, da imajo homogeno prebivalstvo in ustaljene življenjske navade. V drug sklop bi lahko šteli predvsem države romanskega sveta (Italija, Francija, Španija …), kjer je zakonodaja nekoliko liberalnejša. V tretjo skupino pa spadajo države (Anglija, Švedska, ZDA …), ki so se popolnoma prepustile toku tržne ekonomije in obratovalni čas prepuščajo v celoti odločitvam posameznih trgovskih subjektov. Če bi ocenjevali, kateri skupini držav je po delovanju Slovenija bližja, bi verjetno izbrali germanski model, vendar bi bila takšna ocena preveč posplošena, predvsem pa naša izbira oz. odločitev ne bi smela temeljiti na tem. Poudariti pa je tudi potrebno, da so v večini držav v času recesije prisotne tendence, po katerih bi delovni čas trgovin podaljšali in s tem spodbujali potrošnjo.

 

Praksa je torej v svetu različna in zato se moramo v Sloveniji sami odločiti, kakšen vzorec je za naše navade najbolj primeren. Ker ustreznega dogovora ni bilo, so sindikati izsilili referendumsko odločanje. Ta pot sprejemanja odločitev je bila sicer verjetno mišljena za iskanje odgovorov na pomembnejše narodove dileme, vendar mogoče v primeru obratovalnega časa trgovin takšen način niti ni tako napačen, če odmislimo stroške. Konec koncev gre za preprosto vprašanje in verjetno je še najbolj prav, da odločijo potrošniki. Bojim se le, da se tudi z referendumsko odločitvijo zgodba še ne bo končala.

 

Podobno kot pri nas, tudi drugod po Evropi spremlja spreminjanje zakonodaje s področja obratovalnega časa precejšnja družbena polemika. Pri tem je značilno, da ta polemika temelji predvsem na vrednostnih sodbah kot pa na rezultatih ekonomskih analiz. Vseeno pa lahko to tematiko nekoliko analiziramo tudi z ekonomskega stališča.

 

Po uradnih statističnih podatkih prebivalstvo porabi približno dobrih 70 odstotkov razpoložljivega dohodka za nakup različnega blaga v trgovinah (od živil, oblačil, tehničnih predmetov do avtomobila in goriv). Preostala sredstva nameni za plačilo storitev (gostinstvo, rekreacija, zdravstvo, prevozi, komunala, najemnine, kultura …). Z dviganjem standarda se delež storitev nekoliko povečuje, na krajši rok pa je struktura dokaj konstantna. Z ugodnim kreditiranjem lahko v nekem obdobju sicer obseg potrošnje nekoliko povečamo, vendar bo zato v naslednjem nekoliko nižja. Obseg nakupov v trgovini kot celoti je torej dokaj konstanten in ni odvisen od tega, ali so trgovine odprte dan več ali manj. To seveda ne pomeni, da bi bil obseg prodaje enak tudi, če bi bile trgovine odprte le dan v tednu. Nedvomno pa prodajne kapacitete zadoščajo, da lahko prebivalstvo celotna sredstva namenjena za nakupe v trgovini potrošijo v šestih dneh tedensko. Če so trgovine odprte tudi v nedeljah, se več ali manj isti obseg nakupov raztegne na sedem dni. V kolikor je zaradi daljšega časa obratovanja potrebno več zaposlenih v trgovini, potem ima trgovina kot celota v primeru sedemdnevnega delavnika pravzaprav več stroškov ob enakih dohodkih. Poleg tega so zaposleni v nedeljah dražji, dodaten strošek pa je tudi obratovanje objektov (hlajenje, ogrevanje …).

 

Za panogo trgovine kot celoto torej velja, da je sedemdnevno obratovanje nedvomno dražje in ker se to ne v glavnem ne odrazi v večjem obsegu prodaje, ti dodatni stroški znižujejo dobičke trgovine, ali pa se odrazijo v nekaj višjih cenah. Še enkrat je seveda potrebno poudariti, da to velja samo za panogo trgovine, gledano kot celota. Če analiziramo posamezno trgovino, pa je prodaja v nedeljah lahko ravno tako ali pa še bolj dobičkonosna. Posebno kadar obratujejo ob nedeljah samo nekatere trgovine. Takrat imajo te v celem tednu nedvomno nekaj večjo prodajo in s tem boljši rezultat. Res pa je tudi, da nihče ne računa, koliko je potem manjši obseg prodaje med tednom in s tem takrat nekoliko slabši rezultat. Celotna opisana ekonomska logika torej temelji na tem, da tudi z daljšim obratovalnim časom prebivalstvo ne menja strukture potrošnje in zapravi v trgovinah približno enak obseg razpoložljivega denarja.

 

V tej zgodbi pa seveda ne smemo pozabiti na potrošnika kot ključnega igralca. Tudi tu je nesporno, da je podaljšani odpiralni čas zanj ugodnejši. Omogoči mu večjo fleksibilnost pri razporejanju časa. Posebno, ko se na ugodnosti navadiš, jih je zelo boleče zmanjšati. Zaradi tega je verjetno celo prav, da je prišlo za odločitev o referendumu. Pri tem se bo razprava, podobno kot v Evropi, vrtela predvsem okoli vrednostnih sodb o prednostih in slabostih takšne ali drugačne rešitve. Tuje izkušnje kažejo, da so možne seveda vse variante, ekonomika pa kakšnih prednosti podaljševanju obratovalnega časa ne daje. Tudi praksa v Nemčiji dokazuje, da je seveda možno "zapraviti" celotna razpoložljiva sredstva prebivalstva tudi v krajšem odpiralnem času trgovin.

 

Na žalost pa se je razprava v Sloveniji glede odpiralnega časa trgovin v nedeljo močno obremenila z dilemo, ali je nedelja čas za cerkev ali nakupe. Tisto, kar pa bi bilo prav, da se opredeljujemo je – v kakšno družbo želimo: v čisto potrošniško (med tednom delo, v soboto in nedeljo nakupi), ali pa bomo imeli tudi čas za izlete, rekreacijo, šport in podobne aktivnosti. Drži, da je vse to možno planirati tudi poleg nakupovanj, vendar moramo upoštevati, da je že kar blizu 15 % aktivnega prebivalstva zaposlenega v trgovini. Zato zagovarjam stališče, po katerem bi bile trgovine, razen izjem, v nedeljo zaprte. Med izjeme pa bi mogoče preprosto uvrstili vse lokale do npr. 100 m2 prodajne površine, kar bi potrošnikom omogočilo vse nujne nakupe, poleg tega pa bi še vzpostavili nekoliko ravnotežja v ponudbi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
30-letnica Slovenije: Vzemite borovo iglico, počepnite in se pičite v anus, pa bo vse v redu!
5
23.06.2021 22:23
V zadnjih 30 letih sem dobila toliko polen pod noge, da sem glede ogrevanja preskrbljena do konca življenja. Naučila sem se na ... Več.
Piše: Ana Jud
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
13
21.06.2021 21:22
Napisati nek krajši pregled ekonomskega razvoja samostojne Slovenije je po eni strani pravzaprav preprosto, pa drugi pa kar ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
12
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
21
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 3.042
02/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 2.544
03/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.868
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.482
05/
Kristijan Musek Lešnik, psiholog: "Nepopravljiv optimist sem. Verjamem, da bo iz krize narcisističnega individualizma zrasla nove želja po povezovanju in empatičnem sobivanju."
Uredništvo
Ogledov: 1.010
06/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 940
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 920
08/
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
Bine Kordež
Ogledov: 676
09/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 684
10/
30-letnica Slovenije: Vzemite borovo iglico, počepnite in se pičite v anus, pa bo vse v redu!
Ana Jud
Ogledov: 421