Komentar

Mala začetnica na večerji, ki je ni bilo (uganka)

Po vsem videzu je v teh dneh ena največjih ugank, kako vlada omejuje, ogroža in ustrahuje medije in novinarje. Če medijev in novinarjev ne ogroža aktualna ("desna") vlada, seveda ni rečeno, da jih ni ogrožala katera prejšnja ("leva") vlada, kakor tudi ni rečeno, da mediji in novinarji nasploh niso ogroženi. Žiga Turk je v svojem televizijskem intervjuju 26. aprila 2020 domneval, da - npr. tiskanih - medijev ne ogroža politika, ampak tehnologija. Razmerje med politiko in mediji je uganka. V tem članku jo bom zastavil v obliki, ki ustreza zgodovini tega razmerja, predvsem pa najresnejši dilemi aktualne slovenske zunanje politike. Rešitev uganke - oz odgovore na njena vprašanja - boste našli na koncu članka.

03.05.2020 05:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Dimitrij Rupel   uganka   Saša Vidmajer   Delo   Višegrajska četverica   Evropska unija   Janez Janša   Miro Cerar

Foto: Delo

Ali poznate ime človeka, ki je leta 2002 spremljal slovensko državno delegacijo na sestanku Evropskega sveta v Kopenhagnu, in ki je objavil domiseln opis večerje pri danski kraljici, ki je ni bilo, ker so jo odpovedali zaradi zahtevnosti pogajanj, ki so se zavlekla pozno v noč? Kaj bi rekli o avtorju oziroma avtorici, ki bi napisal/a slikovito reportažo o neobstoječem dogodku - s povzetki zdravic, formalnih pogovorov in govoric, opisi porcelana in pribora, oblačil in nakita?

 

Uganite, koliko ministrov se je zamenjalo na slovenskem Ministrstvu za zunanje zadeve v tridesetih letih, to se pravi, odkar obstaja? Uganite, v kateri zunanjepolitični redakciji slovenskega časopisa ima trajni mandat novinar oz. novinarka, katere/ga naloga je ocenjevanje zunanjih ministrov in zunanje politike? Uganite, ali so bila merila ocenjevanja ministrov in politike vedno enaka, ali so se razlikovala z ozirom na strankarsko pripadnost ministra oz. posamezne vlade? Uganite, kateri komentator oz. katera komentatorka je izražal/a svoje odklonilno stališče na ta način, da je ime in priimek nepriljubljene osebe pisal/a z malo začetnico? Na primer janez novak ali tone kovač. Se morda spomnite primera avtorja oz. avtorice, ki je za prepoznavanje političnih talentov in uspehov uporabljal/a začetnice njihovih priimkov: čim bliže začetku abecede je bila prva črka priimka, tem pametnejši je bil njegov imetnik. Zelo pameten je bil recimo nekdo, ki bi se pisal Adamič, zelo neumen nekdo, ki bi se pisal Žagar.

 

Mimogrede poskusite uganiti, kdo je bil v svinčenih časih (ko so iz slovenske politike pregnali Staneta Kavčiča in odstavili štiri profesorje Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo) uslužbenec britanske BBC in tajni sodelavec slovenske politične policije, dopisnik RTV in Dela v Veliki Britaniji in ZDA; leta 2003 pa odgovorni urednik časopisa, pri katerem niso trideset let zamenjali ocenjevalca oz. ocenjevalke slovenske zunanje politike; in ki je na njegovi prvi strani enega od slovenskih zunanjih ministrov pošiljal v zapor za osem let? Uganiti morate še to, ali je ocenjevalec oz. ocenjavalka zunanje politike pri omenjenem časopisu sua sponte (po lastnem navdihu) ali po navodilu v naslov svojega članka 12. aprila 2003 zapisal/a: "Kdo lahko zamenja D. Rupla?"

 

Uganite, kateri sistem postavljanja in ohranjanja položajev v politiki pa recimo v ustanovah, ki ustvarjajo javno mnenje, je boljši: zamenljivost ali stanovitnost? In še naprej: so vam ljubši vedno novi obrazi, ali se zanašate na izkušnje? Je boljši omejen ali trajen mandat?

 

Ali poznate ime novinarja oz. novinarke, ki je leta 2002 spremljal/a slovensko državno delegacijo na sestanku Evropskega sveta v Kopenhagnu, in ki je objavil/a domiseln opis večerje pri danski kraljici, ki je ni bilo, ker so jo odpovedali zaradi zahtevnosti pogajanj, ki so se zavlekla pozno v noč? Kaj bi rekli o avtorju oz. avtorici, ki bi napisal/a slikovito reportažo o neobstoječem dogodku - s povzetki zdravic, formalnih pogovorov in govoric, opisi porcelana in pribora, oblačil in nakita …? In kaj bi o takem prispevku rekla redakcija nemškega tednika Der Spiegel, ki je potegavščino svojega novinarja Claasa Relotiusa pribila na sramotni steber, na katerem je pisalo Sagen was ist (Povedati tisto, kar je)?

 

Najvažnejši del uganke pa je vprašanje o članstvu Slovenije v t.i. Višegrajski skupini. Najprej morate uganiti, kdo je avtor/ica članka "Višegrajski vlak", ki je bil objavljen 30. aprila 2020? Za lažje uganjevanje naj povem troje:

 

1. na dan, ko pišem te vrstice, praznujemo 16. obletnico skupnega in istočasnega vstopa Slovenije in višegrajskih držav (Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška) v Evropsko unijo; medtem ko so nas prve tri višegrajske države prehitele pri vstopu v Nato (1999);

 

2. v devetdesetih letih prejšnjega stoletja si je Slovenija - predvsem na pobudo takratnega predsednika Milana Kučana - silovito prizadevala vstopiti v višegrajski klub, vendar pri tem ni bila uspešna;

 

3. pri članku "Višegrajski vlak" gre za brezobzirno kritiko domnevnega aktualnega približevanja Janševe vlade skupini višegrajskih držav in sodelovanja predsednika Pahorja pri domnevno proameriški Pobudi treh morij, tj. dvanajsterice držav med Baltikom, Jadranom in Črnim morjem.

 

 

Slovenija naj bi bila "postala podizvajalka Višegrada" in "zamudila priložnost, da bi se odlepila od vzhodnoevropske gmote". Avtor/ica članka je strnil/a svojo zunanjepolitično misel v stavek: "V kako bedni družbi se je znašla Slovenija." Avtorja oz. avtorico članka in njegov zunanjepolitični navdih boste najlaže prepoznali, če navedem bistveni odlomek:

 

"Slovenska zunanja politika pa nima več nobenega korektiva, med političnimi odločevalci ni več nikogar, ki bi lahko korigiral smer. Tisti z najvišjo politično funkcijo v državi govori - to je mučno zapisati - neumnosti … Predsednik republike gre v svojem koketiranju z desnico tako daleč, da ne izreče nikakršne kritike novega zunanjepolitičnega kurza Slovenije in nobene kritike Madžarske … "

 

Pri prepoznavanju takšnih stališč je treba pomisliti na njihovo bliskovitost in hlastnost, saj ima Slovenija novo vlado šele mesec in pol; pa tudi na znano marksistično "brezobzirno kritiko vsega obstoječega", saj je avtor/ica poleg Pahorja, Janše in Logarja pokopal/a tudi Erjavca, Cerarja in Šarca. Pri prepoznavanju brutalnega napada na domnevno sodelovanje Slovenije z Višegrajsko četverico oz. Pobudo treh morij utegne priti prav tudi citat iz knjige, ki je izšla leta 2017, in katere avtorja (ki ni isti kot avtor/ica prejšnjega odlomka) je tudi treba uganiti:

 

"3. maja 1993 je bilo vprašanje slovenskega članstva v V4 sproženo na tiskovni konferenci ob Drnovškovem obisku pri Vaclavu Klausu. Ta je v odgovoru na novinarsko vprašanje izjavil, da bi Češka Slovenijo podprla. Največkrat je o možnosti slovenske vključitve - kot da je tako rekoč na dosegu roke - govoril Milan Kučan, ki je celo očital predsedniku vlade Janezu Drnovšku, da ne deluje v pravi smeri. Konec tega leta je sledilo razčiščevanje z veleposlaniki v Pragi, glavni problem pa je bila Kučanova želja, da bi bil navzoč na sestanku V4 z Billom Clintonom v Pragi. Kaj je bilo v ozadju Kučanovega živahnega in Drnovškovega mlačnega interesa za včlanitev c V4, je težko reči. Medtem ko je Kučan svoje simpatije verjetno gradil na podobnih izkušnjah vseh petih držav v času socializma, je Drnovšek po vsem videzu sklepal, da ima Slovenija nekaj (gospodarskih) prednosti, podporo pa naj bi iskali pri večjih, vplivnejših državah. Po eni strani je bila Slovenija glede povezave z Višegrajci malomarna, po drugi strani pa so se različne in občasne zadržanosti pojavljale tudi pri četverici.

 

Zelo verjetno je bilo med višegrajskimi državami predvsem takrat, ko so vlade vodili konservativci, precej nezaupanja do Slovenije, ki je za predsednika izvolila šefa Komunistične partije in kjer ni bilo lustracije. V višegrajskih državah so iz vodilnih političnih položajev praviloma izključevali pripadnike politične policije in vodilne komuniste. Še najbolj hladni so bili odnosi Kučana z voditeljem Solidarnosti Wałęso ..."

 

Za pravilno rešitev uganke se je treba vprašati, od kod v Sloveniji najnovejši odpor do druženja s pomembnimi evropskimi državami. Odgovor je tako rekoč na dlani. Države, ki jih v nič devljejo nekateri slovenski avtorji oz. avtorice, predvsem pa njihovi voditelji, Slovenijo v marsikaterem pogledu prehitevajo, predvsem pa so uspešne pri zavračanju in odpravljanju komunistične dediščine. Druženje s temi državami bi lahko okužilo Slovenijo še nevarneje od Covida-19.

 

 

***

Rešitev uganke: slovenskih zunanjih ministrov je bilo deset. Trideset let trajnega mandata na nebu zunanjepolitičnih komentarjev vedri in oblači ena sama Saša Vidmajer, znana po svojih bolj ali manj nadarjenih literarnih domislicah, predvsem pa po poročanju o dogodkih, ki jih ni bilo. Londonski zaupnik politične policije in odgovorni urednik Dela je Mitja Meršol. Višegrajska četverica je doživela neupravičen in kajpada nedostojen napad ob šestnajsti obletnici svojega in slovenskega skupnega vstopa v Evropsko unijo. Slovenija ima največ skupnih značilnosti in interesov prav s temi državami. Če se bo obotavljala, bo ostala sama ali zunaj vsega. Avtor knjige (Železo in žamet ali od kulture do države), iz katere je drugi odlomek, je hkrati avtor tukajšnjih vrstic.

 

DIMITRIJ RUPEL

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.486
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.955
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.270
04/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.593
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.561
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.453
07/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.278
08/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.944
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.134
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 938