Komentar

Mala začetnica na večerji, ki je ni bilo (uganka)

Po vsem videzu je v teh dneh ena največjih ugank, kako vlada omejuje, ogroža in ustrahuje medije in novinarje. Če medijev in novinarjev ne ogroža aktualna ("desna") vlada, seveda ni rečeno, da jih ni ogrožala katera prejšnja ("leva") vlada, kakor tudi ni rečeno, da mediji in novinarji nasploh niso ogroženi. Žiga Turk je v svojem televizijskem intervjuju 26. aprila 2020 domneval, da - npr. tiskanih - medijev ne ogroža politika, ampak tehnologija. Razmerje med politiko in mediji je uganka. V tem članku jo bom zastavil v obliki, ki ustreza zgodovini tega razmerja, predvsem pa najresnejši dilemi aktualne slovenske zunanje politike. Rešitev uganke - oz odgovore na njena vprašanja - boste našli na koncu članka.

03.05.2020 05:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Dimitrij Rupel   uganka   Saša Vidmajer   Delo   Višegrajska četverica   Evropska unija   Janez Janša   Miro Cerar

Foto: Delo

Ali poznate ime človeka, ki je leta 2002 spremljal slovensko državno delegacijo na sestanku Evropskega sveta v Kopenhagnu, in ki je objavil domiseln opis večerje pri danski kraljici, ki je ni bilo, ker so jo odpovedali zaradi zahtevnosti pogajanj, ki so se zavlekla pozno v noč? Kaj bi rekli o avtorju oziroma avtorici, ki bi napisal/a slikovito reportažo o neobstoječem dogodku - s povzetki zdravic, formalnih pogovorov in govoric, opisi porcelana in pribora, oblačil in nakita?

 

Uganite, koliko ministrov se je zamenjalo na slovenskem Ministrstvu za zunanje zadeve v tridesetih letih, to se pravi, odkar obstaja? Uganite, v kateri zunanjepolitični redakciji slovenskega časopisa ima trajni mandat novinar oz. novinarka, katere/ga naloga je ocenjevanje zunanjih ministrov in zunanje politike? Uganite, ali so bila merila ocenjevanja ministrov in politike vedno enaka, ali so se razlikovala z ozirom na strankarsko pripadnost ministra oz. posamezne vlade? Uganite, kateri komentator oz. katera komentatorka je izražal/a svoje odklonilno stališče na ta način, da je ime in priimek nepriljubljene osebe pisal/a z malo začetnico? Na primer janez novak ali tone kovač. Se morda spomnite primera avtorja oz. avtorice, ki je za prepoznavanje političnih talentov in uspehov uporabljal/a začetnice njihovih priimkov: čim bliže začetku abecede je bila prva črka priimka, tem pametnejši je bil njegov imetnik. Zelo pameten je bil recimo nekdo, ki bi se pisal Adamič, zelo neumen nekdo, ki bi se pisal Žagar.

 

Mimogrede poskusite uganiti, kdo je bil v svinčenih časih (ko so iz slovenske politike pregnali Staneta Kavčiča in odstavili štiri profesorje Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo) uslužbenec britanske BBC in tajni sodelavec slovenske politične policije, dopisnik RTV in Dela v Veliki Britaniji in ZDA; leta 2003 pa odgovorni urednik časopisa, pri katerem niso trideset let zamenjali ocenjevalca oz. ocenjevalke slovenske zunanje politike; in ki je na njegovi prvi strani enega od slovenskih zunanjih ministrov pošiljal v zapor za osem let? Uganiti morate še to, ali je ocenjevalec oz. ocenjavalka zunanje politike pri omenjenem časopisu sua sponte (po lastnem navdihu) ali po navodilu v naslov svojega članka 12. aprila 2003 zapisal/a: "Kdo lahko zamenja D. Rupla?"

 

Uganite, kateri sistem postavljanja in ohranjanja položajev v politiki pa recimo v ustanovah, ki ustvarjajo javno mnenje, je boljši: zamenljivost ali stanovitnost? In še naprej: so vam ljubši vedno novi obrazi, ali se zanašate na izkušnje? Je boljši omejen ali trajen mandat?

 

Ali poznate ime novinarja oz. novinarke, ki je leta 2002 spremljal/a slovensko državno delegacijo na sestanku Evropskega sveta v Kopenhagnu, in ki je objavil/a domiseln opis večerje pri danski kraljici, ki je ni bilo, ker so jo odpovedali zaradi zahtevnosti pogajanj, ki so se zavlekla pozno v noč? Kaj bi rekli o avtorju oz. avtorici, ki bi napisal/a slikovito reportažo o neobstoječem dogodku - s povzetki zdravic, formalnih pogovorov in govoric, opisi porcelana in pribora, oblačil in nakita …? In kaj bi o takem prispevku rekla redakcija nemškega tednika Der Spiegel, ki je potegavščino svojega novinarja Claasa Relotiusa pribila na sramotni steber, na katerem je pisalo Sagen was ist (Povedati tisto, kar je)?

 

Najvažnejši del uganke pa je vprašanje o članstvu Slovenije v t.i. Višegrajski skupini. Najprej morate uganiti, kdo je avtor/ica članka "Višegrajski vlak", ki je bil objavljen 30. aprila 2020? Za lažje uganjevanje naj povem troje:

 

1. na dan, ko pišem te vrstice, praznujemo 16. obletnico skupnega in istočasnega vstopa Slovenije in višegrajskih držav (Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška) v Evropsko unijo; medtem ko so nas prve tri višegrajske države prehitele pri vstopu v Nato (1999);

 

2. v devetdesetih letih prejšnjega stoletja si je Slovenija - predvsem na pobudo takratnega predsednika Milana Kučana - silovito prizadevala vstopiti v višegrajski klub, vendar pri tem ni bila uspešna;

 

3. pri članku "Višegrajski vlak" gre za brezobzirno kritiko domnevnega aktualnega približevanja Janševe vlade skupini višegrajskih držav in sodelovanja predsednika Pahorja pri domnevno proameriški Pobudi treh morij, tj. dvanajsterice držav med Baltikom, Jadranom in Črnim morjem.

 

 

Slovenija naj bi bila "postala podizvajalka Višegrada" in "zamudila priložnost, da bi se odlepila od vzhodnoevropske gmote". Avtor/ica članka je strnil/a svojo zunanjepolitično misel v stavek: "V kako bedni družbi se je znašla Slovenija." Avtorja oz. avtorico članka in njegov zunanjepolitični navdih boste najlaže prepoznali, če navedem bistveni odlomek:

 

"Slovenska zunanja politika pa nima več nobenega korektiva, med političnimi odločevalci ni več nikogar, ki bi lahko korigiral smer. Tisti z najvišjo politično funkcijo v državi govori - to je mučno zapisati - neumnosti … Predsednik republike gre v svojem koketiranju z desnico tako daleč, da ne izreče nikakršne kritike novega zunanjepolitičnega kurza Slovenije in nobene kritike Madžarske … "

 

Pri prepoznavanju takšnih stališč je treba pomisliti na njihovo bliskovitost in hlastnost, saj ima Slovenija novo vlado šele mesec in pol; pa tudi na znano marksistično "brezobzirno kritiko vsega obstoječega", saj je avtor/ica poleg Pahorja, Janše in Logarja pokopal/a tudi Erjavca, Cerarja in Šarca. Pri prepoznavanju brutalnega napada na domnevno sodelovanje Slovenije z Višegrajsko četverico oz. Pobudo treh morij utegne priti prav tudi citat iz knjige, ki je izšla leta 2017, in katere avtorja (ki ni isti kot avtor/ica prejšnjega odlomka) je tudi treba uganiti:

 

"3. maja 1993 je bilo vprašanje slovenskega članstva v V4 sproženo na tiskovni konferenci ob Drnovškovem obisku pri Vaclavu Klausu. Ta je v odgovoru na novinarsko vprašanje izjavil, da bi Češka Slovenijo podprla. Največkrat je o možnosti slovenske vključitve - kot da je tako rekoč na dosegu roke - govoril Milan Kučan, ki je celo očital predsedniku vlade Janezu Drnovšku, da ne deluje v pravi smeri. Konec tega leta je sledilo razčiščevanje z veleposlaniki v Pragi, glavni problem pa je bila Kučanova želja, da bi bil navzoč na sestanku V4 z Billom Clintonom v Pragi. Kaj je bilo v ozadju Kučanovega živahnega in Drnovškovega mlačnega interesa za včlanitev c V4, je težko reči. Medtem ko je Kučan svoje simpatije verjetno gradil na podobnih izkušnjah vseh petih držav v času socializma, je Drnovšek po vsem videzu sklepal, da ima Slovenija nekaj (gospodarskih) prednosti, podporo pa naj bi iskali pri večjih, vplivnejših državah. Po eni strani je bila Slovenija glede povezave z Višegrajci malomarna, po drugi strani pa so se različne in občasne zadržanosti pojavljale tudi pri četverici.

 

Zelo verjetno je bilo med višegrajskimi državami predvsem takrat, ko so vlade vodili konservativci, precej nezaupanja do Slovenije, ki je za predsednika izvolila šefa Komunistične partije in kjer ni bilo lustracije. V višegrajskih državah so iz vodilnih političnih položajev praviloma izključevali pripadnike politične policije in vodilne komuniste. Še najbolj hladni so bili odnosi Kučana z voditeljem Solidarnosti Wałęso ..."

 

Za pravilno rešitev uganke se je treba vprašati, od kod v Sloveniji najnovejši odpor do druženja s pomembnimi evropskimi državami. Odgovor je tako rekoč na dlani. Države, ki jih v nič devljejo nekateri slovenski avtorji oz. avtorice, predvsem pa njihovi voditelji, Slovenijo v marsikaterem pogledu prehitevajo, predvsem pa so uspešne pri zavračanju in odpravljanju komunistične dediščine. Druženje s temi državami bi lahko okužilo Slovenijo še nevarneje od Covida-19.

 

 

***

Rešitev uganke: slovenskih zunanjih ministrov je bilo deset. Trideset let trajnega mandata na nebu zunanjepolitičnih komentarjev vedri in oblači ena sama Saša Vidmajer, znana po svojih bolj ali manj nadarjenih literarnih domislicah, predvsem pa po poročanju o dogodkih, ki jih ni bilo. Londonski zaupnik politične policije in odgovorni urednik Dela je Mitja Meršol. Višegrajska četverica je doživela neupravičen in kajpada nedostojen napad ob šestnajsti obletnici svojega in slovenskega skupnega vstopa v Evropsko unijo. Slovenija ima največ skupnih značilnosti in interesov prav s temi državami. Če se bo obotavljala, bo ostala sama ali zunaj vsega. Avtor knjige (Železo in žamet ali od kulture do države), iz katere je drugi odlomek, je hkrati avtor tukajšnjih vrstic.

 

DIMITRIJ RUPEL

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.844
02/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.968
03/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.446
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.037
05/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.928
06/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 1.545
07/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.087
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.212
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.134
10/
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
Bine Kordež
Ogledov: 747