Komentar

Mala začetnica na večerji, ki je ni bilo (uganka)

Po vsem videzu je v teh dneh ena največjih ugank, kako vlada omejuje, ogroža in ustrahuje medije in novinarje. Če medijev in novinarjev ne ogroža aktualna ("desna") vlada, seveda ni rečeno, da jih ni ogrožala katera prejšnja ("leva") vlada, kakor tudi ni rečeno, da mediji in novinarji nasploh niso ogroženi. Žiga Turk je v svojem televizijskem intervjuju 26. aprila 2020 domneval, da - npr. tiskanih - medijev ne ogroža politika, ampak tehnologija. Razmerje med politiko in mediji je uganka. V tem članku jo bom zastavil v obliki, ki ustreza zgodovini tega razmerja, predvsem pa najresnejši dilemi aktualne slovenske zunanje politike. Rešitev uganke - oz odgovore na njena vprašanja - boste našli na koncu članka.

03.05.2020 05:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Dimitrij Rupel   uganka   Saša Vidmajer   Delo   Višegrajska četverica   Evropska unija   Janez Janša   Miro Cerar

Foto: Delo

Ali poznate ime človeka, ki je leta 2002 spremljal slovensko državno delegacijo na sestanku Evropskega sveta v Kopenhagnu, in ki je objavil domiseln opis večerje pri danski kraljici, ki je ni bilo, ker so jo odpovedali zaradi zahtevnosti pogajanj, ki so se zavlekla pozno v noč? Kaj bi rekli o avtorju oziroma avtorici, ki bi napisal/a slikovito reportažo o neobstoječem dogodku - s povzetki zdravic, formalnih pogovorov in govoric, opisi porcelana in pribora, oblačil in nakita?

 

Uganite, koliko ministrov se je zamenjalo na slovenskem Ministrstvu za zunanje zadeve v tridesetih letih, to se pravi, odkar obstaja? Uganite, v kateri zunanjepolitični redakciji slovenskega časopisa ima trajni mandat novinar oz. novinarka, katere/ga naloga je ocenjevanje zunanjih ministrov in zunanje politike? Uganite, ali so bila merila ocenjevanja ministrov in politike vedno enaka, ali so se razlikovala z ozirom na strankarsko pripadnost ministra oz. posamezne vlade? Uganite, kateri komentator oz. katera komentatorka je izražal/a svoje odklonilno stališče na ta način, da je ime in priimek nepriljubljene osebe pisal/a z malo začetnico? Na primer janez novak ali tone kovač. Se morda spomnite primera avtorja oz. avtorice, ki je za prepoznavanje političnih talentov in uspehov uporabljal/a začetnice njihovih priimkov: čim bliže začetku abecede je bila prva črka priimka, tem pametnejši je bil njegov imetnik. Zelo pameten je bil recimo nekdo, ki bi se pisal Adamič, zelo neumen nekdo, ki bi se pisal Žagar.

 

Mimogrede poskusite uganiti, kdo je bil v svinčenih časih (ko so iz slovenske politike pregnali Staneta Kavčiča in odstavili štiri profesorje Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo) uslužbenec britanske BBC in tajni sodelavec slovenske politične policije, dopisnik RTV in Dela v Veliki Britaniji in ZDA; leta 2003 pa odgovorni urednik časopisa, pri katerem niso trideset let zamenjali ocenjevalca oz. ocenjevalke slovenske zunanje politike; in ki je na njegovi prvi strani enega od slovenskih zunanjih ministrov pošiljal v zapor za osem let? Uganiti morate še to, ali je ocenjevalec oz. ocenjavalka zunanje politike pri omenjenem časopisu sua sponte (po lastnem navdihu) ali po navodilu v naslov svojega članka 12. aprila 2003 zapisal/a: "Kdo lahko zamenja D. Rupla?"

 

Uganite, kateri sistem postavljanja in ohranjanja položajev v politiki pa recimo v ustanovah, ki ustvarjajo javno mnenje, je boljši: zamenljivost ali stanovitnost? In še naprej: so vam ljubši vedno novi obrazi, ali se zanašate na izkušnje? Je boljši omejen ali trajen mandat?

 

Ali poznate ime novinarja oz. novinarke, ki je leta 2002 spremljal/a slovensko državno delegacijo na sestanku Evropskega sveta v Kopenhagnu, in ki je objavil/a domiseln opis večerje pri danski kraljici, ki je ni bilo, ker so jo odpovedali zaradi zahtevnosti pogajanj, ki so se zavlekla pozno v noč? Kaj bi rekli o avtorju oz. avtorici, ki bi napisal/a slikovito reportažo o neobstoječem dogodku - s povzetki zdravic, formalnih pogovorov in govoric, opisi porcelana in pribora, oblačil in nakita …? In kaj bi o takem prispevku rekla redakcija nemškega tednika Der Spiegel, ki je potegavščino svojega novinarja Claasa Relotiusa pribila na sramotni steber, na katerem je pisalo Sagen was ist (Povedati tisto, kar je)?

 

Najvažnejši del uganke pa je vprašanje o članstvu Slovenije v t.i. Višegrajski skupini. Najprej morate uganiti, kdo je avtor/ica članka "Višegrajski vlak", ki je bil objavljen 30. aprila 2020? Za lažje uganjevanje naj povem troje:

 

1. na dan, ko pišem te vrstice, praznujemo 16. obletnico skupnega in istočasnega vstopa Slovenije in višegrajskih držav (Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška) v Evropsko unijo; medtem ko so nas prve tri višegrajske države prehitele pri vstopu v Nato (1999);

 

2. v devetdesetih letih prejšnjega stoletja si je Slovenija - predvsem na pobudo takratnega predsednika Milana Kučana - silovito prizadevala vstopiti v višegrajski klub, vendar pri tem ni bila uspešna;

 

3. pri članku "Višegrajski vlak" gre za brezobzirno kritiko domnevnega aktualnega približevanja Janševe vlade skupini višegrajskih držav in sodelovanja predsednika Pahorja pri domnevno proameriški Pobudi treh morij, tj. dvanajsterice držav med Baltikom, Jadranom in Črnim morjem.

 

 

Slovenija naj bi bila "postala podizvajalka Višegrada" in "zamudila priložnost, da bi se odlepila od vzhodnoevropske gmote". Avtor/ica članka je strnil/a svojo zunanjepolitično misel v stavek: "V kako bedni družbi se je znašla Slovenija." Avtorja oz. avtorico članka in njegov zunanjepolitični navdih boste najlaže prepoznali, če navedem bistveni odlomek:

 

"Slovenska zunanja politika pa nima več nobenega korektiva, med političnimi odločevalci ni več nikogar, ki bi lahko korigiral smer. Tisti z najvišjo politično funkcijo v državi govori - to je mučno zapisati - neumnosti … Predsednik republike gre v svojem koketiranju z desnico tako daleč, da ne izreče nikakršne kritike novega zunanjepolitičnega kurza Slovenije in nobene kritike Madžarske … "

 

Pri prepoznavanju takšnih stališč je treba pomisliti na njihovo bliskovitost in hlastnost, saj ima Slovenija novo vlado šele mesec in pol; pa tudi na znano marksistično "brezobzirno kritiko vsega obstoječega", saj je avtor/ica poleg Pahorja, Janše in Logarja pokopal/a tudi Erjavca, Cerarja in Šarca. Pri prepoznavanju brutalnega napada na domnevno sodelovanje Slovenije z Višegrajsko četverico oz. Pobudo treh morij utegne priti prav tudi citat iz knjige, ki je izšla leta 2017, in katere avtorja (ki ni isti kot avtor/ica prejšnjega odlomka) je tudi treba uganiti:

 

"3. maja 1993 je bilo vprašanje slovenskega članstva v V4 sproženo na tiskovni konferenci ob Drnovškovem obisku pri Vaclavu Klausu. Ta je v odgovoru na novinarsko vprašanje izjavil, da bi Češka Slovenijo podprla. Največkrat je o možnosti slovenske vključitve - kot da je tako rekoč na dosegu roke - govoril Milan Kučan, ki je celo očital predsedniku vlade Janezu Drnovšku, da ne deluje v pravi smeri. Konec tega leta je sledilo razčiščevanje z veleposlaniki v Pragi, glavni problem pa je bila Kučanova želja, da bi bil navzoč na sestanku V4 z Billom Clintonom v Pragi. Kaj je bilo v ozadju Kučanovega živahnega in Drnovškovega mlačnega interesa za včlanitev c V4, je težko reči. Medtem ko je Kučan svoje simpatije verjetno gradil na podobnih izkušnjah vseh petih držav v času socializma, je Drnovšek po vsem videzu sklepal, da ima Slovenija nekaj (gospodarskih) prednosti, podporo pa naj bi iskali pri večjih, vplivnejših državah. Po eni strani je bila Slovenija glede povezave z Višegrajci malomarna, po drugi strani pa so se različne in občasne zadržanosti pojavljale tudi pri četverici.

 

Zelo verjetno je bilo med višegrajskimi državami predvsem takrat, ko so vlade vodili konservativci, precej nezaupanja do Slovenije, ki je za predsednika izvolila šefa Komunistične partije in kjer ni bilo lustracije. V višegrajskih državah so iz vodilnih političnih položajev praviloma izključevali pripadnike politične policije in vodilne komuniste. Še najbolj hladni so bili odnosi Kučana z voditeljem Solidarnosti Wałęso ..."

 

Za pravilno rešitev uganke se je treba vprašati, od kod v Sloveniji najnovejši odpor do druženja s pomembnimi evropskimi državami. Odgovor je tako rekoč na dlani. Države, ki jih v nič devljejo nekateri slovenski avtorji oz. avtorice, predvsem pa njihovi voditelji, Slovenijo v marsikaterem pogledu prehitevajo, predvsem pa so uspešne pri zavračanju in odpravljanju komunistične dediščine. Druženje s temi državami bi lahko okužilo Slovenijo še nevarneje od Covida-19.

 

 

***

Rešitev uganke: slovenskih zunanjih ministrov je bilo deset. Trideset let trajnega mandata na nebu zunanjepolitičnih komentarjev vedri in oblači ena sama Saša Vidmajer, znana po svojih bolj ali manj nadarjenih literarnih domislicah, predvsem pa po poročanju o dogodkih, ki jih ni bilo. Londonski zaupnik politične policije in odgovorni urednik Dela je Mitja Meršol. Višegrajska četverica je doživela neupravičen in kajpada nedostojen napad ob šestnajsti obletnici svojega in slovenskega skupnega vstopa v Evropsko unijo. Slovenija ima največ skupnih značilnosti in interesov prav s temi državami. Če se bo obotavljala, bo ostala sama ali zunaj vsega. Avtor knjige (Železo in žamet ali od kulture do države), iz katere je drugi odlomek, je hkrati avtor tukajšnjih vrstic.

 

DIMITRIJ RUPEL

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
2
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenjeIvana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
5
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.634
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.448
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.224
04/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.117
05/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.313
06/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.146
07/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.095
08/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.936
09/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.243
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 879