Komentar

Mala začetnica na večerji, ki je ni bilo (uganka)

Po vsem videzu je v teh dneh ena največjih ugank, kako vlada omejuje, ogroža in ustrahuje medije in novinarje. Če medijev in novinarjev ne ogroža aktualna ("desna") vlada, seveda ni rečeno, da jih ni ogrožala katera prejšnja ("leva") vlada, kakor tudi ni rečeno, da mediji in novinarji nasploh niso ogroženi. Žiga Turk je v svojem televizijskem intervjuju 26. aprila 2020 domneval, da - npr. tiskanih - medijev ne ogroža politika, ampak tehnologija. Razmerje med politiko in mediji je uganka. V tem članku jo bom zastavil v obliki, ki ustreza zgodovini tega razmerja, predvsem pa najresnejši dilemi aktualne slovenske zunanje politike. Rešitev uganke - oz odgovore na njena vprašanja - boste našli na koncu članka.

03.05.2020 05:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Dimitrij Rupel   uganka   Saša Vidmajer   Delo   Višegrajska četverica   Evropska unija   Janez Janša   Miro Cerar

Foto: Delo

Ali poznate ime človeka, ki je leta 2002 spremljal slovensko državno delegacijo na sestanku Evropskega sveta v Kopenhagnu, in ki je objavil domiseln opis večerje pri danski kraljici, ki je ni bilo, ker so jo odpovedali zaradi zahtevnosti pogajanj, ki so se zavlekla pozno v noč? Kaj bi rekli o avtorju oziroma avtorici, ki bi napisal/a slikovito reportažo o neobstoječem dogodku - s povzetki zdravic, formalnih pogovorov in govoric, opisi porcelana in pribora, oblačil in nakita?

 

Uganite, koliko ministrov se je zamenjalo na slovenskem Ministrstvu za zunanje zadeve v tridesetih letih, to se pravi, odkar obstaja? Uganite, v kateri zunanjepolitični redakciji slovenskega časopisa ima trajni mandat novinar oz. novinarka, katere/ga naloga je ocenjevanje zunanjih ministrov in zunanje politike? Uganite, ali so bila merila ocenjevanja ministrov in politike vedno enaka, ali so se razlikovala z ozirom na strankarsko pripadnost ministra oz. posamezne vlade? Uganite, kateri komentator oz. katera komentatorka je izražal/a svoje odklonilno stališče na ta način, da je ime in priimek nepriljubljene osebe pisal/a z malo začetnico? Na primer janez novak ali tone kovač. Se morda spomnite primera avtorja oz. avtorice, ki je za prepoznavanje političnih talentov in uspehov uporabljal/a začetnice njihovih priimkov: čim bliže začetku abecede je bila prva črka priimka, tem pametnejši je bil njegov imetnik. Zelo pameten je bil recimo nekdo, ki bi se pisal Adamič, zelo neumen nekdo, ki bi se pisal Žagar.

 

Mimogrede poskusite uganiti, kdo je bil v svinčenih časih (ko so iz slovenske politike pregnali Staneta Kavčiča in odstavili štiri profesorje Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo) uslužbenec britanske BBC in tajni sodelavec slovenske politične policije, dopisnik RTV in Dela v Veliki Britaniji in ZDA; leta 2003 pa odgovorni urednik časopisa, pri katerem niso trideset let zamenjali ocenjevalca oz. ocenjevalke slovenske zunanje politike; in ki je na njegovi prvi strani enega od slovenskih zunanjih ministrov pošiljal v zapor za osem let? Uganiti morate še to, ali je ocenjevalec oz. ocenjavalka zunanje politike pri omenjenem časopisu sua sponte (po lastnem navdihu) ali po navodilu v naslov svojega članka 12. aprila 2003 zapisal/a: "Kdo lahko zamenja D. Rupla?"

 

Uganite, kateri sistem postavljanja in ohranjanja položajev v politiki pa recimo v ustanovah, ki ustvarjajo javno mnenje, je boljši: zamenljivost ali stanovitnost? In še naprej: so vam ljubši vedno novi obrazi, ali se zanašate na izkušnje? Je boljši omejen ali trajen mandat?

 

Ali poznate ime novinarja oz. novinarke, ki je leta 2002 spremljal/a slovensko državno delegacijo na sestanku Evropskega sveta v Kopenhagnu, in ki je objavil/a domiseln opis večerje pri danski kraljici, ki je ni bilo, ker so jo odpovedali zaradi zahtevnosti pogajanj, ki so se zavlekla pozno v noč? Kaj bi rekli o avtorju oz. avtorici, ki bi napisal/a slikovito reportažo o neobstoječem dogodku - s povzetki zdravic, formalnih pogovorov in govoric, opisi porcelana in pribora, oblačil in nakita …? In kaj bi o takem prispevku rekla redakcija nemškega tednika Der Spiegel, ki je potegavščino svojega novinarja Claasa Relotiusa pribila na sramotni steber, na katerem je pisalo Sagen was ist (Povedati tisto, kar je)?

 

Najvažnejši del uganke pa je vprašanje o članstvu Slovenije v t.i. Višegrajski skupini. Najprej morate uganiti, kdo je avtor/ica članka "Višegrajski vlak", ki je bil objavljen 30. aprila 2020? Za lažje uganjevanje naj povem troje:

 

1. na dan, ko pišem te vrstice, praznujemo 16. obletnico skupnega in istočasnega vstopa Slovenije in višegrajskih držav (Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška) v Evropsko unijo; medtem ko so nas prve tri višegrajske države prehitele pri vstopu v Nato (1999);

 

2. v devetdesetih letih prejšnjega stoletja si je Slovenija - predvsem na pobudo takratnega predsednika Milana Kučana - silovito prizadevala vstopiti v višegrajski klub, vendar pri tem ni bila uspešna;

 

3. pri članku "Višegrajski vlak" gre za brezobzirno kritiko domnevnega aktualnega približevanja Janševe vlade skupini višegrajskih držav in sodelovanja predsednika Pahorja pri domnevno proameriški Pobudi treh morij, tj. dvanajsterice držav med Baltikom, Jadranom in Črnim morjem.

 

 

Slovenija naj bi bila "postala podizvajalka Višegrada" in "zamudila priložnost, da bi se odlepila od vzhodnoevropske gmote". Avtor/ica članka je strnil/a svojo zunanjepolitično misel v stavek: "V kako bedni družbi se je znašla Slovenija." Avtorja oz. avtorico članka in njegov zunanjepolitični navdih boste najlaže prepoznali, če navedem bistveni odlomek:

 

"Slovenska zunanja politika pa nima več nobenega korektiva, med političnimi odločevalci ni več nikogar, ki bi lahko korigiral smer. Tisti z najvišjo politično funkcijo v državi govori - to je mučno zapisati - neumnosti … Predsednik republike gre v svojem koketiranju z desnico tako daleč, da ne izreče nikakršne kritike novega zunanjepolitičnega kurza Slovenije in nobene kritike Madžarske … "

 

Pri prepoznavanju takšnih stališč je treba pomisliti na njihovo bliskovitost in hlastnost, saj ima Slovenija novo vlado šele mesec in pol; pa tudi na znano marksistično "brezobzirno kritiko vsega obstoječega", saj je avtor/ica poleg Pahorja, Janše in Logarja pokopal/a tudi Erjavca, Cerarja in Šarca. Pri prepoznavanju brutalnega napada na domnevno sodelovanje Slovenije z Višegrajsko četverico oz. Pobudo treh morij utegne priti prav tudi citat iz knjige, ki je izšla leta 2017, in katere avtorja (ki ni isti kot avtor/ica prejšnjega odlomka) je tudi treba uganiti:

 

"3. maja 1993 je bilo vprašanje slovenskega članstva v V4 sproženo na tiskovni konferenci ob Drnovškovem obisku pri Vaclavu Klausu. Ta je v odgovoru na novinarsko vprašanje izjavil, da bi Češka Slovenijo podprla. Največkrat je o možnosti slovenske vključitve - kot da je tako rekoč na dosegu roke - govoril Milan Kučan, ki je celo očital predsedniku vlade Janezu Drnovšku, da ne deluje v pravi smeri. Konec tega leta je sledilo razčiščevanje z veleposlaniki v Pragi, glavni problem pa je bila Kučanova želja, da bi bil navzoč na sestanku V4 z Billom Clintonom v Pragi. Kaj je bilo v ozadju Kučanovega živahnega in Drnovškovega mlačnega interesa za včlanitev c V4, je težko reči. Medtem ko je Kučan svoje simpatije verjetno gradil na podobnih izkušnjah vseh petih držav v času socializma, je Drnovšek po vsem videzu sklepal, da ima Slovenija nekaj (gospodarskih) prednosti, podporo pa naj bi iskali pri večjih, vplivnejših državah. Po eni strani je bila Slovenija glede povezave z Višegrajci malomarna, po drugi strani pa so se različne in občasne zadržanosti pojavljale tudi pri četverici.

 

Zelo verjetno je bilo med višegrajskimi državami predvsem takrat, ko so vlade vodili konservativci, precej nezaupanja do Slovenije, ki je za predsednika izvolila šefa Komunistične partije in kjer ni bilo lustracije. V višegrajskih državah so iz vodilnih političnih položajev praviloma izključevali pripadnike politične policije in vodilne komuniste. Še najbolj hladni so bili odnosi Kučana z voditeljem Solidarnosti Wałęso ..."

 

Za pravilno rešitev uganke se je treba vprašati, od kod v Sloveniji najnovejši odpor do druženja s pomembnimi evropskimi državami. Odgovor je tako rekoč na dlani. Države, ki jih v nič devljejo nekateri slovenski avtorji oz. avtorice, predvsem pa njihovi voditelji, Slovenijo v marsikaterem pogledu prehitevajo, predvsem pa so uspešne pri zavračanju in odpravljanju komunistične dediščine. Druženje s temi državami bi lahko okužilo Slovenijo še nevarneje od Covida-19.

 

 

***

Rešitev uganke: slovenskih zunanjih ministrov je bilo deset. Trideset let trajnega mandata na nebu zunanjepolitičnih komentarjev vedri in oblači ena sama Saša Vidmajer, znana po svojih bolj ali manj nadarjenih literarnih domislicah, predvsem pa po poročanju o dogodkih, ki jih ni bilo. Londonski zaupnik politične policije in odgovorni urednik Dela je Mitja Meršol. Višegrajska četverica je doživela neupravičen in kajpada nedostojen napad ob šestnajsti obletnici svojega in slovenskega skupnega vstopa v Evropsko unijo. Slovenija ima največ skupnih značilnosti in interesov prav s temi državami. Če se bo obotavljala, bo ostala sama ali zunaj vsega. Avtor knjige (Železo in žamet ali od kulture do države), iz katere je drugi odlomek, je hkrati avtor tukajšnjih vrstic.

 

DIMITRIJ RUPEL

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1945-2020: Nikdar več. Pomnimo. Zmagujemo.
20
05.05.2020 00:27
Obeleževanje 75. obletnice zmage v drugi svetovni vojni je v letošnjem maju pomemben mednarodni dogodek, ki naj bo globok ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.464
02/
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.896
03/
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
Simona Rebolj
Ogledov: 2.487
04/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.025
05/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.583
06/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.528
07/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.312
08/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.518
09/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.364
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 11.426