Komentar

Beseda tedna: Kolo! Besedna zveza tedna: Kolo zgodovine.

Kolesarim, da vidim, pravi David Byrne, eden najsenzibilnejših popistov, avantgardistov ameriške sedanjosti. Te dni smo vsi povabljeni na Byrnovo kolo, da s počasno vožnjo po prestolnici podpremo zdravilno moč demokracije. Da ohranimo notranji ritem polisa. Samo zato, da se sliši kolesarski demos, da se z demokratično proceduro in z demokratično voljo vseh, čisto vseh kolesarjev preusmeri čas bolezeni v čas zdravja. Vse najboljše spoznam na kolesu, pravi Byrne.

02.05.2020 21:45
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mirko Zupančič   David Byrne   popizem   pop art   kolo   mesto   kolesarjenje   polis  

Ne, ne mislim popustiti virusni realnosti. Zdaj že vemo, da se nam je zgodil socialni eksperiment neverjetnih razsežnosti. Če si ga niso izmislili - bi si ga morali!

Naše odločitve bremenijo bodočnost. Ne mislim popustiti žolti virusni resničnosti. Še bolj sem prepričan, da sta vrlina in resnica pogoj za smiselno življenje, kajti dobesedno sta vidni v lepoti. Na to nas je opozarjal profesor Mirko Zupančič, ki nam je na Akademiji predaval simbolistični umetniški slog. Nikoli ni pozabil podčrtati izhodišč, ki so omogočala tako simbolistično kot romantično umetnost. Prof. Zupančič me še vedno nagovarja, navkljub temu, da ga že dolgo ni med nami (po zapiskih iz davnih let): Svet morate naseljevati z idejo lepote, ki je skrita v minljivih oblikah našega nepopolnega življenja. Ljudje smo pač šibki. Ne iščite smisla v grdem, če pa že, naj grdo postane paradoksalna lepota. Še danes ga vidim, kako nas, elegantno rdeč v obraz, s sivimi lasmi in zaprtimi očmi, roti: Navkljub nepopolnosti življenja bodite nosilci lepote, ne pa sužnji grdega. Prof. Mirko Zupančič nam je v umetniškem izrazu predlagal dve možnosti, da vstopimo v neskončnost dramskega mišljenja ali v svet čustev, ki jih še nikoli nihče ni izrazil. Res pa je tudi, da se je znal ta harlekinski mož zariplo razjeziti. Redko, a najbolj takrat, ko je v nečem prepoznal smrtni greh. Danes se mu oglašam iz zadnje vrste življenja: Profesor, lepo je tisto, kar je misleče, misleče pa je vedno kritično. Prepričan sem, da bi se profesor strinjal z menoj.

 

 

Kolo zgodovine in kritična zgodovinska distanca

 

V teh treh letih in pol sem redko na portalu+ komentiral umetnost, ki biva kategorično izven mojega umetniškega kreda, ki izhaja iz popolnoma drugih kulturnih risov, kot so moji. Danes bom komentiral umetnost popizma, kulturo poparta oziroma novovalovskega popa, komentiral bom kolesarja Davida Byrna. Vsaka nova umetniška občutljivost prepozna v svojem času svoj kulturni domet. Tako je bilo v šestdesetih, sedemdesetih in na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Popizem se je izoblikoval v enem samem zamahu proti zahodni modernistično elitni, težko razumljivi umetnosti. Najenostavnejša definicija popizma je: To je umetnost oziroma kultura, ki je blizu mnogim ljudem. Popisti - popartisti so se iz skrajnega oboda nerazumljive umetnosti premaknili v polje poenostavljanja v želji, da pokažejo, da obstaja tudi drugačen, moderen kulturno-umetniški slog. Predvsem so si drugače predstavljali normalnost bivanja.

 

 

Normalnost proti nenormalnosti

 

Ne, ne mislim popustiti virusni realnosti. Zdaj že vemo, da se nam je zgodil socialni eksperiment neverjetnih razsežnosti. Če si ga niso izmislili - bi si ga morali!

 

Preskok in poziv: Usedimo se na kolo zgodovine. Poiščimo najvišjo stopnjo lepote in kritičnosti.

 

Stara pesem plesnivih prevar: Kakšen ostuden poklic ima ne-človek, da mora trgovati z orožjem, kupovati vodne topove in z njimi nesmotrno trošiti vodo. Gnus najvišje stopnje pa je, ko ne-človek trguje s človeško boleznijo. Kdo je tisti, ki se strinja s preprodajajo človeške nesreče in ji brez sramu izstavlja maržo? V resnici ne vem, ali maržo uveljavljajo ali izstavljajo ali oboje. Kako odurna je beseda - marža.

 

Beseda tedna: Kolo!

 

Besedna zveza tedna: Kolo zgodovine. 

 

Kolesarim, da vidim, pravi, David Byrne, eden najsenzibilnejših popistov, avantgardistov ameriške sedanjosti. Te dni smo vsi povabljeni na Byrnovo kolo, da s počasno vožnjo po prestolnici podpremo zdravilno moč demokracije. Da ohranimo notranji ritem polisa. Samo zato, da se sliši kolesarski demos, da se z demokratično proceduro in z demokratično voljo vseh, čisto vseh kolesarjev preusmeri čas bolezeni v čas zdravja. Vse najboljše spoznam na kolesu, pravi Byrne. V knjigi Kolesarjev dnevnik razvija mišljenje o vzorcih nižjega, višjega reda in kardinalnih nevronih. On ne vozi kolesa na športnih tekmah, ne biciklira na maratonih, ne vozi cross countrya, kaj šele po gorskih strminah. On ni bil nikdar, za razliko od mene, ekstremist, vedno je bil renesančni popist. On počasi pedali in premišljuje med urbanimi mestnimi četrtmi. Njegova kolesarska mera mu določa pogled na globalni svet. Danes zelo težko kolesari, a navkljub vsemu kolesari, da si razbistri glavo, pravi! Njegova kolesarska normalnost izraža njegovo človeško držo. Želi deliti usodo večinskega sredinskega sveta. V tem je neustavljivo privlačen, urban. Newyorški Britanec.

 

 

Kolo je idealno prevozo sredstvo

 

Kolo je Byrnov popistični pogled na svet, je njegova želja, ki ga ohranja v svetu normalnosti in istočasno z njo izkazuje svojo normalnost. V njegovi knjigi, ki je hvalnica mestu in urbanemu kolesarjenju, lahko preberemo, da je ravno kolo tisto prevozno sredstvo, s katerim najbolj učinkovito dobimo pregled nad mestom. Peš smo prepočasni, četudi temeljiti, z avtom smo hitri, a izolirani. David Byrne zaključi svojo knjigo Kolesarjev dnevnik z naslednjim odstavkom: Opazovanje in sodelovanje v mestnem življenju - celo za zadržano in pogosto sramežljivo osebo kot sem jaz - je velika radost. Biti socialno bitje - je del tega, kar pomeni biti človek.

 

Pri Byrnu gledamo individualno kolesarjenje po slučajnih poteh velemest. Skupinsko urbano kolesarjenje pa se je kot posebna praksa vzpostavilo šele v zadnjih letih, z nastopom družabnih omrežji, kot proces ozaveščanaja urbane kolesarske kulture. Kot del manifestativenga zavzemanja. 

 

Navajam: Za mesto, v katerem pešec in kolesar bivata v sožitju, v katerem vsakdo najraje s kolesom ali peš, vandra. Za mesto brez hrupnega onesnaženja, v katerem lahko človek kvalitetno biva. Za novo normalnost. Konec navedka.

 

 

Nazaj iz normalnosti v nenormalnost

 

Tako iz literature kakor iz zgodovinskih izkušenj nam je znano, da vzniknejo s pojavom družbenih kriz - krizni dobičkarji. Umetniki smo sicer dolžni poslušati Sacra Conversazione (svete pogovore), ampak tudi jeremijade tako levega kot desnega razbojnika. Ugh, kakšna brutalna dikcija zveni iz tajno posnetih pogovorov profiterjev. Ali je to tako težko razumeti: da ljudstvo krizno dobičkarstvo doživlja kot neizmerno izgubo lastne vrednosti, ko ostudenži brez sramu nabijajo z avansi in nakazili? Ali se ne da po vseh izkušnjah, ki jih ima človeštvo s krizami, ta stud vnaprej onemogočiti? Najbrž ne!

 

 

Nazaj k normalnosti

 

Vstopam v finale komentarja, ki reflektira kolo, popizem, kolo zgodovine in kolesarjenje Davida Byrna. Vse našteto izraža željo po normalnosti proti militantnosti. Kulturna skupina - kolesarji ima inventiven slog doživljanja sveta. Umetnost Davida Byrna je navkljub enostavnosti izraz kompleksne medbesedilnosti. Kolesarji se več kot dobro zavedajo, da je svet kompleksenjši od kolesarjenja.

 

 

Kolo zgodovine in kritična zgodovinska distanca:

 

Skupinsko kolesarjenje je najlepši možni odgovor na radikalno pozicijo krizne nenormalnosti. S kolesarskim kroženjem se sproža živo in vse, kar mora biti pozorno do nenormalnosti. Kolesarska kultura je drugačna od resničnosti tistih, ki jo doživljajo v terenskih vozilih. Ne vem, zakaj so mi terenska vozila odurna, a so mi. Skupinsko urbano kolesarjenje priziva s svojo avtentičnostjo lep podvig v kriznem ambientu. S skrajno preprosto popistično idejo se zoperstavlja militantnemu ambientu.

 

Vsi vemo, da se lahko kriza razvije le v eno od dveh možnih smeri: v demokratično izraženi volji ali v totalitarni hardver dominantne partije. David Byrne se je pripravljen v teh časih vsemu odpovedati, le kolesarjenju ne! Kje biva bodočnost, če ne v človeku, bi zaključil svoje predavanje prof. Mirko Zupančič.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
17
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.954
02/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.715
03/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.895
04/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.181
05/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.864
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.236
07/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.874
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.187
09/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.824
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.528