Komentar

Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo

Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in vladnih protiofenzivah, ki jih generirajo patološka averzija do Janše, osebne zamere, ki so že prerasle v male privatne vojne, in predvsem tisti fenomenalni levičarski "self entitlement". Torej sveto prepričanje, da jim nekaj pripada, da so do nečesa upravičeni. Do oblasti kakopak. V resnici namreč ne gre za "sekret maske", ventilatorje ali nakupe nujno potrebne zaščitne opreme, ampak za eno in isto večno frustracijo tistega dela slovenske levice, ki se je radikaliziral do te mere, da zanika legitimnost političnega boja in menjavo oblasti. Zanje so na oblasti so lahko samo "naši". Če na oblasti niso "naši", potem ne bo nihče.

Ta aut-aut princip predstavlja največjo grožnjo slovenski normalnosti in političnemu pluralizmu, brez česar ni ne demokracije, ne pravne države in ne človekovih pravic. Radikalizirani levičarski aktivisti bodo morali začeti spoštovati temeljna pravila igre, ki veljajo v modernih demokracijah zahodnoevropskega tipa, sicer tvegajo neizbežni konflikt z institucijami pravne države. Zakoni namreč veljajo za vse, tudi zanje. Največja nevarnost, ki nam grozi, je ravno popolna brezbrižnost radikaliziranih aktivistov do vsega, kar stoji na poti njihovega vsemogočnega občutka, da je država njihova zasebna last in da jim pripada. Da bi razumeli, s čem imamo opravka, bo potrebno uporabiti malce psihoanalize: kjer so očetje očitno slabo opravili svoje delo, se proces edipalizacije ni zaključil, normativna integracija ni uspela. Takšni otroci bodo imeli vse življenje hude probleme z avtoriteto. V nekih manj srečnih zgodovinskih okoliščinah bi "mamini sinkoti" končali med člani terorističnih organizacij, dandanes pa so to večinoma le nevladniki, ti večni nergači in prepirljivci, ki jih država že leta in leta tiho subvencionira, da ima mir pred njimi ...

05.05.2020 23:45
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Blaž Zgaga   Deutsche Welle   Guardian   mediji   novinar   Nacional   vlada   Janez Janša   svoboda tiska   Boris Vezjak   radikalna levica   aktivisti

V Sloveniji že trideset let nimamo težav z medijsko svobodo. Prej bi rekel, da imamo težave zaradi medijske svobode.

Poleg epidemije koronavirusne bolezni (covid-19), ki je bila v Slovenijo vnešena iz tujine, poteka pri nas že več kot dva meseca avtohtona medijska vojna, o kateri imamo zaradi svojih političnih preferenc in simpatij lahko takšno ali drugačno mnenje. Vendar pa v nobenem primeru ne moremo zanikati, da gre za specifični, sui generis fenomen, značilen za Slovenijo. Zunanji opazovalci ga brez podrobne analize ne morejo razumeti, zato ni presenetljivo, da je velika večina tujih medijskih objav o slovenskem žurnalizmu, medijskem trgu oziroma domnevnih političnih pritiskih preveč površnih, vsebinsko zgrešenih in politično nekorektnih, da bi se lahko strinjali z njimi.

 

Žalostna posledica takšnih nesporazumov je tudi neslavna uvrstitev Slovenije v družbo Belorusije, Rusije, Venezuele, Irana, Zimbabveja, Ugande, Turčije, Srbije, Jordanije, Indije, Kambodže, Filipinov in Kitajske, ko gre za zatiranje medijske svobode, pritiske in celo grožnje novinarjem. Po zaslugi novinarja Blaža Zgage, za katerega večina slovenske javnosti ni čisto natančno prepričana, ali je že slišala zanj, smo kot edina članica Evropske unije končali v podobni luknji kot pred leti, ko je šlo za zloglasni indeks korupcije, ocenjevane s strani poslovnežev (Slovenija se je takrat suvereno zavihtela na prvo mesto kot najbolj skorumpirana država na svetu). Če smo takrat z lahkoto prehiteli Somalijo, Libijo, Sirijo, Afganistan in podobne dežele, ki jih po vseh kriterijih uvrščamo med najbolj nevarne in človeku neprijazne kraje na planetu, potem smo zdaj po zaslugi gospoda Zgage oziroma Deutsche Welle, ki mu je podelil nagrado za svobodo govora (Freedom of Speech Award), pristali v še eni luknji.

 

 

 

 

Novinarska črna luknja

 

Še malo, pa bomo postali nova "usrana luknja", če uporabimo primitivno izrazoslovje Donalda Trumpa. Shithole. Če koga takšne primerjave, uvrstitve, ki niso nič drugega kot navadno poniževanje, ne motijo, potem občudujem njegovo apatijo. Zdi se mi docela normalno, da človek, čigar domovino po krivici mečejo v skrajno negativni kontekst najbolj skorumpirane države na svetu oziroma dežele, kjer avtokratska oblast zatira svobodo tiska in preganja novinarje, zakriči sredi vsega tega norega obtoževanja: Dovolj! Ste čisto ponoreli?!

 

Slovenija niti slučano ni najbolj skorumpirana država na svetu. Kdor trdi kaj takšnega, je nevednež, lažnivec ali pa žrtev velike manipulacije. Toda norost s pretiravanjem, ki je na Slovenskem očitno padla na relativno plodna tla, se na tem mestu ni končala, saj je najbolj skorumpirana dežela na svetu ta teden postala tudi ena najbolj avtoritatnih in diktatorskih. O ja! Če niste vedeli: njena oblast oziroma nedemokratični, napol fašistični režim Janeza Janše zatira medije, jih preganja in grozi novinarjem, kakršen je Blaž Zgaga, ki mora zaradi nevzdržnih razmer delo iskati v tujini, saj bi mu v Sloveniji lahko stregli po življenju. Samo po zaslugi humanističnega urednika zagrebškega tednika Nacional lahko ta preganjana novinarska dušica objavlja svoje ekskluzivne prispevke o zaskrbljujočem stanju demokracije v Sloveniji, kjer si Janša poskuša z državnim udarom podrediti vso oblast, pri čemer je bila epidemija, razglašena zaradi novega koronavirusa, pravzaprav voda na njegov mlin ...

 

Težko, ampak vseeno si poskušam predstavljati zrcalno sliko: hrvaški novinar, ki se je v domovini sprl z vsemi delodajalci in ki o večini cehovskih kolegov meni, da so prodane duše, dobi zatočišče pri relativno radikalnem slovenskem tedniku. Urednik, ki (pravilno) oceni, da se bodo Slovenci radi naslajali nad "ekskluzivnimi prispevki" o mraku demokracije na Hrvaškem ter diktatorskih popadkih premierja Andreja Plenkovića, ponudi hrvaškemu novinarskemu emigrantu prostor za objavljanje, poskrbi pa tudi za to, da o tem izve še kak drug, podobno alternativno usmerjen medij ... Bralci berejo in zmajujejo z glavo, saj si niso predstavljali, da so na Hrvaškem tako strašne razmere, da tam ustaški elementi novinarje preganjajo in jim grozijo s smrtjo.

 

 

Mala privatna vojna

 

Hočem reči, da je Blaž Zgaga veliko naredil za slovensko promocijo v tujini. V banaliziranem krasnem novem svetu, kjer ni slabih novic, ampak so samo novice, sicer pa ne obstajaš, me ob tovrstnih eskapadah prevevajo mešani občutki. Včasih se spomnim na leto 2007, ko je 571 novinarjev in novinark na pobudo taistega gospoda mesto in svet obvestilo o nedopustih pritiskih na medije, vmešavanje v delo novinarjev ipd. Tudi takrat je bil tarča premier, s katerim ima Blaž Zgaga očitno res nek problem. Ni namreč potrebno biti psihoanalitik, da bi to opazili. V tem pogledu Zgago razumem. Tudi sam sem imel v preteklosti kdaj problem s kakšnim predsednikom vlade. Moram biti pošten in odkrit - da, tudi z Janšo. Pa ne le z njim, ampak tudi s Cerarjem, Ropom, Šarcem, Bratuškovo ... Kar pa je normalno, saj si kot urednik večinoma na nasprotni strani, velikokrat se s temi politiki gledaš zelo sovražno, ampak nikoli naj zamere ne bi postale osebne frustracije, ki prerastejo v malo privatno vojno.

 

 

 

 

Nekaj takšnega se je očitno zgodilo Zgagi. Nekaj takšnega bi se skoraj zgodilo meni, ko je šlo za bivšega prijatelja in premierja Mira Cerarja. V nekem trenutku se je v meni nakopičilo toliko jeze in gneva, da sem ga javno, na tviterju, med vrsticami, poslal k vragu z besedami "Naj že kdo ustreli tega Cerarja ..." Jasno, da nisem mislil dobesedno, jasno, da je šlo za metaforo, jasno, da nisem nikogar pozival k likvidaciji bivšega premierja, čeprav so mi nekateri ljubeznivi novinarski kolegi poskušali obesiti prav to. Skupaj z vsemi prijavami in ovadbami.

 

 

Osebne frustracije in javni interes

 

A pustimo to, zamere nimajo smisla. Moja poanta glede Cerarja in neprimernega odziva na nek dogodek, povezan z njim, je v tem, da v medijskem svetu ne pridemo nikamor, če novinarji svoje osebne frustracije, ki jih imajo z nekim politikom, zlorabljajo za svoje profesionalno delo - in obratno. Če pišejo o nekom izrazito negativno samo zato, ker imajo z njim osebno zamero. Če se jim to zgodi, prenehajo biti novinarji, ki delujejo v javnem interesu, in se spremenijo v brezobzirne maščevalce, ki vodijo svojo zasebno malo vojno proti ministru, premierju ali predsedniku. V nekem momentu se jim lahko zgodi, da domači medijski prostor postane premajhen za njihov kolosalni obračun z Zlom, ki ga personificira tarča njihove frustracije, zato fronto razširijo tudi na tuja bojišča. Včasih, vendar redko jim to celo uspe. Blažu Zgagi je to do neke mere že uspelo, saj je svojo zasebno vojno, svoj križarski pohod proti Antikristu Janezu prenesel na Hrvaško (Nacional), od tam v Italijo (L'Espresso) in Nemčijo (Deutsche Welle) ter celo Veliko Britanijo (The Guardian).

 

Kaj je skupno tem objavam - razen tega, da je njihov motiv ena in ista oseba? Prav The Guardian (vir) je to presenetljivo razkril v prispevku o dobrem novinarju in zlobnem premierju: enodimenzionalnost prispevka. Nobenega drugega mnenja, alternativnega pogleda (audiatur et altera pars?), zgolj in samo novinarjeve obtožbe, ki temeljijo na pričevanju mučenika Zgage in nekaj afirmativnih besedah, ki jih je izrekel dobri stari znanec Boris Vezjak. Saj bi se človek smejal, če vse skupaj vseeno ne bi bilo precej resno.

 

 

Boris Vezjak v Guardianu Janši pripisuje tudi islamofobijo, kar je nekaj novega. 

 

 

Drek v ventilatorju

 

Pranje zasebnega umazanega perila v tujih medijih, pred tujo javnostjo ne pripomore niti k ugledu glavnega protagonista niti njegove mačehovske domovine. Ali kot pravijo Američani When shit hits the fan ... Na koncu bomo Zgagin drek dobili v glavo vsi: Slovenci bomo bo še bolj eksotični v svoji notorični koruptivnosti, temu se bo zdaj pridružil še sloves naše avtoritarne dežele, kjer Orbanova marionetna vlada pritiska na medije in preganja novinarje.

 

Ljudje, ki so si medije oziroma novinarski poklic izbrali za to, da jim ne bi bilo treba plačavati terapevtom in psihanalitikom, so enako sebični in egocentrični kot vsi tisti ljubljanski "kolesarji", ki jih ne zanimajo psihosocialne in ekonomske posledice epidemije, pa čeprav že zdaj zaradi tega veliko ljudi hudo trpi (predvsem pa še bo, na žalost). Ne zanima jih porast družinskega nasilja zaradi izolacije, briga jih za vse otroke, ki ne morejo enakopravno sodelovati v procesu šolanja na daljavo, ker jim starši ne morejo kupiti računalnika ali tablice. Njih skrbi edino pravica do svobode protestiranja. Njim se zdi najpomembneje na tem svetu, da se lahko še naprej protestno in v krogih vozijo s kolesi okoli vlade in državnega zbora ter opozarjajo na to, da Janša na oblasti pomeni neizbežni somrak demokracije.

 

Seveda imajo pravico, da se vozijo s kolesi v krogih in da protestirajo. Pravico imajo igrati golf pred parlamentom. Če bi bil Zgaga gospod, bi jim prišepnil, da imajo v Sloveniji ustavno in zakonsko pravico početi vse to, kar v deželah, iz katerih prihajajo njegovi sonagrajeni kolegi, ki so zagotovo res deležni pritiskov, ustrahovanj in preganjanj, niti slučajno ni samoumevno. Povorka radikaliziranih levičarskih aktivistov z medijskim mučenikom Zgago na čelu ima v najbolj skorumpirani deželi na svetu, kjer je na oblasti avtoritarni režim, vsekakor pravico, da - tako kot vsak drug državljan, tudi Ivan GaleRihard Knafelj ali Zdravko Počivalšek - javno izraža svoje mnenje.

 

Še dobro, da se je Zgaga lagal glede stanja demokracije in medijske svobode pri nas, kajne? Kajti če se ne bi, v Ljubljani ne bi bilo nobenih protestnih kolesarskih zborovanj, instalacij pred državnim zborom in drugih protivladnih akivnosti. V Sloveniji že trideset let nimamo težav z medijsko svobodo.

 

Prej bi rekel, da imamo težave zaradi medijske svobode. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
33
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
9
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
26
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.034
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.270
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.049
04/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.769
05/
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
Bine Kordež
Ogledov: 1.607
06/
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.770
07/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.397
08/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.232
09/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.084
10/
"Če bi se v Sloveniji ravnali po švedskem modelu, bi imeli vsaj 1200 mrtvih, a lahko bi jih imeli veliko več, če bi zdravstveni sistem odpovedal."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.077