Komentar

Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo

Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in vladnih protiofenzivah, ki jih generirajo patološka averzija do Janše, osebne zamere, ki so že prerasle v male privatne vojne, in predvsem tisti fenomenalni levičarski "self entitlement". Torej sveto prepričanje, da jim nekaj pripada, da so do nečesa upravičeni. Do oblasti kakopak. V resnici namreč ne gre za "sekret maske", ventilatorje ali nakupe nujno potrebne zaščitne opreme, ampak za eno in isto večno frustracijo tistega dela slovenske levice, ki se je radikaliziral do te mere, da zanika legitimnost političnega boja in menjavo oblasti. Zanje so na oblasti so lahko samo "naši". Če na oblasti niso "naši", potem ne bo nihče.

Ta aut-aut princip predstavlja največjo grožnjo slovenski normalnosti in političnemu pluralizmu, brez česar ni ne demokracije, ne pravne države in ne človekovih pravic. Radikalizirani levičarski aktivisti bodo morali začeti spoštovati temeljna pravila igre, ki veljajo v modernih demokracijah zahodnoevropskega tipa, sicer tvegajo neizbežni konflikt z institucijami pravne države. Zakoni namreč veljajo za vse, tudi zanje. Največja nevarnost, ki nam grozi, je ravno popolna brezbrižnost radikaliziranih aktivistov do vsega, kar stoji na poti njihovega vsemogočnega občutka, da je država njihova zasebna last in da jim pripada. Da bi razumeli, s čem imamo opravka, bo potrebno uporabiti malce psihoanalize: kjer so očetje očitno slabo opravili svoje delo, se proces edipalizacije ni zaključil, normativna integracija ni uspela. Takšni otroci bodo imeli vse življenje hude probleme z avtoriteto. V nekih manj srečnih zgodovinskih okoliščinah bi "mamini sinkoti" končali med člani terorističnih organizacij, dandanes pa so to večinoma le nevladniki, ti večni nergači in prepirljivci, ki jih država že leta in leta tiho subvencionira, da ima mir pred njimi ...

05.05.2020 23:45
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Blaž Zgaga   Deutsche Welle   Guardian   mediji   novinar   Nacional   vlada   Janez Janša   svoboda tiska   Boris Vezjak   radikalna levica   aktivisti

V Sloveniji že trideset let nimamo težav z medijsko svobodo. Prej bi rekel, da imamo težave zaradi medijske svobode.

Poleg epidemije koronavirusne bolezni (covid-19), ki je bila v Slovenijo vnešena iz tujine, poteka pri nas že več kot dva meseca avtohtona medijska vojna, o kateri imamo zaradi svojih političnih preferenc in simpatij lahko takšno ali drugačno mnenje. Vendar pa v nobenem primeru ne moremo zanikati, da gre za specifični, sui generis fenomen, značilen za Slovenijo. Zunanji opazovalci ga brez podrobne analize ne morejo razumeti, zato ni presenetljivo, da je velika večina tujih medijskih objav o slovenskem žurnalizmu, medijskem trgu oziroma domnevnih političnih pritiskih preveč površnih, vsebinsko zgrešenih in politično nekorektnih, da bi se lahko strinjali z njimi.

 

Žalostna posledica takšnih nesporazumov je tudi neslavna uvrstitev Slovenije v družbo Belorusije, Rusije, Venezuele, Irana, Zimbabveja, Ugande, Turčije, Srbije, Jordanije, Indije, Kambodže, Filipinov in Kitajske, ko gre za zatiranje medijske svobode, pritiske in celo grožnje novinarjem. Po zaslugi novinarja Blaža Zgage, za katerega večina slovenske javnosti ni čisto natančno prepričana, ali je že slišala zanj, smo kot edina članica Evropske unije končali v podobni luknji kot pred leti, ko je šlo za zloglasni indeks korupcije, ocenjevane s strani poslovnežev (Slovenija se je takrat suvereno zavihtela na prvo mesto kot najbolj skorumpirana država na svetu). Če smo takrat z lahkoto prehiteli Somalijo, Libijo, Sirijo, Afganistan in podobne dežele, ki jih po vseh kriterijih uvrščamo med najbolj nevarne in človeku neprijazne kraje na planetu, potem smo zdaj po zaslugi gospoda Zgage oziroma Deutsche Welle, ki mu je podelil nagrado za svobodo govora (Freedom of Speech Award), pristali v še eni luknji.

 

 

 

 

Novinarska črna luknja

 

Še malo, pa bomo postali nova "usrana luknja", če uporabimo primitivno izrazoslovje Donalda Trumpa. Shithole. Če koga takšne primerjave, uvrstitve, ki niso nič drugega kot navadno poniževanje, ne motijo, potem občudujem njegovo apatijo. Zdi se mi docela normalno, da človek, čigar domovino po krivici mečejo v skrajno negativni kontekst najbolj skorumpirane države na svetu oziroma dežele, kjer avtokratska oblast zatira svobodo tiska in preganja novinarje, zakriči sredi vsega tega norega obtoževanja: Dovolj! Ste čisto ponoreli?!

 

Slovenija niti slučano ni najbolj skorumpirana država na svetu. Kdor trdi kaj takšnega, je nevednež, lažnivec ali pa žrtev velike manipulacije. Toda norost s pretiravanjem, ki je na Slovenskem očitno padla na relativno plodna tla, se na tem mestu ni končala, saj je najbolj skorumpirana dežela na svetu ta teden postala tudi ena najbolj avtoritatnih in diktatorskih. O ja! Če niste vedeli: njena oblast oziroma nedemokratični, napol fašistični režim Janeza Janše zatira medije, jih preganja in grozi novinarjem, kakršen je Blaž Zgaga, ki mora zaradi nevzdržnih razmer delo iskati v tujini, saj bi mu v Sloveniji lahko stregli po življenju. Samo po zaslugi humanističnega urednika zagrebškega tednika Nacional lahko ta preganjana novinarska dušica objavlja svoje ekskluzivne prispevke o zaskrbljujočem stanju demokracije v Sloveniji, kjer si Janša poskuša z državnim udarom podrediti vso oblast, pri čemer je bila epidemija, razglašena zaradi novega koronavirusa, pravzaprav voda na njegov mlin ...

 

Težko, ampak vseeno si poskušam predstavljati zrcalno sliko: hrvaški novinar, ki se je v domovini sprl z vsemi delodajalci in ki o večini cehovskih kolegov meni, da so prodane duše, dobi zatočišče pri relativno radikalnem slovenskem tedniku. Urednik, ki (pravilno) oceni, da se bodo Slovenci radi naslajali nad "ekskluzivnimi prispevki" o mraku demokracije na Hrvaškem ter diktatorskih popadkih premierja Andreja Plenkovića, ponudi hrvaškemu novinarskemu emigrantu prostor za objavljanje, poskrbi pa tudi za to, da o tem izve še kak drug, podobno alternativno usmerjen medij ... Bralci berejo in zmajujejo z glavo, saj si niso predstavljali, da so na Hrvaškem tako strašne razmere, da tam ustaški elementi novinarje preganjajo in jim grozijo s smrtjo.

 

 

Mala privatna vojna

 

Hočem reči, da je Blaž Zgaga veliko naredil za slovensko promocijo v tujini. V banaliziranem krasnem novem svetu, kjer ni slabih novic, ampak so samo novice, sicer pa ne obstajaš, me ob tovrstnih eskapadah prevevajo mešani občutki. Včasih se spomnim na leto 2007, ko je 571 novinarjev in novinark na pobudo taistega gospoda mesto in svet obvestilo o nedopustih pritiskih na medije, vmešavanje v delo novinarjev ipd. Tudi takrat je bil tarča premier, s katerim ima Blaž Zgaga očitno res nek problem. Ni namreč potrebno biti psihoanalitik, da bi to opazili. V tem pogledu Zgago razumem. Tudi sam sem imel v preteklosti kdaj problem s kakšnim predsednikom vlade. Moram biti pošten in odkrit - da, tudi z Janšo. Pa ne le z njim, ampak tudi s Cerarjem, Ropom, Šarcem, Bratuškovo ... Kar pa je normalno, saj si kot urednik večinoma na nasprotni strani, velikokrat se s temi politiki gledaš zelo sovražno, ampak nikoli naj zamere ne bi postale osebne frustracije, ki prerastejo v malo privatno vojno.

 

 

 

 

Nekaj takšnega se je očitno zgodilo Zgagi. Nekaj takšnega bi se skoraj zgodilo meni, ko je šlo za bivšega prijatelja in premierja Mira Cerarja. V nekem trenutku se je v meni nakopičilo toliko jeze in gneva, da sem ga javno, na tviterju, med vrsticami, poslal k vragu z besedami "Naj že kdo ustreli tega Cerarja ..." Jasno, da nisem mislil dobesedno, jasno, da je šlo za metaforo, jasno, da nisem nikogar pozival k likvidaciji bivšega premierja, čeprav so mi nekateri ljubeznivi novinarski kolegi poskušali obesiti prav to. Skupaj z vsemi prijavami in ovadbami.

 

 

Osebne frustracije in javni interes

 

A pustimo to, zamere nimajo smisla. Moja poanta glede Cerarja in neprimernega odziva na nek dogodek, povezan z njim, je v tem, da v medijskem svetu ne pridemo nikamor, če novinarji svoje osebne frustracije, ki jih imajo z nekim politikom, zlorabljajo za svoje profesionalno delo - in obratno. Če pišejo o nekom izrazito negativno samo zato, ker imajo z njim osebno zamero. Če se jim to zgodi, prenehajo biti novinarji, ki delujejo v javnem interesu, in se spremenijo v brezobzirne maščevalce, ki vodijo svojo zasebno malo vojno proti ministru, premierju ali predsedniku. V nekem momentu se jim lahko zgodi, da domači medijski prostor postane premajhen za njihov kolosalni obračun z Zlom, ki ga personificira tarča njihove frustracije, zato fronto razširijo tudi na tuja bojišča. Včasih, vendar redko jim to celo uspe. Blažu Zgagi je to do neke mere že uspelo, saj je svojo zasebno vojno, svoj križarski pohod proti Antikristu Janezu prenesel na Hrvaško (Nacional), od tam v Italijo (L'Espresso) in Nemčijo (Deutsche Welle) ter celo Veliko Britanijo (The Guardian).

 

Kaj je skupno tem objavam - razen tega, da je njihov motiv ena in ista oseba? Prav The Guardian (vir) je to presenetljivo razkril v prispevku o dobrem novinarju in zlobnem premierju: enodimenzionalnost prispevka. Nobenega drugega mnenja, alternativnega pogleda (audiatur et altera pars?), zgolj in samo novinarjeve obtožbe, ki temeljijo na pričevanju mučenika Zgage in nekaj afirmativnih besedah, ki jih je izrekel dobri stari znanec Boris Vezjak. Saj bi se človek smejal, če vse skupaj vseeno ne bi bilo precej resno.

 

 

Boris Vezjak v Guardianu Janši pripisuje tudi islamofobijo, kar je nekaj novega. 

 

 

Drek v ventilatorju

 

Pranje zasebnega umazanega perila v tujih medijih, pred tujo javnostjo ne pripomore niti k ugledu glavnega protagonista niti njegove mačehovske domovine. Ali kot pravijo Američani When shit hits the fan ... Na koncu bomo Zgagin drek dobili v glavo vsi: Slovenci bomo bo še bolj eksotični v svoji notorični koruptivnosti, temu se bo zdaj pridružil še sloves naše avtoritarne dežele, kjer Orbanova marionetna vlada pritiska na medije in preganja novinarje.

 

Ljudje, ki so si medije oziroma novinarski poklic izbrali za to, da jim ne bi bilo treba plačavati terapevtom in psihanalitikom, so enako sebični in egocentrični kot vsi tisti ljubljanski "kolesarji", ki jih ne zanimajo psihosocialne in ekonomske posledice epidemije, pa čeprav že zdaj zaradi tega veliko ljudi hudo trpi (predvsem pa še bo, na žalost). Ne zanima jih porast družinskega nasilja zaradi izolacije, briga jih za vse otroke, ki ne morejo enakopravno sodelovati v procesu šolanja na daljavo, ker jim starši ne morejo kupiti računalnika ali tablice. Njih skrbi edino pravica do svobode protestiranja. Njim se zdi najpomembneje na tem svetu, da se lahko še naprej protestno in v krogih vozijo s kolesi okoli vlade in državnega zbora ter opozarjajo na to, da Janša na oblasti pomeni neizbežni somrak demokracije.

 

Seveda imajo pravico, da se vozijo s kolesi v krogih in da protestirajo. Pravico imajo igrati golf pred parlamentom. Če bi bil Zgaga gospod, bi jim prišepnil, da imajo v Sloveniji ustavno in zakonsko pravico početi vse to, kar v deželah, iz katerih prihajajo njegovi sonagrajeni kolegi, ki so zagotovo res deležni pritiskov, ustrahovanj in preganjanj, niti slučajno ni samoumevno. Povorka radikaliziranih levičarskih aktivistov z medijskim mučenikom Zgago na čelu ima v najbolj skorumpirani deželi na svetu, kjer je na oblasti avtoritarni režim, vsekakor pravico, da - tako kot vsak drug državljan, tudi Ivan GaleRihard Knafelj ali Zdravko Počivalšek - javno izraža svoje mnenje.

 

Še dobro, da se je Zgaga lagal glede stanja demokracije in medijske svobode pri nas, kajne? Kajti če se ne bi, v Ljubljani ne bi bilo nobenih protestnih kolesarskih zborovanj, instalacij pred državnim zborom in drugih protivladnih akivnosti. V Sloveniji že trideset let nimamo težav z medijsko svobodo.

 

Prej bi rekel, da imamo težave zaradi medijske svobode. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
33
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.489
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.956
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.272
04/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.594
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.562
06/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.288
07/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.455
08/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.944
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.135
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 939