Komentar

Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo

Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in vladnih protiofenzivah, ki jih generirajo patološka averzija do Janše, osebne zamere, ki so že prerasle v male privatne vojne, in predvsem tisti fenomenalni levičarski "self entitlement". Torej sveto prepričanje, da jim nekaj pripada, da so do nečesa upravičeni. Do oblasti kakopak. V resnici namreč ne gre za "sekret maske", ventilatorje ali nakupe nujno potrebne zaščitne opreme, ampak za eno in isto večno frustracijo tistega dela slovenske levice, ki se je radikaliziral do te mere, da zanika legitimnost političnega boja in menjavo oblasti. Zanje so na oblasti so lahko samo "naši". Če na oblasti niso "naši", potem ne bo nihče.

Ta aut-aut princip predstavlja največjo grožnjo slovenski normalnosti in političnemu pluralizmu, brez česar ni ne demokracije, ne pravne države in ne človekovih pravic. Radikalizirani levičarski aktivisti bodo morali začeti spoštovati temeljna pravila igre, ki veljajo v modernih demokracijah zahodnoevropskega tipa, sicer tvegajo neizbežni konflikt z institucijami pravne države. Zakoni namreč veljajo za vse, tudi zanje. Največja nevarnost, ki nam grozi, je ravno popolna brezbrižnost radikaliziranih aktivistov do vsega, kar stoji na poti njihovega vsemogočnega občutka, da je država njihova zasebna last in da jim pripada. Da bi razumeli, s čem imamo opravka, bo potrebno uporabiti malce psihoanalize: kjer so očetje očitno slabo opravili svoje delo, se proces edipalizacije ni zaključil, normativna integracija ni uspela. Takšni otroci bodo imeli vse življenje hude probleme z avtoriteto. V nekih manj srečnih zgodovinskih okoliščinah bi "mamini sinkoti" končali med člani terorističnih organizacij, dandanes pa so to večinoma le nevladniki, ti večni nergači in prepirljivci, ki jih država že leta in leta tiho subvencionira, da ima mir pred njimi ...

05.05.2020 23:45
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Blaž Zgaga   Deutsche Welle   Guardian   mediji   novinar   Nacional   vlada   Janez Janša   svoboda tiska   Boris Vezjak   radikalna levica   aktivisti

V Sloveniji že trideset let nimamo težav z medijsko svobodo. Prej bi rekel, da imamo težave zaradi medijske svobode.

Poleg epidemije koronavirusne bolezni (covid-19), ki je bila v Slovenijo vnešena iz tujine, poteka pri nas že več kot dva meseca avtohtona medijska vojna, o kateri imamo zaradi svojih političnih preferenc in simpatij lahko takšno ali drugačno mnenje. Vendar pa v nobenem primeru ne moremo zanikati, da gre za specifični, sui generis fenomen, značilen za Slovenijo. Zunanji opazovalci ga brez podrobne analize ne morejo razumeti, zato ni presenetljivo, da je velika večina tujih medijskih objav o slovenskem žurnalizmu, medijskem trgu oziroma domnevnih političnih pritiskih preveč površnih, vsebinsko zgrešenih in politično nekorektnih, da bi se lahko strinjali z njimi.

 

Žalostna posledica takšnih nesporazumov je tudi neslavna uvrstitev Slovenije v družbo Belorusije, Rusije, Venezuele, Irana, Zimbabveja, Ugande, Turčije, Srbije, Jordanije, Indije, Kambodže, Filipinov in Kitajske, ko gre za zatiranje medijske svobode, pritiske in celo grožnje novinarjem. Po zaslugi novinarja Blaža Zgage, za katerega večina slovenske javnosti ni čisto natančno prepričana, ali je že slišala zanj, smo kot edina članica Evropske unije končali v podobni luknji kot pred leti, ko je šlo za zloglasni indeks korupcije, ocenjevane s strani poslovnežev (Slovenija se je takrat suvereno zavihtela na prvo mesto kot najbolj skorumpirana država na svetu). Če smo takrat z lahkoto prehiteli Somalijo, Libijo, Sirijo, Afganistan in podobne dežele, ki jih po vseh kriterijih uvrščamo med najbolj nevarne in človeku neprijazne kraje na planetu, potem smo zdaj po zaslugi gospoda Zgage oziroma Deutsche Welle, ki mu je podelil nagrado za svobodo govora (Freedom of Speech Award), pristali v še eni luknji.

 

 

 

 

Novinarska črna luknja

 

Še malo, pa bomo postali nova "usrana luknja", če uporabimo primitivno izrazoslovje Donalda Trumpa. Shithole. Če koga takšne primerjave, uvrstitve, ki niso nič drugega kot navadno poniževanje, ne motijo, potem občudujem njegovo apatijo. Zdi se mi docela normalno, da človek, čigar domovino po krivici mečejo v skrajno negativni kontekst najbolj skorumpirane države na svetu oziroma dežele, kjer avtokratska oblast zatira svobodo tiska in preganja novinarje, zakriči sredi vsega tega norega obtoževanja: Dovolj! Ste čisto ponoreli?!

 

Slovenija niti slučano ni najbolj skorumpirana država na svetu. Kdor trdi kaj takšnega, je nevednež, lažnivec ali pa žrtev velike manipulacije. Toda norost s pretiravanjem, ki je na Slovenskem očitno padla na relativno plodna tla, se na tem mestu ni končala, saj je najbolj skorumpirana dežela na svetu ta teden postala tudi ena najbolj avtoritatnih in diktatorskih. O ja! Če niste vedeli: njena oblast oziroma nedemokratični, napol fašistični režim Janeza Janše zatira medije, jih preganja in grozi novinarjem, kakršen je Blaž Zgaga, ki mora zaradi nevzdržnih razmer delo iskati v tujini, saj bi mu v Sloveniji lahko stregli po življenju. Samo po zaslugi humanističnega urednika zagrebškega tednika Nacional lahko ta preganjana novinarska dušica objavlja svoje ekskluzivne prispevke o zaskrbljujočem stanju demokracije v Sloveniji, kjer si Janša poskuša z državnim udarom podrediti vso oblast, pri čemer je bila epidemija, razglašena zaradi novega koronavirusa, pravzaprav voda na njegov mlin ...

 

Težko, ampak vseeno si poskušam predstavljati zrcalno sliko: hrvaški novinar, ki se je v domovini sprl z vsemi delodajalci in ki o večini cehovskih kolegov meni, da so prodane duše, dobi zatočišče pri relativno radikalnem slovenskem tedniku. Urednik, ki (pravilno) oceni, da se bodo Slovenci radi naslajali nad "ekskluzivnimi prispevki" o mraku demokracije na Hrvaškem ter diktatorskih popadkih premierja Andreja Plenkovića, ponudi hrvaškemu novinarskemu emigrantu prostor za objavljanje, poskrbi pa tudi za to, da o tem izve še kak drug, podobno alternativno usmerjen medij ... Bralci berejo in zmajujejo z glavo, saj si niso predstavljali, da so na Hrvaškem tako strašne razmere, da tam ustaški elementi novinarje preganjajo in jim grozijo s smrtjo.

 

 

Mala privatna vojna

 

Hočem reči, da je Blaž Zgaga veliko naredil za slovensko promocijo v tujini. V banaliziranem krasnem novem svetu, kjer ni slabih novic, ampak so samo novice, sicer pa ne obstajaš, me ob tovrstnih eskapadah prevevajo mešani občutki. Včasih se spomnim na leto 2007, ko je 571 novinarjev in novinark na pobudo taistega gospoda mesto in svet obvestilo o nedopustih pritiskih na medije, vmešavanje v delo novinarjev ipd. Tudi takrat je bil tarča premier, s katerim ima Blaž Zgaga očitno res nek problem. Ni namreč potrebno biti psihoanalitik, da bi to opazili. V tem pogledu Zgago razumem. Tudi sam sem imel v preteklosti kdaj problem s kakšnim predsednikom vlade. Moram biti pošten in odkrit - da, tudi z Janšo. Pa ne le z njim, ampak tudi s Cerarjem, Ropom, Šarcem, Bratuškovo ... Kar pa je normalno, saj si kot urednik večinoma na nasprotni strani, velikokrat se s temi politiki gledaš zelo sovražno, ampak nikoli naj zamere ne bi postale osebne frustracije, ki prerastejo v malo privatno vojno.

 

 

 

 

Nekaj takšnega se je očitno zgodilo Zgagi. Nekaj takšnega bi se skoraj zgodilo meni, ko je šlo za bivšega prijatelja in premierja Mira Cerarja. V nekem trenutku se je v meni nakopičilo toliko jeze in gneva, da sem ga javno, na tviterju, med vrsticami, poslal k vragu z besedami "Naj že kdo ustreli tega Cerarja ..." Jasno, da nisem mislil dobesedno, jasno, da je šlo za metaforo, jasno, da nisem nikogar pozival k likvidaciji bivšega premierja, čeprav so mi nekateri ljubeznivi novinarski kolegi poskušali obesiti prav to. Skupaj z vsemi prijavami in ovadbami.

 

 

Osebne frustracije in javni interes

 

A pustimo to, zamere nimajo smisla. Moja poanta glede Cerarja in neprimernega odziva na nek dogodek, povezan z njim, je v tem, da v medijskem svetu ne pridemo nikamor, če novinarji svoje osebne frustracije, ki jih imajo z nekim politikom, zlorabljajo za svoje profesionalno delo - in obratno. Če pišejo o nekom izrazito negativno samo zato, ker imajo z njim osebno zamero. Če se jim to zgodi, prenehajo biti novinarji, ki delujejo v javnem interesu, in se spremenijo v brezobzirne maščevalce, ki vodijo svojo zasebno malo vojno proti ministru, premierju ali predsedniku. V nekem momentu se jim lahko zgodi, da domači medijski prostor postane premajhen za njihov kolosalni obračun z Zlom, ki ga personificira tarča njihove frustracije, zato fronto razširijo tudi na tuja bojišča. Včasih, vendar redko jim to celo uspe. Blažu Zgagi je to do neke mere že uspelo, saj je svojo zasebno vojno, svoj križarski pohod proti Antikristu Janezu prenesel na Hrvaško (Nacional), od tam v Italijo (L'Espresso) in Nemčijo (Deutsche Welle) ter celo Veliko Britanijo (The Guardian).

 

Kaj je skupno tem objavam - razen tega, da je njihov motiv ena in ista oseba? Prav The Guardian (vir) je to presenetljivo razkril v prispevku o dobrem novinarju in zlobnem premierju: enodimenzionalnost prispevka. Nobenega drugega mnenja, alternativnega pogleda (audiatur et altera pars?), zgolj in samo novinarjeve obtožbe, ki temeljijo na pričevanju mučenika Zgage in nekaj afirmativnih besedah, ki jih je izrekel dobri stari znanec Boris Vezjak. Saj bi se človek smejal, če vse skupaj vseeno ne bi bilo precej resno.

 

 

Boris Vezjak v Guardianu Janši pripisuje tudi islamofobijo, kar je nekaj novega. 

 

 

Drek v ventilatorju

 

Pranje zasebnega umazanega perila v tujih medijih, pred tujo javnostjo ne pripomore niti k ugledu glavnega protagonista niti njegove mačehovske domovine. Ali kot pravijo Američani When shit hits the fan ... Na koncu bomo Zgagin drek dobili v glavo vsi: Slovenci bomo bo še bolj eksotični v svoji notorični koruptivnosti, temu se bo zdaj pridružil še sloves naše avtoritarne dežele, kjer Orbanova marionetna vlada pritiska na medije in preganja novinarje.

 

Ljudje, ki so si medije oziroma novinarski poklic izbrali za to, da jim ne bi bilo treba plačavati terapevtom in psihanalitikom, so enako sebični in egocentrični kot vsi tisti ljubljanski "kolesarji", ki jih ne zanimajo psihosocialne in ekonomske posledice epidemije, pa čeprav že zdaj zaradi tega veliko ljudi hudo trpi (predvsem pa še bo, na žalost). Ne zanima jih porast družinskega nasilja zaradi izolacije, briga jih za vse otroke, ki ne morejo enakopravno sodelovati v procesu šolanja na daljavo, ker jim starši ne morejo kupiti računalnika ali tablice. Njih skrbi edino pravica do svobode protestiranja. Njim se zdi najpomembneje na tem svetu, da se lahko še naprej protestno in v krogih vozijo s kolesi okoli vlade in državnega zbora ter opozarjajo na to, da Janša na oblasti pomeni neizbežni somrak demokracije.

 

Seveda imajo pravico, da se vozijo s kolesi v krogih in da protestirajo. Pravico imajo igrati golf pred parlamentom. Če bi bil Zgaga gospod, bi jim prišepnil, da imajo v Sloveniji ustavno in zakonsko pravico početi vse to, kar v deželah, iz katerih prihajajo njegovi sonagrajeni kolegi, ki so zagotovo res deležni pritiskov, ustrahovanj in preganjanj, niti slučajno ni samoumevno. Povorka radikaliziranih levičarskih aktivistov z medijskim mučenikom Zgago na čelu ima v najbolj skorumpirani deželi na svetu, kjer je na oblasti avtoritarni režim, vsekakor pravico, da - tako kot vsak drug državljan, tudi Ivan GaleRihard Knafelj ali Zdravko Počivalšek - javno izraža svoje mnenje.

 

Še dobro, da se je Zgaga lagal glede stanja demokracije in medijske svobode pri nas, kajne? Kajti če se ne bi, v Ljubljani ne bi bilo nobenih protestnih kolesarskih zborovanj, instalacij pred državnim zborom in drugih protivladnih akivnosti. V Sloveniji že trideset let nimamo težav z medijsko svobodo.

 

Prej bi rekel, da imamo težave zaradi medijske svobode. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
33
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
2
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenjeIvana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
5
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.636
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.449
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.225
04/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.117
05/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.313
06/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.147
07/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.097
08/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.936
09/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.244
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 880