Komentar

Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta

Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, predvsem pa mediji podcenjevali. Toda že presenetljiva zmaga na strankinem kongresu, kjer je Pivčeva v pokoj poslala Karla Erjavca, je napovedovala zanimive premike. Vstop v koalicijo z Janšo je bil drzen, Pivčevi so zaradi tega celo grozili s smrtjo, pa o tem tuji mediji seveda niso poročali, vendar se je izkazala kot neomajana in zanesljiva. Tudi zadnje afere z nakupi zaščitnih mask in medicinske opreme Pivčeve niso niti oplazile, kar se bo gotovo pozitivno odražalo na političnem barometru, kjer predsednica DeSUS čedalje višje kotira, počasi pa ji sledi tudi stranka. Kaj 

10.05.2020 11:00
Piše: Marko Novak
Ključne besede:   Aleksandra Pivec   DeSUS   stranka   vlada   Marjan Šarec   Damir Črnčec   Janez Janša   Karl Erjavec   Demografski sklad   Zdravko Počivalšek

Foto: Mediaspeed

Pivčeva prinaša upanje, da ni vse le neskončna bitka med desnimi in levimi, ampak da lahko računamo tudi na ljudi, za katere prioriteta niso strankarske kvote in zaposlovanje zvestih kadrov, temveč reševanje ključnega vprašanja slovenske države: kako zagotoviti uspešno družbo blaginje.

Ob pandemiji Covid-19 se je slovenska javnost osredotočila na dogajanja v zvezi z zajezitvijo epidemije pri nas in njenimi posledicami, še posebej ko gre za nečedne, morebiti celo nezakonite posle glede nabave mask in druge medicinske opreme. Obtoževanja potekajo med aktualno vlado in opozicijo, hkrati pa sedanja vlada obtožuje svojo predhodnico za neustrezen odziv, saj ga glede priprave za boj zoper pandemijo praktično ni bilo. Zagotovo bosta vladi Mira Cerarja in Marjana Šarca zapisani v zgodovino v slogu "naj se nikoli ne ponovi". Hkrati pa vse to poraja vprašanje, kaj se v teh usodnih časih za Slovenijo in človeštvo dogaja na slovenski politični sceni. Rek, češ "kriza je hkrati priložnost", se je namreč izkazal tudi tokrat. Da moramo biti tudi v časih krize kritični do oblasti, mora postati slovenska stalnica. Kajti v izrednih razmerah se praviloma uresničujejo ključni cilji, kar pomeni tudi zaslužke. Stvari moramo razčistiti in ugotoviti, kdo je odgovoren za tovrstna nezakonita ali kriminalna početja.

 

Janez Janša je kot stari maček slovenske politike prevzel vajeti v svoje roke. Uspel je prelisičiti Marjana Šarca in Damirja Črnčca in tako jima je pred nosom oblikoval novo slovensko vlado. Čeprav se je dvojček Šarec - Črnčec zanašal na moč informacij in obveščevalnega dela, sta na koncu oba izpadla precejšnja amaterja. Še posebej to velja za Damirja Črnčca, ki se je poskušal predstavljati kot pravi obveščevalec na visoki ravni, pa se je na koncu izkazalo, da je to bolj šala. Zaradi tega se zastavlja tudi vprašanje, kdo je bil pravzaprav prvi človek slovenske civilne in vojaške obveščevalne službe.

 

 

Kako se je formirala Aleksandra Pivec

 

Morda največja zasluga za poraz tandema Šareč & Črnčec pripada novi zvezdi na slovenskem političnem nebu, Aleksandri Pivec, na začetku leta izvoljeni predsednici DeSUS in ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pivčeva je verjetno najbolj verodostojna priča dogajanj v Šarčevi vladi. Dvojček Šarec & Črnec je v svojih obveščevalnih operacijah poleg zlorabe varnostno-obveščevalnega aparata (predvsem Sove) računal na Aleksandro Pivec. Ona naj bi bila tista, ki bi bila pod vplivom dveh najbolj morbidnih likov slovenske politike po osamosvojitvi in bila njuna "mandžurijska kandidatka", pa se je pokazalo prav nasprotno. Pivčeva ni dovolila, da se z njo manipulira, kot je to nekoč dovolila Katarina Kresal, ki je sprva veliko obetala, potem pa hitro in žalostno strmoglavila v politično pozabo. 

 

Pivčeva, čeprav brez dolge kilometrine na politični sceni, je odklonila kakršno koli sodelovanje z dvojcem Šarec & Črnčec in je v ospredje postavila višje interese, kar je redkost v slovenski politiki. Velik pogum je pokazala že takrat, ko se je javno zelo izpostavila in kandidirala proti političnemu veteranu Karlu Erjavcu ter prepričljivo zmagala na kongresu upokojenske stranke, s čemer je postal prva predsednica te stranke, ki je brez dvoma unikum v slovenskem in evropske merilu, vendar je bila zadnja leta prevečkrat žrtev osebnih frustracij svojega bivšega predsednika. Vzpon Aleksandre Pivec je zato nek nov impulz, za katerega je še prezgodaj napovedovati, kaj bo prinesel stranki in njej kot predsednici. A zaenkrat dobro kaže; Pivčeva deluje dovolj suvereno in prepričljivo, da jo mainstream mediji v tem hipu še puščajo pri miru, čeprav so jo še pred dvema mesecema pozorno preučevali in iskali njene šibke točke.

  

Njeno sodelovanje z Janezom Janšo namreč še zdaleč ni samoumevno. Nauk tandema Šarec & Črnčec je tudi poduk za samega Janeza Janšo: nikakor ni samoumevno, da Pivčeva in DeSUS podpirata Janšo. Te podpore zagotovo ne bo, če bo šlo za kakšne nezakonite ali nečedne posle. Zagotovo ima Janša najboljše strankarske aktiviste, ampak takšni aktivisti niso primerni za vodenje države in so postali problem za Janšo. Potrebno je izbirati kvalificirane, kompetentne posameznike in posameznice, takšne z visokimi etičnimi standardi za opravljanje pomembnih funkcij v državi. Jasno, da to niso etični in moralni standardi Mira Cerarja.

 

 

DeSUS najhujša obveščevalna vojna še čaka

 

Iz navedene zgodbe pridemo do ključnega vprašanja: koga moti Pivčeva? Poleg sedanje opozicije, predvsem Šarca in Črnčeca, so to tudi stari t.i. udbovski krogi, ki so več kot dve desetletji iz ozadja obvladovali DeSUS in njegove odločitve. Namera Pivčeve, da naredi sodobno medgeneracijsko stranko, je odprla pot za nove sovražnike. To so tudi stranke sedanje koalicije, predvsem Nova Slovenija, ki se zaveda, da v koaliciji z Janezo Janšo vedno izgublja in se njeno volilno telo topi v korist SDS, tako da vodstvo stranke vedno išče nove niše. Tukaj vidi predvsem DeSUS oziroma njene volivce, ki so doslej praviloma sodili v starejšo generacijo, čeprav tudi ta podatek ne drži dobesedno.  Analitika Nove Slovenije predpostavlja, da so pripadniki starejše generacije bolj verni ljudje, ki jih lahko kot krščansko-demokratska stranka pritegnejo. To je le delno res, saj identitete posameznika oziroma volivca ne opredeljuje le religija. Koncept stranke, ki ga ponuja Pivčeva, je bistveno več od preproste računice Nove Slovenije. Prav zaradi te preproste računice je jasno, da Nova Slovenija nima jasne dolgoročne vizije in preživlja na politični sceni eno in isto nočno moro okoli štiriodstotnega volilnega praga. 

 

Primer Pivčeve in njene stranke odpira nekaj drugega: kako poteka obveščevalna dejavnost v času Covid-19. Intenzivno se plasirajo informacije o trenjih, konfliktih in celo razkolu v sami stranki. Poskuša se vsiliti spopad in prikazati razhajanje med Pivčevo in Tomažem Gantarjem, ministrom za zdravje in predsednikom sveta stranke. Če ta operacija ne uspe povzročiti nesoglasij, trenj in konfliktov znotraj Desusa, bodo poskušali plasirati "informacije", da je Desus satelitska stranka neke druge stranke oziroma politične opcije. Bolj ko bo v ospredju trdnost aktualne koalicije, bolj bodo načenjali upokojensko stranko in njeno predsednico. Trenutno je ves obveščavalni fokus še vedno na SMC oziroma njenemu predsedniku Zdravku Počivalšku, ki ostaja najmočnejša figura koalicije, kajti če kdo, potem je on tisti, zaradi katerega je Janševa koalicija še bolj strnila vrste. Tisti, ki so mislili, da bodo z interpelacijo gospodarskega ministra zamajali koalicijo, so na žalost dokazali zgolj to, da nimajo pojma ne o psihologiji ne o politični strategiji.

 

 

Odločno in brezkompromisno

 

Aleksandra Pivec torej stoji pred velikim izzivom na slovenski politični sceni. Kot relativna novinka v politiki mora biti previdna, ampak z jasnim sporočilom, da njena stranka ni desna niti leva, ampak je to izvirna politična opcija na slovenske politični sceni (kar pa DeSUS dejansko tudi je, vsaj če ga kot stranko primerjamo z drugimi podobnimi strankami znotraj EU in regije). Očitno Pivčeva ni naivna. Nista jo uspela novačiti Šarec & Črnčec, niso je uspeli vplesti v posle z nabavo mask in medicinsko opremo. A kot edini novi neomadeževani obraz politične scene in kot prva dama slovenske politike je šele na začetku, prve prave bitke jo še čakajo. Ena izmed njih bo na Zavodu za gozdove, ki velja za fevd oziroma bankomat stranke SD, v njem pa se je nabralo že toliko umazanije, da je le vprašanje časa, kdaj bo počilo (in če bo, bo zares hudo, pravijo dobro obveščeni, še posebej za Dejana Židana, šefa socialnih demokratov in njenega predhodnika na kmetijskem ministrstvu). Če bo Pivčeva vztrajala in šla do konca v svoji nameri po razrešitvi direktorja, se jo bodo začeli bati in jo spoštovati. Kajti v resnici ne gre za nič drugega kot boj proti korupciji, klientelizmu in političnim spletkam.

 

Pivčeva prinaša upanje, da ni vse le neskončna bitka med desnimi in levimi, ampak da lahko računamo tudi na ljudi, za katere prioriteta niso strankarske kvote in zaposlovanje zvestih kadrov, temveč reševanje ključnega vprašanja slovenske države: kako zagotoviti uspešno družbo blaginje. Pot do tega vodi tudi preko Demografskega sklada, ki bo v tem procesu lahko pomemben dejavnik, če bo seveda sploh zaživel. Glede na to, da Aleksandra Pivec javno zagovarja medgeneracijsko solidarnost in da njena stranka poskuša delovati tudi kot medgeneracijska stranka, bo Demografski sklad bržkone postal eden ključnih projektov ministrice za kmetijstvo. Zlasti zato, ker njen predhodnik zaradi gnilih kompromisov s socialnimi demokrati tega projekta nikoli ni uspel premakniti za milimeter. Že če bo Pivčevi na tem področju uspel kakršen koli premik, bo več kot upravičila tudi bianko pohvalo v tem prispevku ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.489
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.956
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.272
04/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.594
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.562
06/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.288
07/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.455
08/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.944
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.135
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 939