Razkrivamo

"Evrozadolževanje" v času epidemije: Slovenija lahko "pokuri" še dobrih 5 milijard evrov, ki jih verjetno nikoli ne bo treba vrniti!

Od kod kar naenkrat toliko denarja, se marsikdo sprašuje v aktualnih razmerah, ko države skoraj že tekmujejo med seboj, katera bo svojemu gospodarstvu in prebivalstvu ponudila večji paket pomoči. Kje so sedaj omejitve, o katerih smo se pogovarjali še pred nekaj meseci, ko je vsakih deset milijonov v Sloveniji ali deset milijard evrov na nivoju Evropske unije predstavljal velik problem, kršitev sprejetih zavez in skoraj razpad javnih financ? Seveda so sedaj razmere drugačne, ni dvoma, da je potrebno ukrepati - a navedene dileme vseeno terjajo odgovor. 

Država je v teh razmerah nedvomno edini subjekt, ki lahko vsaj delno nadomesti izpad gospodarske aktivnosti, da ne bo prišlo dolgoročno do še večjega izpada in upada blaginje prebivalstva. Drži tudi, da so ravno trenutne potrebe nekakšen dokaz in potrditev pravilnosti politike, da je potrebno varčevati v dobrih letih, da imamo potem več prostora za ukrepanje v zahtevnejših razmerah. Vseeno pa trenutni paketi pomoči, ki se denimo v Nemčiji približujejo skoraj petini (20 %) letnega BDP kažejo, da je bilo strašenje o skorajšnjem razpadu javnih financ zaradi kakih manjših izdatkov države pred tem precej pretirano. 

Ostaja pa seveda odprto tudi vprašanje, od kje je sedaj na voljo denar za financiranje vseh načrtovanih pomoči, ki jih predvidevajo državne politike po Evropi in svetu. Za nekaj odgovorov na ta vprašanja in dileme je zanimivo pogledati dogajanja na monetarnem (denarnem) področju v Evropi in Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih. Seveda je to že zgodovina, bo kdo hitro pripomnil, a ravno dogajanja v preteklosti nam nudijo marsikateri odgovor za razumevanje in ukrepanje v današnjih razmerah. S tem namenom bom v nekaj člankih prikazal ključna dogajanja na monetarnem področju v evrosistemu in Sloveniji vse od uvedbe evra kot svetovne valute.

V prvem delu je povzetek celotnega članka, v katerem so predstavljane ključne ugotovitve; ta del je pravzaprav samostojen in zaokrožen članek. Za tiste, ki jih zanima podrobnejša argumentacija navedb ter vpogled v ključna gibanja na denarnem področju evrosistema in Slovenije zadnjih 25 let, pa boste to lahko spremljali v naslednjih štirih nadaljevanjih na portalu+.

06.05.2020 22:50
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Evropska centralna banka   ECB   evrosistem   dolg   evro   Banka Slovenija   koronavirus   epidemija   gospodarstvo   pomoč   odkup vrednostnih papirjev   quantitative easing   Japonska   Slovenija

Odkupovanje vrednostnih papirjev držav z izdajo denarja ECB ne pomeni, da lahko sedaj neomejeno trošimo in se zadolžujemo, vendar se moramo hkrati zavedati da če ne bomo teh priložnosti izkoristili, jih bodo namesto nas drugi, saj smo pač v skupnem evrosistemu. Slovenija bo torej od skupnega neto dolga, ki bo znašal 30 milijard evrov, kar 13 milijard dolžna Banki Slovenije, torej samemu sebi. Banka Slovenije ta državni dolg na drugi strani vodi kot obveznost do deponentov v bankah, torej tistih, ki imajo posredno ali neposredno svoje presežke naložene v bančnem sistemu, in to v okviru celotnega evrosistema, torej vseh držav, ki imajo evro. Ta sredstva ostajajo na računih, enako kot tudi dolg države. Zaradi tega velja ocena, da dolga dejansko ne bo potrebno vračati.

Čeprav pod pojmom "tiskanje denarja" praviloma razumemo izdajanje denarja s strani centralne banke, so danes glavni kreatorji denarja v bistvu (poslovne) banke. Na celotnem območju evra je od uvedbe te skupne valute leta 1999 do krize leta 2008 Evropska centralna banka (ECB) dala v obtok okoli 500 milijard evrov, poslovne banke pa so z odobravanjem kreditov ustvarile kar 8.000 milijard evrov dodatnega denarja in s tem v desetih letih podvojile obseg kreditiranja. Z nastopom krize se je ta posojilna aktivnost bank ustavila, relativni obseg posojil (glede na BDP), se je celo znižal.

 

Da bi ECB omogočila podjetjem boljši dostop do posojil za podjetja, je v letu 2014 pričela s programom odkupa vrednostnih papirjev držav. S temi odkupi v višini preko 2.600 milijard evrov je močno povečala obseg izdanega denarja, stabilizirala denarni trg, znižala obrestne mere ter olajšala dolžniško breme zadolženih držav. To so bili pomembni pozitivni učinki ukrepanja ECB, vseeno pa ta dodatna likvidnost denarnega sistema ni povečala obsega kreditiranja podjetniškega sektorja. Zadnja kriza je vnesla veliko več previdnosti tako na strani kreditojemalcev kot tudi bank, dodatno pa kreditiranje omejuje tudi strožji nadzor centralnih bank, kar vse zavira rast posojil podjetjem. Zaradi tega se je pretežni del povečane likvidnosti pravzaprav vrnil nazaj v centralno banko. V času, ko je potekal odkup papirjev, so namreč banke povečale stanje sredstev na računih, ki jih vodijo pri ECB za skoraj 1.900 milijard evrov (oziroma 70 % celotne vrednosti odkupa).

 

 

Odkupljeni dolgovi, ki se nikoli ne vrnejo

 

Poleg denarnega rahljanja - odkup vrednostnih papirjev se imenuje "Quantitative easing" (vir) - pa je imela takšna politika še dva pomembna učinka, ki sta mogoče manj izpostavljena. Odkup državnih obveznic poteka s strani posameznih centralnih bank, te pa kupujejo pretežno papirje svoje države. Vseeno imamo na območju evra vzpostavljen sistem centralnih bank, ki skupaj opravljajo naloge, ki so jim bile zaupane, in eno skupno valuto. Vse to pomeni medsebojno soodvisnost in neko obliko solidarnosti med državami. Lahko rečemo, da 400 milijard evrov italijanskih obveznic, ki jih je na primer odkupila Banca d'Italia, tj. italijanska centralna banka, deli skupno usodo evrosistema in s tega vidika se tudi dolg nekako prerazdeljuje med ves sistem. Zato je za Italijo ta odkup pravzaprav pomembnejši kot pa nekaj deset milijard, ki bi jih lahko dobili preko Evropskih reševalnih skladov (vir). In enako velja tudi za predvideni ponovni (dodatni) odkup ECB v višini 750 milijard evrov (delež Italije je 100 milijard).

 

 

 

 

Drug vidik pa je "usoda" teh odkupljenih obveznic. Centralne banke teh terjatev sicer ne morejo kar odpisati, ker za njimi stoji premoženje zasebnega sektorja (dolg ECB do sredstev na računih bank pri njej). Lahko pa te terjatve ECB (torej obveznosti držav) ostanejo v bilancah v neskončnost po minimalni ali celo negativni obrestni meri (to s svojo politiko določa ECB). Ob takšni politiki ECB predstavljajo odkupljeni dolgovi držav v bistvu dolg, ki ga (verjetno) ne bo potrebno vrniti. To je denarna politika, kakršno uspešno izvajajo tudi druge centralne banke najmočnejših držav (ZDA, Japonska, Velika Britanija).

 

Zaradi teh pričakovanj so se tudi tako znižale obrestne mere in tveganost državnih dolgov, saj je ECB z monetizacijo skoraj četrtine javnega dolga držav evroobmočja pomembno znižala pritisk zadolženosti držav. Tovrstni dolgovi, odkupljeni s strani centralnih bank, so se v zgodovini praviloma znižali preko gospodarske rasti (relativno) in/ali z inflacijo (razvrednotenje dolgov). V tem primeru so dolgove pravzaprav plačali vlagatelji s presežki finančnih sredstev, z razvrednotenjem njihovega premoženja (in ne davkoplačevalci). Rešitev izgleda enostavna - a velja samo v primeru močnih držav in valut. Takšne monetizacije (in izjemoma razvrednotenje) dolgov si namreč druge, manjše države s svojimi valutami preprosto ne morejo privoščiti.

 

 

Slovenija ima še dobrih 5 milijard evrov "rezerve"

 

V drugem delu teksta je predstavljen še položaj Slovenije v tej "denarni" zgodbi. S prevzemom evra leta 2007 delimo usodo vseh članic evrosistema in gibanja so bila pri nas podobna, kot velja za celotni sistem. Bančni sistem Slovenije je sicer relativno (glede na BDP) skoraj pol manjši kot v državah članicah evrosistema in najbrž je bila zato rast posojil podjetniškemu sektorju v obdobju konjunkture (2002-2008) pri nas celo večja. Enako velja tudi za upadanje posojilne aktivnosti po letu 2009, kajti upad kreditiranja je bil pri nas še izrazitejše kot v Evropi. Tudi v Sloveniji se namreč odkupi državnih papirjev s strani centralne banke niso odrazili v ponovno večjem obsegu kreditiranja podjetij. Banke so sicer dobile precejšnjo dodatno likvidnost, a je niso usmerile v večji obseg posojil podjetjem, temveč so jo zadržale na računih (pri centralni banki), ali vrnile v tujino. Razlogi so bili seveda enaki kot omenjeni na celotnem področju evra.

 

Kot vse druge centralne banke evrosistema tudi Banka Slovenije sodeluje v programu odkupa državnih papirjev. V okviru njene kvote (10 milijard evrov) je po zadnjih podatkih odkupila 7,7 milijard slovenskih obveznic, preostanek pa od drugih držav, ker verjetno slovenskih ni bilo na razpolago. S predvidenim novim paketom odkupa bo Sloveniji pripadlo dodatne 2,9 milijarde evrov, torej ima naša država zdaj skupaj več kot 5 milijard evrov prostega potenciala za bodoče odkupe papirjev Republike Slovenije oziroma za financiranje njenega dolga. Tega je bilo konec februarja letos 31,3 milijarde. Upoštevaje precejšnje likvidnostne rezerve proračuna ter načrtovano dodatno zadolžitev za sanacijo trenutne krize, bo neto dolg države (odštete rezerve) konec leta znašal okoli 30 milijard evrov. In od tega bo Banka Slovenije v okviru odkupa državnih papirjev odkupila (in obdržala) najmanj 13 milijard evrov (če ne bo ECB paketa odkupov celo povečala). Preko 40 % javnega dolga Slovenije bo torej v rokah centralne banke, katerega vračilo bo delilo usodo zgoraj omenjenih dolgov celotnega evrosistema. Dolgov, za katere objektivno pričakujemo, da ga ne bo potrebno vračati, da ne bo breme "davkoplačevalcev", saj je dolg do skupne valute evrosistema.

 

 

Priložnost, ki je ne gre zamuditi!

 

Odkupovanje vrednostnih papirjev držav z izdajo denarja (s primarnim denarjem) Evropske centralne banke je po letu 2014, ko se je ta program pričel, prinesel popolnoma drugačen položaj državnih dolgov. Seveda to ne pomeni, da lahko sedaj neomejeno trošimo in se zadolžujemo. A zavedati se moramo tudi, da če ne bomo teh priložnosti izkoristili, jih bodo namesto nas drugi - smo pač v skupnem evrosistemu. Pri tem je potrebno poudariti, da smo do takšnih možnosti lahko prišli samo kot del celotnega evrosistema in močne svetovne valute - s tolarjem, svojo staro nacionalno valuto si kaj takega ne bi mogli privoščiti. 

 

Povedano poenostavljeno, a še vedno točno, bo država Slovenija od skupnega neto dolga (30 milijard evrov), kar 13 milijard dolžna Banki Slovenije, torej samemu sebi. Banka Slovenije ta državni dolg na drugi strani vodi kot obveznost do deponentov v bankah, torej tistih, ki imajo posredno ali neposredno svoje presežke naložene v bančnem sistemu. In to v okviru celotnega evrosistema oziroma vseh držav, ki imajo evro. Ta sredstva ostajajo na računih, enako kot tudi dolg države in zaradi tega velja ocena, da dolga dejansko ne bo potrebno vračati (torej zbirati davkov za poplačilo). Tudi v primeru porabe sredstev, se le-ta samo prenesejo na novega upnika in še vedno ostanejo na računih pri centralnih bankah. Ob tem pa ima ECB vedno možnost, da izda dodatni denar in poravna morebitne večje potrebe oz. dvige vlagateljev. Če se to odrazi v inflaciji, pa pride do prej omenjenega učinka, da dolg poravnavajo vlagatelji preko razvrednotenja svojega premoženja.

 

 

Japonski primer

 

Takšno tolmačenje se mogoče zdi preveč preprosto, a poglejmo primer Japonske. Njihov javni dolg je okoli 200 % BDP, kar je primerjalno za Slovenijo 100 milijard evrov, preračunano iz dolga na prebivalca celo 150 milijard. Vse to japonska država dolguje svojim prebivalcem, od tega polovico preko centralne banke, preko odkupa njihovih vrednostnih papirjev. Jasno, da tega dolga Japonska ne more nikoli vrniti, a Japonci niti nimajo interesa, da bi ves naložen denar "dvignili". Seveda ga vsak lahko dvigne in svojo naložbo potroši kako drugače in to se tudi dogaja. Če pa bi (teoretično) prišlo do večjega nezaupanja in dvigovanja, bi država preko centralne banke to pokrila z dodatno emisijo denarja in dolg poplačala z razvrednotenjem valute in premoženja. A s tem se nihče ne obremenjuje, Japonci menijo, da imajo toliko premoženja, država pa dolg drži v bilancah in vsi so zadovoljni.

 

Z vidika takšnega položaja javnega dolga je mogoče škoda, da kot država nismo nekoliko bolj pogumni (po obsegu in pogojih) pri pomoči gospodarstvu pri aktualni krizi, saj bi to pozitivno vplivalo na celotni položaj družbe ter na hitrejši in manj boleč izhod iz nje. Novi instrumenti ECB namreč v pomembno drugačen položaj postavljajo javni dolg in obveze za njegovo vračanje. Na žalost najbrž večina naših odločevalcev tega ne pozna in še manj razume, zato bomo še naprej poslušali predvsem izjave o visoki zadolženosti, davkoplačevalcih in verjetno ponovno kmalu tudi o fiskalnem pravilu ...

 

(se nadaljuje)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
3
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.759
02/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.470
03/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.839
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.591
05/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.766
06/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.413
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.359
08/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.263
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.217
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 17.233