Razkrivamo

Blaž Zgaga je Deutsche Welle zakuhal mednarodni novinarski škandal, jezni in užaljeni Nemci se zdaj branijo z aroganco

Nagrada za svobodo govora, ki jo je od Deutsche Welle prejel tudi slovenski novinar Blaž Zgaga, je po besedah generalnega direktorja te nemške javne televizije Petra Limburga posvečena "vsem pogumnim novinarjem po svetu, ki so žrtve represije zaradi svojega poročanja o pandemiji Covid-19". Nagrajenci po njegovem prepričanju predstavljajo tiste novinarje, ki so zaradi svojega poročanja o pandemiji "izginili, bili aretirani ali so jim grozili".

Kaj torej Blaž Zgaga počne v takšni družbi? Kateri so bili tisti razlogi, ki so ugledno in natančno Deutsche Welle zavedli do zaključka, da so razmere v Sloveniji tako zaskrbljujoče, da si je gospod Zgaga zaradi svojega poročanja o pandemiji novega koronavirusa prislužil njihovo nagrado? S takšnimi vprašanji smo se obrnili na vodstvo DW. Odgovori, ki smo jih dobili iz Bonna, kjer je sedež Deutsche Welle, so nas vseeno presenetili: iz njih kar puhtela mešanica jeze, nemške arogance in posmehljivosti.

07.05.2020 23:40
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   DW   Deutsche Welle   Blaž Zgaga   nagrada   svoboda tiska   Slovenija   Reporterji brez meja   Christoph Jumpelt

Fotomontaža: portal+

Odločitev Deutsche Welle, da Blaža Zgago postavi ob bok kolegom, ki so bili v resnici žrtve aretacij, zaporov, pretepanj, konkretnih in javno izrečenih groženj s smrtjo, je težko razumeti, sploh pa so presenetljivi odgovori piarovca te nemške medijske hiše, ki se nas je lotil po načelu "napad je najboljša obramba".

Mednarodna nemška javna radiotelevizija Deutsche Welle (DW) je bila ustanovljena leta 1953 in po skoraj vseh kriterijih velja za verodostojno, v političnem kontekstu pa za zmerno levo-liberalno usmerjeno. Ker DW že vseskozi financira nemška zvezna vlada, ima ta radiotelevizija pravno podlago v posebnem zakonu, ki naj bi mu zagotavljal neodvisnost od vlade. Kritiki pravijo, da to načeloma drži, vsaj kar se uredniške politike tiče, saj je DW že dlje časa bolj naklonjen levici kot desnici. Ko pa gre za mednarodno politiko, poskuša biti DW nevtralna medijska hiša, četudi je bilo v njenih prispevkih doslej večkrat zaznati odkrito averzijo do ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Deutsche Welle pa je imela nekaj težav zaradi svojega poročanja tudi z avtoritarnimi oblastmi v Rusiji in Venezueli.

 

Privrženost idealom svobodnega poročanja, demokracije in človekovih pravic je v agendi Deutsche Welle posebej izpostavljena zaradi neslavne nemške zgodovine 20. stoletja, ko je nacionalsocialistični režim brutalno poteptal svobodo tiska že na svojem pohodu na oblast, kasneje pa je bila stroga cenzura obvezni del Hitlerjeve oblastne nomenklature. Prizadevanja DW, da bi opozorila na številne hude primere medijskih zlorab, pritiskov in ustrahovanj, imajo torej svojo zgodovinsko in empirično podlago. Če bi letošnje nagrade za svobodo govora, ki jih je DW 3. maja 2020 podelil 17 novinarjem iz 14 držav, umestili v indeks svobode tiska (vir) mednarodne novinarske organizacije Reporterji brez meja (Reporters without borders), bi dobili logično potrditev: Deutsche Welle resnično ni vseeno za usodo preganjanih novinarjev v najbolj avtoritarnih režimih! Razen takrat, ko je očitno, da je zadaj kuhinja ...

 

 

"Vsem pogumnim novinarjem po svetu, ki so žrtve represije zaradi svojega poročanja o pandemiji Covid-19."

 

 

Kdo so resnične žrtve režimov

 

Poleg Blaža Zgage, ki prihaja iz Slovenije - ta je na indeksu Reporterjev brez meja za leto 2020 na solidnem 32. mestu -, vsi ostali nagrajenci prihajajo iz okolij, kjer je novinarski poklic res lahko nevaren, celo življenjsko nevaren. Letošnje nagrajence so aretirali, zasliševali in zapirali (denimo Ano Lalić v Srbiji, Sergeja Sazuka v Belorusiji, Darvinsona Rojasa v Venezueli, Mohameda Mosaeda v Iraku, Beatifica Gumbwando v Zimbabveju, Ismeta Cigita v Turčiji, Faresa Sayegha v Jordaniji, Sovanna Rithyja v Kambodži, Mario Victorio Beltran na Filipinih), jim grozili s smrtjo (Eleni Milashini v Rusiji), jih brutalno pretepli (Davida Musisija Karyankolo v Ugandi), preiskovali in sodno preganjali (Nurcan Baysal v Turčiji, Siddharta Varadarajana v Indiji), nekateri pa so celo izginili (Chen Qiushi, Fang Bin in Li Zehua na Kitajskem, pri čemer se je ponovno vrnil le slednji, za prva dva se še vedno ne ve, kje sta).

 

Kaj torej počne Blaž Zgaga v takšni družbi? Kaj se mu je tako groznega zgodilo v Sloveniji?

 

Slovenia: Blaž Zgaga 

Freelance investigative journalist and member of the International Consortium of Investigative Journalists Blaž Zgaga has faced harassment from the government and anonymous death threats.

 

Po mnenju Deutsche Welle je bil Zgaga žrtev nadlegovanja s strani vlade in anonimnih groženj s smrtjo. Kako?! Kateri od tiste uboge peščice preiskovalnih novinarjev v Sloveniji pa še ni doživel česa podobnega, če nadlegovanje razumemo v običajnem pomeni besede? In komu od njih anonimni troli še niso kdaj grozili s smrtjo? Je zaradi tega kateri od preiskovalnih novinarjev doslej prejel nagrado zaradi tega? Morda celo nagrado Deutsche Welle?

 

Kaj si o takšni strašni "kalvariji" Blaža Zgage mislijo ostali nagrajenci, je seveda njihova stvar. Morda je bolje, da za takšno škandalozno razvrednotenje njihovega dela nikoli ne izvejo. Vseeno pa si za boljšo predstavo o razmerah poglejmo, od kod vse prihajajo Zgagini kolegi, in na katerem mestu v indeksu Reporterjev brez meja so njihove domovine:

 

- Srbija: 93. mesto,

- Rusija: 149. mesto,

- Belorusija: 153. mesto,

- Venezuela: 147. mesto,

- Iran: 173. mesto,

- Zimbabve: 126. mesto ,

- Uganda: 125 mesto,

- Turčija: 154. mesto,

- Jordanija: 128. mesto,

- Indija: 142. mesto,

- Kambodža: 144. mesto,

- Filipini: 136. mesto ter

- Kitajska: 177. mesto.

 

Slovenija je na tem indeksu na 32. mestu. Na neslavnem zadnjem pa kajpak Severna Koreja.

 

V opombo naj navedemo, da so mediji najbolj svobodni na svetu na Norveškem, sledi skandinavski trojček (Finska, Danska, Švedska), na petem mestu je Nizozemska, med deseterico najboljših pa sta še dve evropski državi (Švica in Portugalska). Na 11. mestu je Nemčija, ki ji sledijo Belgija, Irska, Estonija, Islandija, med dvajseterico pa najdemo še Luksemburg (17) in Avstrijo (18). Slovenijo so, kot rečeno, Reporterji brez meja postavili na še kar ugodno 32. mesto, med Južno Afriko in Slovaško.

 

Med državami, ki so boljše od nas, najdemo Avstralijo, Ciper, Litvo in Španijo, medtem ko za nami presenetljivo zaostajajo Francija, Velika Britanija, Češka, Italija itd. Tu postane indeks zanimiv. Ne le zato, ker je Velika Britanija, ki je vedno veljala za zibelko demokracije in svobode tiska, tako slabo uvrščena. Presenečajo tudi Združene države, ki so šele na 45. mestu, recimo.

 

Zahodni Balkan, na drugi strani, se ni dosti slabše odrezal: Bosna in Hercegovina na 58. mestu, Hrvaška na 59. mestu, Kosovo na 70. mestu. Najslabše ocenjeni članici Evropske unije sta Malta na 81. mestu in Madžarska na 89. mestu. Kandidatka za članstvo Črna gora pa je pristala šele na 105. mestu.

 

 

Škandalozna odločitev, arogantni piarovec

 

Tovrstni indeksi so verodostojni, ko gre za ekscesne dežele, kjer novinarjem oblast grozi fizično in ekonomsko, kjer jih pretepajo, občasno zapirajo ali celo poskrbijo, da izginejo ali jih najdejo mrtve v domnevnem roparskem napadu. Vse to se dogaja in prav je, da svet za te zločine izve. Toda obstaja usodna razlika med dejanskimi žrtvami avtokratskih režimov, ki prihajajo iz novinarskih vrst, ter samooklicanimi žrtvami, ki povrhu vsega ne prihajajo iz diktatur ali držav s pomankljivo demokracijo, temveč iz razvitih evropskih in zahodnih držav, kjer je medijska svoboda dejansko zavarovana kategorija in kjer so novinarji zaščiteni v več pogledih. Kdor se v takšnem urejenem okolju razglaša za žrtev sistema oziroma politika, ki ga patološko sovraži, zlorablja institucijo novinarskih nagrad.

 

Odločitev Deutsche Welle, da Blaža Zgago suvereno postavi ob bok kolegom, ki so bili žrtve aretacij, zaporov, pretepanj, konkretnih groženj (ruski novinarki Eleni Milashini je kar javno, po socialnih omrežjih s smrtjo grozil primitivni čečenski predsednik Kadirov, ljubljenček Vladimirja Putina), je zaradu te zlorabe dejansko škandalozna. Morda ima celo kakšno drugo, politično oziroma mednarodno ozadje, ki se bo šele razkrilo. Vsekakor pa bi bilo zanimivo vedeti, kako se je Zgaga sploh pojavil med kandidati za nagrado (nominiranci). Kdo ga je sforsiral - in zakaj.

 

Preberite si zdaj kratek pogovor s Christophom Jumpeltom, ki na Deutsche Welle skrbi za novinarje, odnose z javnostmi in korporativno komuniciranje. Komentar bržkone ni potreben. Zadrega, ki je rezultirala v agresivnih odgovorih, iz katere je moč zaznati obilico tipične nemške arogance, govori sama zase.

 

 

Arogantni Herr Christoph Jumpelt naših vprašanj ni maral. (Foto: Flickr)

 

 

Kdo je nominiral gospoda Zgago za Freedom of Speech Award, nagrado za svobodo govora?

Uredniški odbor Deutsche Welle spremlja razmere glede svobode tiska po vsem svetu skozi vse leto in razpravlja o možnih kandidatih za nagrado za svobodo govora. Letos je bila nagrada prvič podeljena za pokrivanje določenega področja, in sicer pandemije Covid-19.

 

Kakšni so bili argumenti za njegovo nominacijo?

Enaki kot za vse nominirance letos.

  

Zakaj ste se odločili nagraditi gospoda Zgago, kaj vas je prepričalo v to odločitev?

Preberite prosim tale članek (vir).
 
 
 
Kdo je oziroma kdo so odločevalci o teh nagradi, koliko ljudi je udeleženih?
 
Uredniški odbor s približno tridesetimi uredniki Deutsche Welle.
 
 
 
Ste se o gospodu Zgagi predhodno kaj pozanimali o njegovem delu in novinarskih dosežkih v Sloveniji, ali ste preprosto sledili argumentom iz njegove nominacije?
 
Na kaj namigujete?

 

Kako Deutsche Welle običajno ravna v tovrstnih primerih: pazljivo preveri vsa ozadje in pomembne podake, dejstva in osebnost nagrajenca, ali enostavno sprejme argumente tisth, ki so novinarja predlagali za nagrado?
 
Še enkrat: na kaj namigujete?
 
 
Ali ste seznanjeni z dejstvom, da je gospod Zgaga zelo kontroverzna medijska figura v Sloveniji in da je odločitev, da prejme nagrado Deutsche Welle, sprejeta kot zelo zelo presenetljiva?
 
S strani koga? Morda bo tale članek deloma odgovoril na vaše vprašanje (vir).
 
 
 
Ali Deutsche Welle z nagrajenim gospodom Zgago ne pošilja Sloveniji neko čudno sporočilo? Namreč to, da je Slovenija kot edina članica Evropske unije padla v družbo dežel, ki jim dejansko primanjkuje demokracije, človekovih pravic in svobode medijev, denimo Rusije, Venezuele, Irana, Kambodže, Turčije, Kitajske ...?
 
To je vaše osebno mnenje. Povejte mi neposredno zvezo med demokracijo in svobodo tiska, ki drži povsod na tem planetu, pa se lahko začnemo pogovarjati o vašem vprašanju, čeprav, dovolite mi pripomniti, postajam sumničav glede vašega motiva zaradi načina, kako zastavljate vprašanja, bolj ko razmišljam o njem. Naša nagrada privablja pozornost zaradi dejstva, da veliko vlad po svetu omejuje svobodo tiska. Preganjanje, žaljenje in grožnje novinarjem so vedno nesprejemljivi, med krizo, kakršna je trenutna pandemija, pa je to še bolj odmevno.
KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
25
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
12
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Zdravstvo po epidemiji: Kateri so trije temeljni pogoji za ureditev slovenskega zdravstva
3
12.05.2020 00:28
Dvanajst uglednih slovenskih zdravnikov je na portalu zdravstvo.si objavilo poziv vsem odločevalcem, zlasti pa zakonodajalcem, ... Več.
Piše: Uredništvo
Poziv finančnemu ministru Andreju Širclju: Ne ponavljajte zablode s TEŠ 6, ustavite projekt Drugega tira!
9
08.05.2020 23:30
Ali bo koronavirus pripomogel k novemu razmisleku in drugačnemu odnosu do največjih državnih investicij? Nujna je revizija ... Več.
Piše: Vili Kovačič
"Evrozadolževanje" v času epidemije: Slovenija lahko "pokuri" še dobrih 5 milijard evrov, ki jih verjetno nikoli ne bo treba vrniti!
9
06.05.2020 22:50
Od kod kar naenkrat toliko denarja, se marsikdo sprašuje v aktualnih razmerah, ko države skoraj že tekmujejo med seboj, katera ... Več.
Piše: Bine Kordež
Medijske žrtve koronavirusa: Govorica telesa glavnih igralcev t.i. afere Maske v oddaji Tarča
32
01.05.2020 23:55
Oddaja Tarča se bo zapisala v zgodovino medijskega poročanja po najmanj dveh vidikih. Najprej zato, ker gre za pomembno oddajo ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Bitenc proti Bitencu: Kako bi zmešnjava zaradi Marka Bitenca in Marka Bitenca lahko zatresla vladno koalicijo
34
29.04.2020 23:30
Pred nami je nadaljevanje prve epizode nove televizijske serije Maske, v kateri so ministra Počivalška obtožili, da je po ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj vse so vam mediji zamolčali o ozadju afere Maske, pa bi bilo pošteno, da bi vam povedali
25
25.04.2020 01:45
Slovenija ima novega heroja, ki dobiva dimenzije stripovskega junaka, njegovo ime se že pojavlja na grafitih. V nekoliko ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko mešetarjenje okoli lokalnega avtomobilskega salona razkrije vse slabosti nacionalne okoljske zakonodaje
3
19.04.2020 23:15
Zgolj usoda oziroma višja sila, če smo bolj natančni, je poskrbela, da se saga o načrtovanem avtomobilskem salonu luksuznih ... Več.
Piše: Uredništvo
Konfucijev svet, 2.del: Kaj je prava vloga vlade in kako naj se ljudem vlada?
0
19.04.2020 09:00
Knjiga o Konfuciju ameriškega novinarja Michaela Schumana v prevodu Uroša Kalčiča ni klasična biografija, ki bi se ukvarjala ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko bo epidemije koronavirusa konec, pride na vrsto manjše zlo: menjave nekaterih šefov državnih podjetij
4
16.04.2020 02:20
Vlada je naposled le ustregla pričakovanjem medijev in javnosti ter imenovala celjskega odvetnika Janeza Stuška za novega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
ARSO deluje zakonito in pravočasno, zavrača navedbe o "šlampariji"
0
15.04.2020 18:00
V skladu s 26. členom Zakona o medijih vam pošiljamo zahtevek za popravek ter prikaz drugih dejstev in okoliščin. Zahteva za ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Otroci so preveč jedli, zmanjkalo nam je vsega."
4
14.04.2020 17:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje objavljamo šest zgodb, ki bodo marsikoga od vas pretresle in ... Več.
Piše: Uredništvo
Prisilno degradiran razvojni in izvozni potencial IZUM in COBISS.Net: Kje smo in kje bi lahko bili?
2
13.04.2020 23:00
V državah Zahodnega Balkana je blizu 1300 nacionalnih, splošnih, visokošolskih in specialnih knjižnic ter več tisoč šolskih ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Konfucijev svet, 1. del: "Ljudje se v miru pripravljajo na vojno, v vojni pa na mir."
2
12.04.2020 11:00
Knjiga o Konfuciju ameriškega novinarja Michaela Schumana v prevodu Uroša Kalčiča ni klasična biografija, ki bi se ukvarjala ... Več.
Piše: Uredništvo
Vladni odgovor Svetu Evrope ni prav nič škandalozen; v bistvu in na žalost je vse, kar trdijo o slovenskih novinarjih in medijih - res ...
30
10.04.2020 22:30
Svet Evrope je nedavno na svoji spletni Platformi za svobodo izražanja strani objavil alarmantno obvestilo IPI (International ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
9
06.04.2020 21:00
Omejitev gibanja znotraj občine dejanskega prebivališča ima lahko dve skrajnosti. V Odrancih, najmanjši občini v Sloveniji, ki ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu?!
7
03.04.2020 12:29
Zgodba o netransparentnem, s sumom korupcije obremenjenem projektu gradnje avtosalona luksuznih vozil BMW in Jaguar na ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.463
02/
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.893
03/
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
Simona Rebolj
Ogledov: 2.485
04/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.014
05/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.582
06/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.525
07/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.310
08/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.517
09/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.361
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 11.420