Razkrivamo

Blaž Zgaga je Deutsche Welle zakuhal mednarodni novinarski škandal, jezni in užaljeni Nemci se zdaj branijo z aroganco

Nagrada za svobodo govora, ki jo je od Deutsche Welle prejel tudi slovenski novinar Blaž Zgaga, je po besedah generalnega direktorja te nemške javne televizije Petra Limburga posvečena "vsem pogumnim novinarjem po svetu, ki so žrtve represije zaradi svojega poročanja o pandemiji Covid-19". Nagrajenci po njegovem prepričanju predstavljajo tiste novinarje, ki so zaradi svojega poročanja o pandemiji "izginili, bili aretirani ali so jim grozili".

Kaj torej Blaž Zgaga počne v takšni družbi? Kateri so bili tisti razlogi, ki so ugledno in natančno Deutsche Welle zavedli do zaključka, da so razmere v Sloveniji tako zaskrbljujoče, da si je gospod Zgaga zaradi svojega poročanja o pandemiji novega koronavirusa prislužil njihovo nagrado? S takšnimi vprašanji smo se obrnili na vodstvo DW. Odgovori, ki smo jih dobili iz Bonna, kjer je sedež Deutsche Welle, so nas vseeno presenetili: iz njih kar puhtela mešanica jeze, nemške arogance in posmehljivosti.

07.05.2020 23:40
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   DW   Deutsche Welle   Blaž Zgaga   nagrada   svoboda tiska   Slovenija   Reporterji brez meja   Christoph Jumpelt

Fotomontaža: portal+

Odločitev Deutsche Welle, da Blaža Zgago postavi ob bok kolegom, ki so bili v resnici žrtve aretacij, zaporov, pretepanj, konkretnih in javno izrečenih groženj s smrtjo, je težko razumeti, sploh pa so presenetljivi odgovori piarovca te nemške medijske hiše, ki se nas je lotil po načelu "napad je najboljša obramba".

Mednarodna nemška javna radiotelevizija Deutsche Welle (DW) je bila ustanovljena leta 1953 in po skoraj vseh kriterijih velja za verodostojno, v političnem kontekstu pa za zmerno levo-liberalno usmerjeno. Ker DW že vseskozi financira nemška zvezna vlada, ima ta radiotelevizija pravno podlago v posebnem zakonu, ki naj bi mu zagotavljal neodvisnost od vlade. Kritiki pravijo, da to načeloma drži, vsaj kar se uredniške politike tiče, saj je DW že dlje časa bolj naklonjen levici kot desnici. Ko pa gre za mednarodno politiko, poskuša biti DW nevtralna medijska hiša, četudi je bilo v njenih prispevkih doslej večkrat zaznati odkrito averzijo do ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Deutsche Welle pa je imela nekaj težav zaradi svojega poročanja tudi z avtoritarnimi oblastmi v Rusiji in Venezueli.

 

Privrženost idealom svobodnega poročanja, demokracije in človekovih pravic je v agendi Deutsche Welle posebej izpostavljena zaradi neslavne nemške zgodovine 20. stoletja, ko je nacionalsocialistični režim brutalno poteptal svobodo tiska že na svojem pohodu na oblast, kasneje pa je bila stroga cenzura obvezni del Hitlerjeve oblastne nomenklature. Prizadevanja DW, da bi opozorila na številne hude primere medijskih zlorab, pritiskov in ustrahovanj, imajo torej svojo zgodovinsko in empirično podlago. Če bi letošnje nagrade za svobodo govora, ki jih je DW 3. maja 2020 podelil 17 novinarjem iz 14 držav, umestili v indeks svobode tiska (vir) mednarodne novinarske organizacije Reporterji brez meja (Reporters without borders), bi dobili logično potrditev: Deutsche Welle resnično ni vseeno za usodo preganjanih novinarjev v najbolj avtoritarnih režimih! Razen takrat, ko je očitno, da je zadaj kuhinja ...

 

 

"Vsem pogumnim novinarjem po svetu, ki so žrtve represije zaradi svojega poročanja o pandemiji Covid-19."

 

 

Kdo so resnične žrtve režimov

 

Poleg Blaža Zgage, ki prihaja iz Slovenije - ta je na indeksu Reporterjev brez meja za leto 2020 na solidnem 32. mestu -, vsi ostali nagrajenci prihajajo iz okolij, kjer je novinarski poklic res lahko nevaren, celo življenjsko nevaren. Letošnje nagrajence so aretirali, zasliševali in zapirali (denimo Ano Lalić v Srbiji, Sergeja Sazuka v Belorusiji, Darvinsona Rojasa v Venezueli, Mohameda Mosaeda v Iraku, Beatifica Gumbwando v Zimbabveju, Ismeta Cigita v Turčiji, Faresa Sayegha v Jordaniji, Sovanna Rithyja v Kambodži, Mario Victorio Beltran na Filipinih), jim grozili s smrtjo (Eleni Milashini v Rusiji), jih brutalno pretepli (Davida Musisija Karyankolo v Ugandi), preiskovali in sodno preganjali (Nurcan Baysal v Turčiji, Siddharta Varadarajana v Indiji), nekateri pa so celo izginili (Chen Qiushi, Fang Bin in Li Zehua na Kitajskem, pri čemer se je ponovno vrnil le slednji, za prva dva se še vedno ne ve, kje sta).

 

Kaj torej počne Blaž Zgaga v takšni družbi? Kaj se mu je tako groznega zgodilo v Sloveniji?

 

Slovenia: Blaž Zgaga 

Freelance investigative journalist and member of the International Consortium of Investigative Journalists Blaž Zgaga has faced harassment from the government and anonymous death threats.

 

Po mnenju Deutsche Welle je bil Zgaga žrtev nadlegovanja s strani vlade in anonimnih groženj s smrtjo. Kako?! Kateri od tiste uboge peščice preiskovalnih novinarjev v Sloveniji pa še ni doživel česa podobnega, če nadlegovanje razumemo v običajnem pomeni besede? In komu od njih anonimni troli še niso kdaj grozili s smrtjo? Je zaradi tega kateri od preiskovalnih novinarjev doslej prejel nagrado zaradi tega? Morda celo nagrado Deutsche Welle?

 

Kaj si o takšni strašni "kalvariji" Blaža Zgage mislijo ostali nagrajenci, je seveda njihova stvar. Morda je bolje, da za takšno škandalozno razvrednotenje njihovega dela nikoli ne izvejo. Vseeno pa si za boljšo predstavo o razmerah poglejmo, od kod vse prihajajo Zgagini kolegi, in na katerem mestu v indeksu Reporterjev brez meja so njihove domovine:

 

- Srbija: 93. mesto,

- Rusija: 149. mesto,

- Belorusija: 153. mesto,

- Venezuela: 147. mesto,

- Iran: 173. mesto,

- Zimbabve: 126. mesto ,

- Uganda: 125 mesto,

- Turčija: 154. mesto,

- Jordanija: 128. mesto,

- Indija: 142. mesto,

- Kambodža: 144. mesto,

- Filipini: 136. mesto ter

- Kitajska: 177. mesto.

 

Slovenija je na tem indeksu na 32. mestu. Na neslavnem zadnjem pa kajpak Severna Koreja.

 

V opombo naj navedemo, da so mediji najbolj svobodni na svetu na Norveškem, sledi skandinavski trojček (Finska, Danska, Švedska), na petem mestu je Nizozemska, med deseterico najboljših pa sta še dve evropski državi (Švica in Portugalska). Na 11. mestu je Nemčija, ki ji sledijo Belgija, Irska, Estonija, Islandija, med dvajseterico pa najdemo še Luksemburg (17) in Avstrijo (18). Slovenijo so, kot rečeno, Reporterji brez meja postavili na še kar ugodno 32. mesto, med Južno Afriko in Slovaško.

 

Med državami, ki so boljše od nas, najdemo Avstralijo, Ciper, Litvo in Španijo, medtem ko za nami presenetljivo zaostajajo Francija, Velika Britanija, Češka, Italija itd. Tu postane indeks zanimiv. Ne le zato, ker je Velika Britanija, ki je vedno veljala za zibelko demokracije in svobode tiska, tako slabo uvrščena. Presenečajo tudi Združene države, ki so šele na 45. mestu, recimo.

 

Zahodni Balkan, na drugi strani, se ni dosti slabše odrezal: Bosna in Hercegovina na 58. mestu, Hrvaška na 59. mestu, Kosovo na 70. mestu. Najslabše ocenjeni članici Evropske unije sta Malta na 81. mestu in Madžarska na 89. mestu. Kandidatka za članstvo Črna gora pa je pristala šele na 105. mestu.

 

 

Škandalozna odločitev, arogantni piarovec

 

Tovrstni indeksi so verodostojni, ko gre za ekscesne dežele, kjer novinarjem oblast grozi fizično in ekonomsko, kjer jih pretepajo, občasno zapirajo ali celo poskrbijo, da izginejo ali jih najdejo mrtve v domnevnem roparskem napadu. Vse to se dogaja in prav je, da svet za te zločine izve. Toda obstaja usodna razlika med dejanskimi žrtvami avtokratskih režimov, ki prihajajo iz novinarskih vrst, ter samooklicanimi žrtvami, ki povrhu vsega ne prihajajo iz diktatur ali držav s pomankljivo demokracijo, temveč iz razvitih evropskih in zahodnih držav, kjer je medijska svoboda dejansko zavarovana kategorija in kjer so novinarji zaščiteni v več pogledih. Kdor se v takšnem urejenem okolju razglaša za žrtev sistema oziroma politika, ki ga patološko sovraži, zlorablja institucijo novinarskih nagrad.

 

Odločitev Deutsche Welle, da Blaža Zgago suvereno postavi ob bok kolegom, ki so bili žrtve aretacij, zaporov, pretepanj, konkretnih groženj (ruski novinarki Eleni Milashini je kar javno, po socialnih omrežjih s smrtjo grozil primitivni čečenski predsednik Kadirov, ljubljenček Vladimirja Putina), je zaradu te zlorabe dejansko škandalozna. Morda ima celo kakšno drugo, politično oziroma mednarodno ozadje, ki se bo šele razkrilo. Vsekakor pa bi bilo zanimivo vedeti, kako se je Zgaga sploh pojavil med kandidati za nagrado (nominiranci). Kdo ga je sforsiral - in zakaj.

 

Preberite si zdaj kratek pogovor s Christophom Jumpeltom, ki na Deutsche Welle skrbi za novinarje, odnose z javnostmi in korporativno komuniciranje. Komentar bržkone ni potreben. Zadrega, ki je rezultirala v agresivnih odgovorih, iz katere je moč zaznati obilico tipične nemške arogance, govori sama zase.

 

 

Arogantni Herr Christoph Jumpelt naših vprašanj ni maral. (Foto: Flickr)

 

 

Kdo je nominiral gospoda Zgago za Freedom of Speech Award, nagrado za svobodo govora?

Uredniški odbor Deutsche Welle spremlja razmere glede svobode tiska po vsem svetu skozi vse leto in razpravlja o možnih kandidatih za nagrado za svobodo govora. Letos je bila nagrada prvič podeljena za pokrivanje določenega področja, in sicer pandemije Covid-19.

 

Kakšni so bili argumenti za njegovo nominacijo?

Enaki kot za vse nominirance letos.

  

Zakaj ste se odločili nagraditi gospoda Zgago, kaj vas je prepričalo v to odločitev?

Preberite prosim tale članek (vir).
 
 
 
Kdo je oziroma kdo so odločevalci o teh nagradi, koliko ljudi je udeleženih?
 
Uredniški odbor s približno tridesetimi uredniki Deutsche Welle.
 
 
 
Ste se o gospodu Zgagi predhodno kaj pozanimali o njegovem delu in novinarskih dosežkih v Sloveniji, ali ste preprosto sledili argumentom iz njegove nominacije?
 
Na kaj namigujete?

 

Kako Deutsche Welle običajno ravna v tovrstnih primerih: pazljivo preveri vsa ozadje in pomembne podake, dejstva in osebnost nagrajenca, ali enostavno sprejme argumente tisth, ki so novinarja predlagali za nagrado?
 
Še enkrat: na kaj namigujete?
 
 
Ali ste seznanjeni z dejstvom, da je gospod Zgaga zelo kontroverzna medijska figura v Sloveniji in da je odločitev, da prejme nagrado Deutsche Welle, sprejeta kot zelo zelo presenetljiva?
 
S strani koga? Morda bo tale članek deloma odgovoril na vaše vprašanje (vir).
 
 
 
Ali Deutsche Welle z nagrajenim gospodom Zgago ne pošilja Sloveniji neko čudno sporočilo? Namreč to, da je Slovenija kot edina članica Evropske unije padla v družbo dežel, ki jim dejansko primanjkuje demokracije, človekovih pravic in svobode medijev, denimo Rusije, Venezuele, Irana, Kambodže, Turčije, Kitajske ...?
 
To je vaše osebno mnenje. Povejte mi neposredno zvezo med demokracijo in svobodo tiska, ki drži povsod na tem planetu, pa se lahko začnemo pogovarjati o vašem vprašanju, čeprav, dovolite mi pripomniti, postajam sumničav glede vašega motiva zaradi načina, kako zastavljate vprašanja, bolj ko razmišljam o njem. Naša nagrada privablja pozornost zaradi dejstva, da veliko vlad po svetu omejuje svobodo tiska. Preganjanje, žaljenje in grožnje novinarjem so vedno nesprejemljivi, med krizo, kakršna je trenutna pandemija, pa je to še bolj odmevno.
KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
25
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.780
02/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.928
03/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 1.894
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.793
05/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.282
06/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.446
07/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.528
08/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.214
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 889
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 904