Razkrivamo

Blaž Zgaga je Deutsche Welle zakuhal mednarodni novinarski škandal, jezni in užaljeni Nemci se zdaj branijo z aroganco

Nagrada za svobodo govora, ki jo je od Deutsche Welle prejel tudi slovenski novinar Blaž Zgaga, je po besedah generalnega direktorja te nemške javne televizije Petra Limburga posvečena "vsem pogumnim novinarjem po svetu, ki so žrtve represije zaradi svojega poročanja o pandemiji Covid-19". Nagrajenci po njegovem prepričanju predstavljajo tiste novinarje, ki so zaradi svojega poročanja o pandemiji "izginili, bili aretirani ali so jim grozili".

Kaj torej Blaž Zgaga počne v takšni družbi? Kateri so bili tisti razlogi, ki so ugledno in natančno Deutsche Welle zavedli do zaključka, da so razmere v Sloveniji tako zaskrbljujoče, da si je gospod Zgaga zaradi svojega poročanja o pandemiji novega koronavirusa prislužil njihovo nagrado? S takšnimi vprašanji smo se obrnili na vodstvo DW. Odgovori, ki smo jih dobili iz Bonna, kjer je sedež Deutsche Welle, so nas vseeno presenetili: iz njih kar puhtela mešanica jeze, nemške arogance in posmehljivosti.

07.05.2020 23:40
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   DW   Deutsche Welle   Blaž Zgaga   nagrada   svoboda tiska   Slovenija   Reporterji brez meja   Christoph Jumpelt

Fotomontaža: portal+

Odločitev Deutsche Welle, da Blaža Zgago postavi ob bok kolegom, ki so bili v resnici žrtve aretacij, zaporov, pretepanj, konkretnih in javno izrečenih groženj s smrtjo, je težko razumeti, sploh pa so presenetljivi odgovori piarovca te nemške medijske hiše, ki se nas je lotil po načelu "napad je najboljša obramba".

Mednarodna nemška javna radiotelevizija Deutsche Welle (DW) je bila ustanovljena leta 1953 in po skoraj vseh kriterijih velja za verodostojno, v političnem kontekstu pa za zmerno levo-liberalno usmerjeno. Ker DW že vseskozi financira nemška zvezna vlada, ima ta radiotelevizija pravno podlago v posebnem zakonu, ki naj bi mu zagotavljal neodvisnost od vlade. Kritiki pravijo, da to načeloma drži, vsaj kar se uredniške politike tiče, saj je DW že dlje časa bolj naklonjen levici kot desnici. Ko pa gre za mednarodno politiko, poskuša biti DW nevtralna medijska hiša, četudi je bilo v njenih prispevkih doslej večkrat zaznati odkrito averzijo do ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Deutsche Welle pa je imela nekaj težav zaradi svojega poročanja tudi z avtoritarnimi oblastmi v Rusiji in Venezueli.

 

Privrženost idealom svobodnega poročanja, demokracije in človekovih pravic je v agendi Deutsche Welle posebej izpostavljena zaradi neslavne nemške zgodovine 20. stoletja, ko je nacionalsocialistični režim brutalno poteptal svobodo tiska že na svojem pohodu na oblast, kasneje pa je bila stroga cenzura obvezni del Hitlerjeve oblastne nomenklature. Prizadevanja DW, da bi opozorila na številne hude primere medijskih zlorab, pritiskov in ustrahovanj, imajo torej svojo zgodovinsko in empirično podlago. Če bi letošnje nagrade za svobodo govora, ki jih je DW 3. maja 2020 podelil 17 novinarjem iz 14 držav, umestili v indeks svobode tiska (vir) mednarodne novinarske organizacije Reporterji brez meja (Reporters without borders), bi dobili logično potrditev: Deutsche Welle resnično ni vseeno za usodo preganjanih novinarjev v najbolj avtoritarnih režimih! Razen takrat, ko je očitno, da je zadaj kuhinja ...

 

 

"Vsem pogumnim novinarjem po svetu, ki so žrtve represije zaradi svojega poročanja o pandemiji Covid-19."

 

 

Kdo so resnične žrtve režimov

 

Poleg Blaža Zgage, ki prihaja iz Slovenije - ta je na indeksu Reporterjev brez meja za leto 2020 na solidnem 32. mestu -, vsi ostali nagrajenci prihajajo iz okolij, kjer je novinarski poklic res lahko nevaren, celo življenjsko nevaren. Letošnje nagrajence so aretirali, zasliševali in zapirali (denimo Ano Lalić v Srbiji, Sergeja Sazuka v Belorusiji, Darvinsona Rojasa v Venezueli, Mohameda Mosaeda v Iraku, Beatifica Gumbwando v Zimbabveju, Ismeta Cigita v Turčiji, Faresa Sayegha v Jordaniji, Sovanna Rithyja v Kambodži, Mario Victorio Beltran na Filipinih), jim grozili s smrtjo (Eleni Milashini v Rusiji), jih brutalno pretepli (Davida Musisija Karyankolo v Ugandi), preiskovali in sodno preganjali (Nurcan Baysal v Turčiji, Siddharta Varadarajana v Indiji), nekateri pa so celo izginili (Chen Qiushi, Fang Bin in Li Zehua na Kitajskem, pri čemer se je ponovno vrnil le slednji, za prva dva se še vedno ne ve, kje sta).

 

Kaj torej počne Blaž Zgaga v takšni družbi? Kaj se mu je tako groznega zgodilo v Sloveniji?

 

Slovenia: Blaž Zgaga 

Freelance investigative journalist and member of the International Consortium of Investigative Journalists Blaž Zgaga has faced harassment from the government and anonymous death threats.

 

Po mnenju Deutsche Welle je bil Zgaga žrtev nadlegovanja s strani vlade in anonimnih groženj s smrtjo. Kako?! Kateri od tiste uboge peščice preiskovalnih novinarjev v Sloveniji pa še ni doživel česa podobnega, če nadlegovanje razumemo v običajnem pomeni besede? In komu od njih anonimni troli še niso kdaj grozili s smrtjo? Je zaradi tega kateri od preiskovalnih novinarjev doslej prejel nagrado zaradi tega? Morda celo nagrado Deutsche Welle?

 

Kaj si o takšni strašni "kalvariji" Blaža Zgage mislijo ostali nagrajenci, je seveda njihova stvar. Morda je bolje, da za takšno škandalozno razvrednotenje njihovega dela nikoli ne izvejo. Vseeno pa si za boljšo predstavo o razmerah poglejmo, od kod vse prihajajo Zgagini kolegi, in na katerem mestu v indeksu Reporterjev brez meja so njihove domovine:

 

- Srbija: 93. mesto,

- Rusija: 149. mesto,

- Belorusija: 153. mesto,

- Venezuela: 147. mesto,

- Iran: 173. mesto,

- Zimbabve: 126. mesto ,

- Uganda: 125 mesto,

- Turčija: 154. mesto,

- Jordanija: 128. mesto,

- Indija: 142. mesto,

- Kambodža: 144. mesto,

- Filipini: 136. mesto ter

- Kitajska: 177. mesto.

 

Slovenija je na tem indeksu na 32. mestu. Na neslavnem zadnjem pa kajpak Severna Koreja.

 

V opombo naj navedemo, da so mediji najbolj svobodni na svetu na Norveškem, sledi skandinavski trojček (Finska, Danska, Švedska), na petem mestu je Nizozemska, med deseterico najboljših pa sta še dve evropski državi (Švica in Portugalska). Na 11. mestu je Nemčija, ki ji sledijo Belgija, Irska, Estonija, Islandija, med dvajseterico pa najdemo še Luksemburg (17) in Avstrijo (18). Slovenijo so, kot rečeno, Reporterji brez meja postavili na še kar ugodno 32. mesto, med Južno Afriko in Slovaško.

 

Med državami, ki so boljše od nas, najdemo Avstralijo, Ciper, Litvo in Španijo, medtem ko za nami presenetljivo zaostajajo Francija, Velika Britanija, Češka, Italija itd. Tu postane indeks zanimiv. Ne le zato, ker je Velika Britanija, ki je vedno veljala za zibelko demokracije in svobode tiska, tako slabo uvrščena. Presenečajo tudi Združene države, ki so šele na 45. mestu, recimo.

 

Zahodni Balkan, na drugi strani, se ni dosti slabše odrezal: Bosna in Hercegovina na 58. mestu, Hrvaška na 59. mestu, Kosovo na 70. mestu. Najslabše ocenjeni članici Evropske unije sta Malta na 81. mestu in Madžarska na 89. mestu. Kandidatka za članstvo Črna gora pa je pristala šele na 105. mestu.

 

 

Škandalozna odločitev, arogantni piarovec

 

Tovrstni indeksi so verodostojni, ko gre za ekscesne dežele, kjer novinarjem oblast grozi fizično in ekonomsko, kjer jih pretepajo, občasno zapirajo ali celo poskrbijo, da izginejo ali jih najdejo mrtve v domnevnem roparskem napadu. Vse to se dogaja in prav je, da svet za te zločine izve. Toda obstaja usodna razlika med dejanskimi žrtvami avtokratskih režimov, ki prihajajo iz novinarskih vrst, ter samooklicanimi žrtvami, ki povrhu vsega ne prihajajo iz diktatur ali držav s pomankljivo demokracijo, temveč iz razvitih evropskih in zahodnih držav, kjer je medijska svoboda dejansko zavarovana kategorija in kjer so novinarji zaščiteni v več pogledih. Kdor se v takšnem urejenem okolju razglaša za žrtev sistema oziroma politika, ki ga patološko sovraži, zlorablja institucijo novinarskih nagrad.

 

Odločitev Deutsche Welle, da Blaža Zgago suvereno postavi ob bok kolegom, ki so bili žrtve aretacij, zaporov, pretepanj, konkretnih groženj (ruski novinarki Eleni Milashini je kar javno, po socialnih omrežjih s smrtjo grozil primitivni čečenski predsednik Kadirov, ljubljenček Vladimirja Putina), je zaradu te zlorabe dejansko škandalozna. Morda ima celo kakšno drugo, politično oziroma mednarodno ozadje, ki se bo šele razkrilo. Vsekakor pa bi bilo zanimivo vedeti, kako se je Zgaga sploh pojavil med kandidati za nagrado (nominiranci). Kdo ga je sforsiral - in zakaj.

 

Preberite si zdaj kratek pogovor s Christophom Jumpeltom, ki na Deutsche Welle skrbi za novinarje, odnose z javnostmi in korporativno komuniciranje. Komentar bržkone ni potreben. Zadrega, ki je rezultirala v agresivnih odgovorih, iz katere je moč zaznati obilico tipične nemške arogance, govori sama zase.

 

 

Arogantni Herr Christoph Jumpelt naših vprašanj ni maral. (Foto: Flickr)

 

 

Kdo je nominiral gospoda Zgago za Freedom of Speech Award, nagrado za svobodo govora?

Uredniški odbor Deutsche Welle spremlja razmere glede svobode tiska po vsem svetu skozi vse leto in razpravlja o možnih kandidatih za nagrado za svobodo govora. Letos je bila nagrada prvič podeljena za pokrivanje določenega področja, in sicer pandemije Covid-19.

 

Kakšni so bili argumenti za njegovo nominacijo?

Enaki kot za vse nominirance letos.

  

Zakaj ste se odločili nagraditi gospoda Zgago, kaj vas je prepričalo v to odločitev?

Preberite prosim tale članek (vir).
 
 
 
Kdo je oziroma kdo so odločevalci o teh nagradi, koliko ljudi je udeleženih?
 
Uredniški odbor s približno tridesetimi uredniki Deutsche Welle.
 
 
 
Ste se o gospodu Zgagi predhodno kaj pozanimali o njegovem delu in novinarskih dosežkih v Sloveniji, ali ste preprosto sledili argumentom iz njegove nominacije?
 
Na kaj namigujete?

 

Kako Deutsche Welle običajno ravna v tovrstnih primerih: pazljivo preveri vsa ozadje in pomembne podake, dejstva in osebnost nagrajenca, ali enostavno sprejme argumente tisth, ki so novinarja predlagali za nagrado?
 
Še enkrat: na kaj namigujete?
 
 
Ali ste seznanjeni z dejstvom, da je gospod Zgaga zelo kontroverzna medijska figura v Sloveniji in da je odločitev, da prejme nagrado Deutsche Welle, sprejeta kot zelo zelo presenetljiva?
 
S strani koga? Morda bo tale članek deloma odgovoril na vaše vprašanje (vir).
 
 
 
Ali Deutsche Welle z nagrajenim gospodom Zgago ne pošilja Sloveniji neko čudno sporočilo? Namreč to, da je Slovenija kot edina članica Evropske unije padla v družbo dežel, ki jim dejansko primanjkuje demokracije, človekovih pravic in svobode medijev, denimo Rusije, Venezuele, Irana, Kambodže, Turčije, Kitajske ...?
 
To je vaše osebno mnenje. Povejte mi neposredno zvezo med demokracijo in svobodo tiska, ki drži povsod na tem planetu, pa se lahko začnemo pogovarjati o vašem vprašanju, čeprav, dovolite mi pripomniti, postajam sumničav glede vašega motiva zaradi načina, kako zastavljate vprašanja, bolj ko razmišljam o njem. Naša nagrada privablja pozornost zaradi dejstva, da veliko vlad po svetu omejuje svobodo tiska. Preganjanje, žaljenje in grožnje novinarjem so vedno nesprejemljivi, med krizo, kakršna je trenutna pandemija, pa je to še bolj odmevno.
KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
25
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
17
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
13
25.01.2021 06:17
Povedali so nam, da bo Bidnovo predsedovanje pomenilo vrnitev v normalnost, v resnici pa bo pomenilo zmagoslavno vrnitev ... Več.
Piše: Uredništvo
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
20
19.01.2021 06:45
Ameriške volitve niso dogodek, ki bi zadeval samo Američane. Volilni izid bo imel dolgoročne posledice na ves svet. Trumpov ... Več.
Piše: Janez Vuk
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
25
18.01.2021 06:08
Ameriškemu politično-medijskemu establišmentu je po več kot štirih letih zasmehovanja, poniževanja, insinuacij in odkritih laži ... Več.
Piše: Janez Vuk
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva
2
21.12.2020 20:26
Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj
10
17.12.2020 21:00
Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu zagotovo značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa se soočamo tudi s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bi Boris Popovič rad po bližnjici čez park nazaj na županski položaj?
5
17.12.2020 04:00
Potem, ko so njegovo zaposlitev pri Zdravku Počivalšku na ministrstvu za gospodarstvo na koncu preprečili vplivni člani SMC, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
75 let zavlačevanja in izigravanja sprejetih ustavnih in zakonskih obveznosti
17
16.12.2020 04:43
Brez dvoma je status obeh avtohtonih narodnih manjšin, italijanske in madžarske, pri nas že skoraj tri desetletja, odkar sta ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
10
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
9
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.981
02/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 2.073
03/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.978
04/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 2.019
05/
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
Uredništvo
Ogledov: 1.482
06/
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.796
07/
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
Ana Jud
Ogledov: 1.470
08/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.075
09/
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
Janez Vuk
Ogledov: 874
10/
Demokracija v Ameriki: Dobro je, da se ZDA ponovno pridružijo svetu, saj totalitarizem v vseh oblikah in na vseh ravneh spet narašča
Scott J. Younger
Ogledov: 919