Razkrivamo

Poziv finančnemu ministru Andreju Širclju: Ne ponavljajte zablode s TEŠ 6, ustavite projekt Drugega tira!

Ali bo  koronavirus pripomogel k novemu razmisleku in drugačnemu odnosu do največjih državnih investicij? Nujna je revizija največjih  projektov po Cost Benefit metodi in CPVO metodi (celoviti presoji vplivov na okolje) ter v tem kontekstu nova postavitev vprašanja, ali sploh še potrebujemo t.i. Drugi tir železnice med Divačo in Koprom. Iz napake TEŠ 6 bi se morali veliko naučiti, a čeravno se danes vsi sklicujejo na ta primer, nihče iz njega ne potegne izkušenj za sedanjost. A če teh izkušenj ne bomo na novo ovrednotili sedaj, nam ne bosta pomagala ne "koronapaket", ne zamenjava vlade. Poglejmo paralelo, iz katere se vsi navidezno učijo, a očitno s figo v žepu in še naprej delajo povsem isto. Svarilo bi moralo biti ravnanje novega okoljskega ministra Andreja Vizjaka, ki hoče z novo zakonodajo v kali zatreti kakršen koli nadzor okoljevarstvenih organizacij nad samovoljnim ravnanjem gradbenih tajkunov! Namesto da bi se Vizjak trudil v smeri učinkovitega nadzora, se trudi v smeri učinkovitega onemogočanja civilne družbe. Vlade se skratka menjajo, režim pa ostaja isti! 

08.05.2020 23:30
Piše: Vili Kovačič
Ključne besede:   Vili Kovačič   Andrej Šircelj   Drugi tir   Luka Koper   Divača   železnica   Covid-19   TEŠ 6   Janez Šušteršič

Fotomontaža: portal+

Od izkušnje s TEŠ 6 bo kmalu minilo skoraj desetletje. Izkušnja bi nas morala izučiti zlasti pri gradnji nove železnice med Divačo in Koprom, kajti razmere so se čez noč bistveno spremenile: potrebe po transportu so se že in se bodo še bolj – zmanjšale.

Leta 2012 je tedanji finančni minister Janez Šušteršič s podpisom dal soglasje na zakon o poroštvu za TEŠ 6 kljub temu, da se je zavedal, da je bila cena lignita 2,25 evrov za giga joul povsem nerealna in izmišljena. A z njegovim podpisom je takratna 1,4 milijarde evrov težka investicija dobila zeleno luč, čeprav bi jo zlahka nadomestili s posodobitvijo blokov 4 in 5 - in to celo s povečanjem na 712 MW (tj. za 20 MW več moči). Za takšno investicijo bi potrebovali največ 70 milijonov, kar je dvajsetkrat manj od cene za TEŠ 6. Tako bi Šaleški dolini in vsej Sloveniji   prihranili danes manjkajoče 1,4 milijarde, ki jih je tem v desetletju pogoltnil in jih še požira TEŠ 6. Ob najnovejši grožnji izgube zaposlitve 1500 delavcev Gorenja bi Velenjčani zdaj ta denar krvavo potrebovali za investicije v nadomestne zaposlitve, država pa bi zmanjšala breme reševanja krize.

 

Identično vprašanje se nam danes postavlja za t.i. Drugi tir. Sicer po so si, če sem iskren, Velenjčani to stanje zaslužili, ker so takrat enoglasno podpirali skrajno (severnokorejsko) enoumje in je bil vsak pomislek za njih sovražni govor. To sem občutil na lastni koži.

 

 

Drugi tir ali posodobitev obstoječe proge

 

Od izkušnje s TEŠ 6 v letu 2012 je minilo skoraj desetletje. Izkušnja bi nas morala izučiti, razmere so se čez noč  bistveno spremenile. Kajti potrebe po transportu so se že in se bodo še bolj – zmanjšale. V dobi pandemije Covid-19 globalni prometni tokovi usihajo, zato bo tudi globalni ladijski transport drastično zmanjšan. Industrija in podjetništvo se iz Kitajske in Azije vračata na staro celino. Pretovor v Luki Koper bo manjši, vožnja tujega tovora po naši železnici pa je po naši zaslugi praktično zastonj: namesto 200 milijonov uporabnine na železnici iztržimo le 9 milijonov evrov letno.

 

Hkrati je znano, da naj bi bila Pontebska železnica iz Trsta v Avstrijo izkoriščena samo tretjinsko. Tako bodo kar naenkrat transportne kapacitete prevelike in velike apetite bo treba zmanjšati in se usmeriti na izkoriščanje obstoječih zmogljivosti, torej ne na novogradnjo, ampak na posodobitev. Tako bi delal privatni kapitalist, ko je kapitalist država, pa vse to naenkrat ne velja več oziroma velja samo na papirju, realnost pa je povsem druga. Sicer pa je obnovitev proge med Divačo in Koprom predvidena celo v vladnih dokumentih. 

 

V Resoluciji o razvoju prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030 je tudi za 2. tir sicer že predvidena posodobitev in tudi rekonstrukcija obstoječega tira. A tega danes ne omenja nihče več. Finančnega ministra Andreja Širclja zato pozivam, da si to prebere in obenem zviša uporabnino na železnici iz 9 na 200 miljonov (primerljivo z drugimi državami), s čemer se bo posodobitev obstoječe železnice do Kopra tako rekoč samofinancirala.

 

Skratka, sedanji tir Divača – Koper je nujno obnoviti, modernizirati in ga usposobiti za hitrejši in seveda varnejši prevoz. Nesreča v lanskem letu z izlivom kerozina zahteva resno sanacijo obstoječe proge, vzporedno s tem pa je na isti trasi nujno pristopiti k vzpostavitvi električnega napajanja z izmeničnim tokom. Slovenske železnice že imajo preko 25 lokomotiv za tako imenovano trosistemsko uporabo. Vozni park – lokomotive na izmenični tok – torej že imamo, treba je le hkrati vložiti denar v ustrezno elektrifikacijo.

 

Pozabljena Bohinjska proga ...

 

Za zagon gospodarstva pa je možno storiti še mnogo več. V novem, tretjem "koronapaketu" bi morala biti  elektrifikacija s 25 KV električnim napajanjem vključena ne le od Kopra do Divače, pač pa na trasi celotne Bohinjske proge – od Divače preko Nova Gorice in Jesenic s povezavo na Beljak ter naprej na Bavarsko in vzhod. Tako bi Koper dobil novo povezavo s Srednjo Evropo in bi se bistveno zmanjšal pritisk na ljubljanski prometni koridor z jugozahodne strani. 

 

Ob tem pa se zaradi posodobitve obstoječe proge celo odpira tudi zelo dobra nova možnost uporabe odpadkov - proizvodnje in vgradnje železniških pragov na osnovi nove tehnologije predelave odpadlih gum in/ali plastike. Slovenija je prepolna odpadkov gume in plastike in v resnici ne vemo, kam z njimi. Z novo tehnologijo, katere produkt so železniški pragovi, ki omogočajo prevoz s tretjino manj hrupa, pa bi tako lahko rešili tudi del problema plastičnih odpadkov in odpadnih gum.

 

Pomemben je še tretji vidik – elektrifikacija z rekuperacijo potencialne-kinetične energije v elektriko. Od Jesenic do Kopra je 1000 višinskih metrov razlike: od Nove Gorice 500 metrov, od Gorice prek Sežane in Divače do Kopra pa nadaljnjih 500 metrov. Skratka skupno je kar 1000 metrov razlike, česar ne znamo izkoristiti. 

 

Neizkoriščena Bohinjska proga je najkrajša povezava Jadrana s severno, srednjo in vzhodno Evropo. To je vedel cesar Franc Jožef pred 110 leti. Koliko cesarjev bomo še zamenjali, da bomo to spoznali in koliko virusov izkusili, da se bomo spametovali?

 

 

... in pozabljeni sklep KNJF

 

Spoštovani gospod minister Šircelj, vaš predhodnik Janez Šušteršič iz leta 2012 ne more biti za zgled, ampak za opomin. Ta prispevek pa je opozorilo na nevarnost izgube spomina. Zato vas hkrati pozivam: uresničite sklep Komisije za nadzor javnih financ z dne 20.02.2019, torej še iz časov, ko ste bili v opoziciji. Sklep določa, da se proučijo vse do sedaj še neobravnavane, torej cenzurirane alternative. Predvsem pa prioritetno uresničite 13. člen prvega poglavja koalicijske pogodbe. Ta govori o prenosu podjetja 2TDK na Slovenske železnice.

 

Ponovno zahtevajte revizijo vladnega Investicijskega programa iz januarja 2019  s strani Računskega sodišča, ki mora projekt oceniti po Cost Benefit metodi ter z vidika CPVO, celovite presoje vplivov na okolje. Pokazalo se bo,  da so navedeni projekti, tako kot so zasnovani zdaj, olje na ogenj nove krize, ne pa del izhodne strategije. To velja tako za Drugi tir, kot za 3Ros in Kanal C0 v Ljubljani. Projekti brez CPVO pa niso samo okoljsko sporni, ampak so tudi protizakoniti. In sklepi, ki jih uzakonjajo, protiustavni.

 

 

Okoljska črna luknja

 

Predstavniki Evropske komisije v Ljubljani so bili decembra 2019 zelo presenečeni, ko so iz prve roke izvedeli, kako velika je razlika – okoljska črna luknja, prepad med dejanskim stanjem in kulisami uradnega – lažnega prikazovanja stvari, čeprav Slovenija iz Bruslja izgleda celo kot zgledna država. Zato je poštena finančna in okoljska revizija navedenih projektov nujna. Ne po hitrem, pač pa po poštenem in verodostojnem postopku.

 

Kriza zahteva novo, nestandardno razmišljanje o alternativnih poteh iz krize, ki se sicer sploh ne bi pojavile. Napake pri TEŠ 6 se ne smejo ponoviti. Ne ponavljajte jih še vi, minister, kajti priložnosti za popravni izpit ne bo več. Čas virusne krize je čas streznitve tudi na tem področju. Virus brezglavega političnega voluntarizma v preteklosti ne sme preglasiti glasu zdravega razuma sedanjosti, ki ga pri državljanih, ki živijo od svojega dela, večinoma ne manjka, zmanjkuje pa ga pri politikih, novinarjih in sindikalnih funkcionarjih, ki se ravnajo po javnem mnenju, ne pa po javnem interesu.

 

Nauk iz TEŠ 6 bi moral biti šola tudi za 2TIR, 3Ros in C0, ne pa repriza novih zablodelih državnih investicij, ki ji je, kot omenjeno, pred sedmimi leti botrovalo kolektivistično brezumje politike, sindikatov, medijev v simbiozi z zmanipulirano javnostjo. To je bilo leto 2013, ko so vse stranke v državnem zboru – razen enega Ivana Vogrina – dokončno ukinile oblast ljudstva, ki izvira iz 3. člena slovenske ustave.

 

Vili Kovačič je Državljan K.

 

Ta prispevek je hkrati namenjen za tretji protikrizni "koronapaket"! Zato ga poimensko pošiljam vladni svetovalni skupni (Mateju Lahovniku, Žigi Turku in Marku Jakliču) ter pristojnim ministrom – Jerneju Vrtovcu, Andreju Širclju, Andreju Vizjaku, Zdravku Počivalšku in Zvonku Černaču kot tudi predsednikoma Računskega sodišča Ustavnega sodišča ter vsem štirim predsednikom: Borutu Pahorju, Igorju Zorčiču, Janezu Janši in Alojzu Kovšci.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.780
02/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.929
03/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 1.897
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.793
05/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.285
06/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.446
07/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.528
08/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.218
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 889
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 904