Razkrivamo

Poziv finančnemu ministru Andreju Širclju: Ne ponavljajte zablode s TEŠ 6, ustavite projekt Drugega tira!

Ali bo  koronavirus pripomogel k novemu razmisleku in drugačnemu odnosu do največjih državnih investicij? Nujna je revizija največjih  projektov po Cost Benefit metodi in CPVO metodi (celoviti presoji vplivov na okolje) ter v tem kontekstu nova postavitev vprašanja, ali sploh še potrebujemo t.i. Drugi tir železnice med Divačo in Koprom. Iz napake TEŠ 6 bi se morali veliko naučiti, a čeravno se danes vsi sklicujejo na ta primer, nihče iz njega ne potegne izkušenj za sedanjost. A če teh izkušenj ne bomo na novo ovrednotili sedaj, nam ne bosta pomagala ne "koronapaket", ne zamenjava vlade. Poglejmo paralelo, iz katere se vsi navidezno učijo, a očitno s figo v žepu in še naprej delajo povsem isto. Svarilo bi moralo biti ravnanje novega okoljskega ministra Andreja Vizjaka, ki hoče z novo zakonodajo v kali zatreti kakršen koli nadzor okoljevarstvenih organizacij nad samovoljnim ravnanjem gradbenih tajkunov! Namesto da bi se Vizjak trudil v smeri učinkovitega nadzora, se trudi v smeri učinkovitega onemogočanja civilne družbe. Vlade se skratka menjajo, režim pa ostaja isti! 

08.05.2020 23:30
Piše: Vili Kovačič
Ključne besede:   Vili Kovačič   Andrej Šircelj   Drugi tir   Luka Koper   Divača   železnica   Covid-19   TEŠ 6   Janez Šušteršič

Fotomontaža: portal+

Od izkušnje s TEŠ 6 bo kmalu minilo skoraj desetletje. Izkušnja bi nas morala izučiti zlasti pri gradnji nove železnice med Divačo in Koprom, kajti razmere so se čez noč bistveno spremenile: potrebe po transportu so se že in se bodo še bolj – zmanjšale.

Leta 2012 je tedanji finančni minister Janez Šušteršič s podpisom dal soglasje na zakon o poroštvu za TEŠ 6 kljub temu, da se je zavedal, da je bila cena lignita 2,25 evrov za giga joul povsem nerealna in izmišljena. A z njegovim podpisom je takratna 1,4 milijarde evrov težka investicija dobila zeleno luč, čeprav bi jo zlahka nadomestili s posodobitvijo blokov 4 in 5 - in to celo s povečanjem na 712 MW (tj. za 20 MW več moči). Za takšno investicijo bi potrebovali največ 70 milijonov, kar je dvajsetkrat manj od cene za TEŠ 6. Tako bi Šaleški dolini in vsej Sloveniji   prihranili danes manjkajoče 1,4 milijarde, ki jih je tem v desetletju pogoltnil in jih še požira TEŠ 6. Ob najnovejši grožnji izgube zaposlitve 1500 delavcev Gorenja bi Velenjčani zdaj ta denar krvavo potrebovali za investicije v nadomestne zaposlitve, država pa bi zmanjšala breme reševanja krize.

 

Identično vprašanje se nam danes postavlja za t.i. Drugi tir. Sicer po so si, če sem iskren, Velenjčani to stanje zaslužili, ker so takrat enoglasno podpirali skrajno (severnokorejsko) enoumje in je bil vsak pomislek za njih sovražni govor. To sem občutil na lastni koži.

 

 

Drugi tir ali posodobitev obstoječe proge

 

Od izkušnje s TEŠ 6 v letu 2012 je minilo skoraj desetletje. Izkušnja bi nas morala izučiti, razmere so se čez noč  bistveno spremenile. Kajti potrebe po transportu so se že in se bodo še bolj – zmanjšale. V dobi pandemije Covid-19 globalni prometni tokovi usihajo, zato bo tudi globalni ladijski transport drastično zmanjšan. Industrija in podjetništvo se iz Kitajske in Azije vračata na staro celino. Pretovor v Luki Koper bo manjši, vožnja tujega tovora po naši železnici pa je po naši zaslugi praktično zastonj: namesto 200 milijonov uporabnine na železnici iztržimo le 9 milijonov evrov letno.

 

Hkrati je znano, da naj bi bila Pontebska železnica iz Trsta v Avstrijo izkoriščena samo tretjinsko. Tako bodo kar naenkrat transportne kapacitete prevelike in velike apetite bo treba zmanjšati in se usmeriti na izkoriščanje obstoječih zmogljivosti, torej ne na novogradnjo, ampak na posodobitev. Tako bi delal privatni kapitalist, ko je kapitalist država, pa vse to naenkrat ne velja več oziroma velja samo na papirju, realnost pa je povsem druga. Sicer pa je obnovitev proge med Divačo in Koprom predvidena celo v vladnih dokumentih. 

 

V Resoluciji o razvoju prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030 je tudi za 2. tir sicer že predvidena posodobitev in tudi rekonstrukcija obstoječega tira. A tega danes ne omenja nihče več. Finančnega ministra Andreja Širclja zato pozivam, da si to prebere in obenem zviša uporabnino na železnici iz 9 na 200 miljonov (primerljivo z drugimi državami), s čemer se bo posodobitev obstoječe železnice do Kopra tako rekoč samofinancirala.

 

Skratka, sedanji tir Divača – Koper je nujno obnoviti, modernizirati in ga usposobiti za hitrejši in seveda varnejši prevoz. Nesreča v lanskem letu z izlivom kerozina zahteva resno sanacijo obstoječe proge, vzporedno s tem pa je na isti trasi nujno pristopiti k vzpostavitvi električnega napajanja z izmeničnim tokom. Slovenske železnice že imajo preko 25 lokomotiv za tako imenovano trosistemsko uporabo. Vozni park – lokomotive na izmenični tok – torej že imamo, treba je le hkrati vložiti denar v ustrezno elektrifikacijo.

 

Pozabljena Bohinjska proga ...

 

Za zagon gospodarstva pa je možno storiti še mnogo več. V novem, tretjem "koronapaketu" bi morala biti  elektrifikacija s 25 KV električnim napajanjem vključena ne le od Kopra do Divače, pač pa na trasi celotne Bohinjske proge – od Divače preko Nova Gorice in Jesenic s povezavo na Beljak ter naprej na Bavarsko in vzhod. Tako bi Koper dobil novo povezavo s Srednjo Evropo in bi se bistveno zmanjšal pritisk na ljubljanski prometni koridor z jugozahodne strani. 

 

Ob tem pa se zaradi posodobitve obstoječe proge celo odpira tudi zelo dobra nova možnost uporabe odpadkov - proizvodnje in vgradnje železniških pragov na osnovi nove tehnologije predelave odpadlih gum in/ali plastike. Slovenija je prepolna odpadkov gume in plastike in v resnici ne vemo, kam z njimi. Z novo tehnologijo, katere produkt so železniški pragovi, ki omogočajo prevoz s tretjino manj hrupa, pa bi tako lahko rešili tudi del problema plastičnih odpadkov in odpadnih gum.

 

Pomemben je še tretji vidik – elektrifikacija z rekuperacijo potencialne-kinetične energije v elektriko. Od Jesenic do Kopra je 1000 višinskih metrov razlike: od Nove Gorice 500 metrov, od Gorice prek Sežane in Divače do Kopra pa nadaljnjih 500 metrov. Skratka skupno je kar 1000 metrov razlike, česar ne znamo izkoristiti. 

 

Neizkoriščena Bohinjska proga je najkrajša povezava Jadrana s severno, srednjo in vzhodno Evropo. To je vedel cesar Franc Jožef pred 110 leti. Koliko cesarjev bomo še zamenjali, da bomo to spoznali in koliko virusov izkusili, da se bomo spametovali?

 

 

... in pozabljeni sklep KNJF

 

Spoštovani gospod minister Šircelj, vaš predhodnik Janez Šušteršič iz leta 2012 ne more biti za zgled, ampak za opomin. Ta prispevek pa je opozorilo na nevarnost izgube spomina. Zato vas hkrati pozivam: uresničite sklep Komisije za nadzor javnih financ z dne 20.02.2019, torej še iz časov, ko ste bili v opoziciji. Sklep določa, da se proučijo vse do sedaj še neobravnavane, torej cenzurirane alternative. Predvsem pa prioritetno uresničite 13. člen prvega poglavja koalicijske pogodbe. Ta govori o prenosu podjetja 2TDK na Slovenske železnice.

 

Ponovno zahtevajte revizijo vladnega Investicijskega programa iz januarja 2019  s strani Računskega sodišča, ki mora projekt oceniti po Cost Benefit metodi ter z vidika CPVO, celovite presoje vplivov na okolje. Pokazalo se bo,  da so navedeni projekti, tako kot so zasnovani zdaj, olje na ogenj nove krize, ne pa del izhodne strategije. To velja tako za Drugi tir, kot za 3Ros in Kanal C0 v Ljubljani. Projekti brez CPVO pa niso samo okoljsko sporni, ampak so tudi protizakoniti. In sklepi, ki jih uzakonjajo, protiustavni.

 

 

Okoljska črna luknja

 

Predstavniki Evropske komisije v Ljubljani so bili decembra 2019 zelo presenečeni, ko so iz prve roke izvedeli, kako velika je razlika – okoljska črna luknja, prepad med dejanskim stanjem in kulisami uradnega – lažnega prikazovanja stvari, čeprav Slovenija iz Bruslja izgleda celo kot zgledna država. Zato je poštena finančna in okoljska revizija navedenih projektov nujna. Ne po hitrem, pač pa po poštenem in verodostojnem postopku.

 

Kriza zahteva novo, nestandardno razmišljanje o alternativnih poteh iz krize, ki se sicer sploh ne bi pojavile. Napake pri TEŠ 6 se ne smejo ponoviti. Ne ponavljajte jih še vi, minister, kajti priložnosti za popravni izpit ne bo več. Čas virusne krize je čas streznitve tudi na tem področju. Virus brezglavega političnega voluntarizma v preteklosti ne sme preglasiti glasu zdravega razuma sedanjosti, ki ga pri državljanih, ki živijo od svojega dela, večinoma ne manjka, zmanjkuje pa ga pri politikih, novinarjih in sindikalnih funkcionarjih, ki se ravnajo po javnem mnenju, ne pa po javnem interesu.

 

Nauk iz TEŠ 6 bi moral biti šola tudi za 2TIR, 3Ros in C0, ne pa repriza novih zablodelih državnih investicij, ki ji je, kot omenjeno, pred sedmimi leti botrovalo kolektivistično brezumje politike, sindikatov, medijev v simbiozi z zmanipulirano javnostjo. To je bilo leto 2013, ko so vse stranke v državnem zboru – razen enega Ivana Vogrina – dokončno ukinile oblast ljudstva, ki izvira iz 3. člena slovenske ustave.

 

Vili Kovačič je Državljan K.

 

Ta prispevek je hkrati namenjen za tretji protikrizni "koronapaket"! Zato ga poimensko pošiljam vladni svetovalni skupni (Mateju Lahovniku, Žigi Turku in Marku Jakliču) ter pristojnim ministrom – Jerneju Vrtovcu, Andreju Širclju, Andreju Vizjaku, Zdravku Počivalšku in Zvonku Černaču kot tudi predsednikoma Računskega sodišča Ustavnega sodišča ter vsem štirim predsednikom: Borutu Pahorju, Igorju Zorčiču, Janezu Janši in Alojzu Kovšci.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
3
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.484
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.880
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.950
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.024
05/
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
Miha Burger
Ogledov: 1.471
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.487
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.550
08/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.206
09/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.153
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.200