Komentar

Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini

Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli pozabiti, da gre za vzdrževanje in varovanje pridobitev socializma. Pridobitve socializma, denimo ohranitev privilegijev, izogibanje "ideološkim temam", državna lastnina, javno šolstvo je mogoče vzdrževati in varovati pod pogojem, da zgodovinsko izhodišče slovenske državnosti (p)ostane leto 1945, ne pa "slovenska pomlad". Kopičenje državnih praznikov in manifestacij v zvezi z II. svetovno vojno služi zamegljevanju osamosvojitve. To je tudi razlog, zakaj nekateri levičarski funkcionarji in zgodovinarji vztrajno trdijo, da slovenska državnost izvira iz zmage nad fašizmom, ne pa iz iz propada komunizma. Slovensko državo, pravijo, smo imeli že v Jugoslaviji. 

09.05.2020 12:15
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   socializem   vlada   Stane Dolanc   Blaž Zgaga   The Guardian   Deutsche Welle   Janez Janša   SFRJ   socializem   mediji   demokracija

Kdo izbira, kombinira in financira intervencijske skupine za diskreditacijo posameznih političnih ljudi, predvsem pobudnikov slovenske državnosti in demokracije? Komu so v napoto?

Od dogodka, katerega glavnine se živo spominjam, podrobnosti pa sem odložil v različne anekdote in fusnote svojih knjig, je minilo skoraj dvajset let. Po spodbudnem sodelovanju v šesti slovenski oz. četrti Drnovškovi vladi sem se konec leta 2002 znašel v vladi, ki jo je vodil Tone Rop. Na eno od vladnih sej sta bila povabljena Drago Kos in Boštjan Penko, ki ju je predsednik prosil, naj razložita svoj osnutek ali predlog zakona o preprečevanju korupcije. V začetku njune pripovedi nisem bil najbolj pozoren, nato pa me je začela zanimati. Posebej vznemiril me je del, ki je obravnaval vire informacij, na podlagi katerih komisija prepoznava in preganja korumpirane državljane. Med temi viri so bili poleg različnih posameznih prijav navedeni tudi časopisni članki oz. različne medijske objave. Ne vem, če sta razlagalca uporabljala besedo "namigi" in "sumničenja", spominjam pa se, da sem takoj pomislil na zgodbe iz socialističnih časov, ko so se kampanje zoper nezaželene osebe začele s protesti neravnodušnih državljanov, namigi in sumi v člankih, medijskih objavah, na partijskih sestankih, sestankih delovnih kolektivov itn. Socialistični sistem je temeljil na denunciranju ljudi, ki so bili trn v peti članom vladajočega razreda. V tem smislu sem komentiral izvajanja vladnih gostov, nakar sem izrekel stavek, ki se ga dobro spominjam in si ga ne pustim vzeti: "Vaš predlog je tak, kot bi ga napisal Stane Dolanc."

 

Bistvo mojega nasprotovanja, ki, kot ugotavljam že dvajset let, seveda ni bilo upoštevano, je bilo v bojazni, da se postavlja sistem intimnega sodelovanja med pravosodnimi (oz. represivnimi) organi in mediji oz. novinarji. Če je treba, tudi iz inozemstva. Iz takšnega intimnega sodelovanja je leta 2006 zrasla slavna afera Patria, ki jo je v Slovenijo - po posredovanju Blaža Zgage in Draga Kosa - prinesla finska televizija. Zdaj sta se v podobni vlogi pojavila britanski The Guardian in Deutsche Welle.

 

Dopisnik britanskega časopisa The Guardian Shaun Walker je 4. maja 2020 začel svoj članek o Sloveniji z naslednjim stavkom: "Janez Janša je kritiziral novinarje in očitno hoče izkoristiti koronavirus za politične namene." Mojstrski stavek (po mojem mnenju napačno) povezuje štiri "žgoče pojave": Janeza Janšo, novinarje, politične ambicije in epidemijo. Mojstrovine te vrste so se pojavljale že v začetku nove države, da o različnih peticijah, depešah in vstajah sploh ne govorim. Leta 1991 sta Kučan in Ribičič rotila Italijane (tj. ministra Fassina), naj evropska levica ne podari slovenske neodvisnosti desnici (tj. Demosu), ampak naj podpre nadaljevanje komunistične oblasti, čeprav samo na ozemlju (po pomoti?) neodvisne Slovenije. Demos je živel vsega dve leti, slovenski komunisti in njihove stranke/klienti pa so sklenili, da je treba narediti vse, da se nikoli več ne vrne.

 

Domači sodelavci in prijatelji komunističnega para Kučan-Ribičič so se, da bi diskreditirali pobudnike osamosvojitve oz. Demos, najprej domislili obtožb o "trgovini z orožjem" in o "vojnem dobičkarstvu". Sledile so še druge afere, ki so bile načrtno in strateško povezane z dvema bistvenima atributoma državnosti, vojsko in diplomacijo: referendum o članstvu v EU in Natu (marec 2003), zadeva Diplomatska akademija (april 2003) [1], afera v zvezi z nakupi vojaških vozil Patria (2006); peticija 571, ki sta jo sestavila Matej Šurc in Blaž Zgaga (oktober 2007); zadeva washingtonska depeša (januar 2008), dramatične obtožbe KPK na račun Janeza Janše (januar 2013) … Afere so se praviloma pojavljale v prelomnih trenutkih: ko je "grozila" nevarnost nastopa levici nevšečne vlade, ali ko je levica slutila, da bi bilo mogoče spodnesti uspešno, vendar nevšečno "desno" vlado. Janša je sestavljal vlado leta 2004 (za štiri leta), leta 2012 (za eno leto) in 13. marca 2020.

 

Leta 2011 sta novinarja Blaž Zgaga in Matej Šurc o "trgovini z orožjem" med slovensko vojno proti JLA objavila trilogijo z naslovom V imenu države, naslovi treh knjig pa so bili: Odprodaja, Preprodaja in Prikrivanje. Afera Patria, ki so jo politično usmerjale levičarske stranke in mediji, tehnično urejali pa slovenski tožilci in sodniki, je trajala skoraj celo desetletje. Zaradi nje je moral predsednik vlade Janez Janša celo v zapor, iz katerega ga je na koncu (2015) rešilo Ustavno sodišče [2]. Bilanca demonizacije osamosvojitve in njenih protagonistov, ki se je začela z epizodo s Fassinom, nadaljevala  in v tem trenutku počiva v britanskem levičarskem časopisu The Guardian, je, če izvzamemo poniževanje, poškodbe, stroške in prizadetosti …, za "demonizatorje" v bistvu negativna. Nobena od obtožb na račun Demosa, njegovih voditeljev in privržencev ni doživela formalne potrditve. Kljub velikanskim investicijam v ideološke in represivne aparate (medije, sodišča, šole …) so se vse obtožbe izkazale kot kontra-faktične, torej brezbrižne do dejstev, prazne in sramotne za demokratično državo. Kot je očitno po pregledu in zaporedju dogodkov, so bile pravosodne, "protikorupcijske" in medijske kampanje proti resda redkim in večinoma kratkotrajnim t.i. desnim vladam (1990-1992, poletje 2000, 2004-2008 in 2012) vse po vrsti lažne in bi jih - oz. njihove izumitelje - v kakšni drugi deželi politično in pravno onemogočili. Pred sodniki pa avtorje izmišljenih novic (fake news) najstrožje preganjajo lastniki in uredniki resnih medijev. Takšnih ukrepov v Sloveniji ni, ker glavnina slovenskih medijev deluje v imenu in za račun levičarskih strank, ki so večinoma na oblasti in odločilne tudi, kadar se po naključju znajdejo v opoziciji. Tistim, ki pozivajo k resnici in odgovornosti, primanjkuje moči. Iz vsega tega bi lahko sklepali še, da v Sloveniji primanjkuje resnih medijev.

 

Ko se spomnimo vseh teh težav in sramot, si moramo najprej zastaviti vprašanje, kdo izbira, kombinira in financira intervencijske skupine za diskreditacijo (likvidacijo?) posameznih političnih ljudi, predvsem pobudnikov slovenske državnosti in demokracije? Drugo vprašanje je, komu so v napoto pobudniki slovenske državnosti in demokracije? Tretje vprašanje je, kaj hočejo doseči nasprotniki dejanske slovenske državnosti in demokracije: hočejo pridobiti oz. ohraniti politične in materialne koristi, t.i. pridobitve socializma zase in za svoje družine ali prijatelje? Četrto in glavno vprašanje pa je: Kam to vodi? Kaj to pomeni za Slovenijo? Bi naši nasprotniki želeli dokončno spremeniti ustavni red in mednarodni položaj Slovenije? Bi želeli Slovenijo spremeniti v trdnjavo na meji nove železne zavese, ki bi jo potegnili od poljskega Szczecina do Trsta? Gre za nove meje v Evropski uniji oz. v Evropi?

 

Na tej točki postane razprava zapletena, saj gre po eni strani za zgodovinska, po drugi strani za  geopolitična vprašanja.

 

1. V zunanjepolitičnh in geopolitičnih predstavah (konceptih, programih) t.i. desno-sredinskih (liberalno-konservativnih, krščansko demokratskih in krščansko socialnih) strank, kot sta npr. SDS in NSi, so na prvem mestu dobri odnosi z Nemčijo in ZDA, z državama, ki sta vodilni v EU in v Natu; v teh strankah večinoma zagovarjajo prijateljske vezi s sosednimi državami Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. T.i. desna zunanja politika je seveda pozorna do držav bivše Jugoslavije in do naslednic Sovjetske zveze, vendar kritična do Rusije; v zadnjem času pa prepoznava kot svoje gospodarske in politične zaveznice višegrajske in baltske države. Ko gre za bližnjevzhodni problem, je desnica na strani Izraela.

 

2. Levo-sredinske stranke, kot je bila nekoč LDS (ni pa jasno, katera od ad hoc strank, ki so nastale iz LDS, bi bila sposobna prevzeti njeno izročilo), se v preteklosti niso odmikale od koordinat, ki so bile začrtane ob neodvisnosti (EU, Nato, sosedne države …). Po Drnovškovi zaslugi so bili v ospredju odnosi z ZDA, Nemčijo, Španijo, tudi z latinsko-ameriškimi državami … Liberalci so bolj popustljivi do Rusije kot konservativci. Do Srednje Evrope pa je ravno Drnovšek gojil nekatere rezerve.

 

3. "Avtentične" naslednice Komunistične partije (med katere danes spadajo SD, Levica in LMŠ) so s figo v žepu podpirale vstop v Nato. Zanje je značilna nostalgija do bivše Jugoslavije in Sovjetske zveze, bolj ali manj navdušene so za Rusijo. Čeprav so nekoč gojile simpatije do višegrajske četverice, danes mislijo, da so njene članice nedemokratične, desničarske, avtoritarne, celo totalitarne. Najhujši trn v peti jim je Madžarska z Orbanom, nič dosti bolje ni s Poljsko. Slovenija naj bi bila v primerjavi z Višegrajkami svetilnik demokracije. Ob vsaki priliki, ki se ponudi, kritizirajo ZDA, "enopolarni" sistem, neoliberalni kapitalizem … V nasprotju z drugimi strankami obožujejo sovjetsko tradicijo in rusko politiko, Madurovo Venezuelo, Kubo, Kitajsko in Palestino.

 

 

Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, in ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli pozabiti, da gre za vzdrževanje in varovanje pridobitev socializma. Pridobitve socializma (ohranitev privilegijev, ki so kakorkoli povezani z razmerami pred letom 1990; izogibanje "ideološkim temam", kot so povojni poboji; državna lastnina, javno šolstvo …) je mogoče vzdrževati in varovati pod pogojem, da zgodovinsko izhodišče slovenske državnosti (p)ostane leto 1945 in ne "slovenska pomlad" (1987-1992). Kopičenje državnih praznikov in manifestacij v zvezi z II. svetovno vojno služi zamegljevanju osamosvojitve. To je tudi razlog, zakaj nekateri levičarski funkcionarji [3] in zgodovinarji vztrajno trdijo, da slovenska državnost izvira iz zmage nad fašizmom, ne iz propada komunizma. Slovensko državo, pravijo, smo imeli že v Jugoslaviji. 

 

________________

[1] Pisec teh vrstic je o sramotnih epizodah v zvezi z vključevanjem v Nato in z ustanavljanjem Diplomatske akademije podrobno poročal v knjigi Prevzem zgodbe o uspehu, Ljubljana 2004, str. 49-308. Večinoma gre za dogajanje okrog leta 2003 in 2004, ko je vlado po odhodu Janeza Drnovška - na predvečer preobrata z Zborom za republiko in novo vlado - vodil Anton Rop.

 

[2] Glej članek Mateja Avblja Ustavno sodišče in Patria, IUS-INFO, 24. aprila 2015.

 

[3] Marijan Križman (predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije) večkrat ponavlja, da slovenska država izvira iz zmage v II. svetovni vojni. To je ponovil, ko je ob 75. obletnici konca II. svetovne vojne 8. maja 2020 v spremstvu garde Slovenske vojske položil vence k obeležjem v Topolšici in na Poljani pri Prevaljah.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
2
24.09.2020 21:20
V resnici ne gre ne za levico ne za desnico, kot verjetno misli večina. Večina se žal moti. Gre za obstoj sil, ki polarizirajo ... Več.
Piše: Miha Burger
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.420
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.827
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.908
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.989
05/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.476
06/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.545
07/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.139
08/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.574
09/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.053
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.169