Komentar

Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini

Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli pozabiti, da gre za vzdrževanje in varovanje pridobitev socializma. Pridobitve socializma, denimo ohranitev privilegijev, izogibanje "ideološkim temam", državna lastnina, javno šolstvo je mogoče vzdrževati in varovati pod pogojem, da zgodovinsko izhodišče slovenske državnosti (p)ostane leto 1945, ne pa "slovenska pomlad". Kopičenje državnih praznikov in manifestacij v zvezi z II. svetovno vojno služi zamegljevanju osamosvojitve. To je tudi razlog, zakaj nekateri levičarski funkcionarji in zgodovinarji vztrajno trdijo, da slovenska državnost izvira iz zmage nad fašizmom, ne pa iz iz propada komunizma. Slovensko državo, pravijo, smo imeli že v Jugoslaviji. 

09.05.2020 12:15
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   socializem   vlada   Stane Dolanc   Blaž Zgaga   The Guardian   Deutsche Welle   Janez Janša   SFRJ   socializem   mediji   demokracija

Kdo izbira, kombinira in financira intervencijske skupine za diskreditacijo posameznih političnih ljudi, predvsem pobudnikov slovenske državnosti in demokracije? Komu so v napoto?

Od dogodka, katerega glavnine se živo spominjam, podrobnosti pa sem odložil v različne anekdote in fusnote svojih knjig, je minilo skoraj dvajset let. Po spodbudnem sodelovanju v šesti slovenski oz. četrti Drnovškovi vladi sem se konec leta 2002 znašel v vladi, ki jo je vodil Tone Rop. Na eno od vladnih sej sta bila povabljena Drago Kos in Boštjan Penko, ki ju je predsednik prosil, naj razložita svoj osnutek ali predlog zakona o preprečevanju korupcije. V začetku njune pripovedi nisem bil najbolj pozoren, nato pa me je začela zanimati. Posebej vznemiril me je del, ki je obravnaval vire informacij, na podlagi katerih komisija prepoznava in preganja korumpirane državljane. Med temi viri so bili poleg različnih posameznih prijav navedeni tudi časopisni članki oz. različne medijske objave. Ne vem, če sta razlagalca uporabljala besedo "namigi" in "sumničenja", spominjam pa se, da sem takoj pomislil na zgodbe iz socialističnih časov, ko so se kampanje zoper nezaželene osebe začele s protesti neravnodušnih državljanov, namigi in sumi v člankih, medijskih objavah, na partijskih sestankih, sestankih delovnih kolektivov itn. Socialistični sistem je temeljil na denunciranju ljudi, ki so bili trn v peti članom vladajočega razreda. V tem smislu sem komentiral izvajanja vladnih gostov, nakar sem izrekel stavek, ki se ga dobro spominjam in si ga ne pustim vzeti: "Vaš predlog je tak, kot bi ga napisal Stane Dolanc."

 

Bistvo mojega nasprotovanja, ki, kot ugotavljam že dvajset let, seveda ni bilo upoštevano, je bilo v bojazni, da se postavlja sistem intimnega sodelovanja med pravosodnimi (oz. represivnimi) organi in mediji oz. novinarji. Če je treba, tudi iz inozemstva. Iz takšnega intimnega sodelovanja je leta 2006 zrasla slavna afera Patria, ki jo je v Slovenijo - po posredovanju Blaža Zgage in Draga Kosa - prinesla finska televizija. Zdaj sta se v podobni vlogi pojavila britanski The Guardian in Deutsche Welle.

 

Dopisnik britanskega časopisa The Guardian Shaun Walker je 4. maja 2020 začel svoj članek o Sloveniji z naslednjim stavkom: "Janez Janša je kritiziral novinarje in očitno hoče izkoristiti koronavirus za politične namene." Mojstrski stavek (po mojem mnenju napačno) povezuje štiri "žgoče pojave": Janeza Janšo, novinarje, politične ambicije in epidemijo. Mojstrovine te vrste so se pojavljale že v začetku nove države, da o različnih peticijah, depešah in vstajah sploh ne govorim. Leta 1991 sta Kučan in Ribičič rotila Italijane (tj. ministra Fassina), naj evropska levica ne podari slovenske neodvisnosti desnici (tj. Demosu), ampak naj podpre nadaljevanje komunistične oblasti, čeprav samo na ozemlju (po pomoti?) neodvisne Slovenije. Demos je živel vsega dve leti, slovenski komunisti in njihove stranke/klienti pa so sklenili, da je treba narediti vse, da se nikoli več ne vrne.

 

Domači sodelavci in prijatelji komunističnega para Kučan-Ribičič so se, da bi diskreditirali pobudnike osamosvojitve oz. Demos, najprej domislili obtožb o "trgovini z orožjem" in o "vojnem dobičkarstvu". Sledile so še druge afere, ki so bile načrtno in strateško povezane z dvema bistvenima atributoma državnosti, vojsko in diplomacijo: referendum o članstvu v EU in Natu (marec 2003), zadeva Diplomatska akademija (april 2003) [1], afera v zvezi z nakupi vojaških vozil Patria (2006); peticija 571, ki sta jo sestavila Matej Šurc in Blaž Zgaga (oktober 2007); zadeva washingtonska depeša (januar 2008), dramatične obtožbe KPK na račun Janeza Janše (januar 2013) … Afere so se praviloma pojavljale v prelomnih trenutkih: ko je "grozila" nevarnost nastopa levici nevšečne vlade, ali ko je levica slutila, da bi bilo mogoče spodnesti uspešno, vendar nevšečno "desno" vlado. Janša je sestavljal vlado leta 2004 (za štiri leta), leta 2012 (za eno leto) in 13. marca 2020.

 

Leta 2011 sta novinarja Blaž Zgaga in Matej Šurc o "trgovini z orožjem" med slovensko vojno proti JLA objavila trilogijo z naslovom V imenu države, naslovi treh knjig pa so bili: Odprodaja, Preprodaja in Prikrivanje. Afera Patria, ki so jo politično usmerjale levičarske stranke in mediji, tehnično urejali pa slovenski tožilci in sodniki, je trajala skoraj celo desetletje. Zaradi nje je moral predsednik vlade Janez Janša celo v zapor, iz katerega ga je na koncu (2015) rešilo Ustavno sodišče [2]. Bilanca demonizacije osamosvojitve in njenih protagonistov, ki se je začela z epizodo s Fassinom, nadaljevala  in v tem trenutku počiva v britanskem levičarskem časopisu The Guardian, je, če izvzamemo poniževanje, poškodbe, stroške in prizadetosti …, za "demonizatorje" v bistvu negativna. Nobena od obtožb na račun Demosa, njegovih voditeljev in privržencev ni doživela formalne potrditve. Kljub velikanskim investicijam v ideološke in represivne aparate (medije, sodišča, šole …) so se vse obtožbe izkazale kot kontra-faktične, torej brezbrižne do dejstev, prazne in sramotne za demokratično državo. Kot je očitno po pregledu in zaporedju dogodkov, so bile pravosodne, "protikorupcijske" in medijske kampanje proti resda redkim in večinoma kratkotrajnim t.i. desnim vladam (1990-1992, poletje 2000, 2004-2008 in 2012) vse po vrsti lažne in bi jih - oz. njihove izumitelje - v kakšni drugi deželi politično in pravno onemogočili. Pred sodniki pa avtorje izmišljenih novic (fake news) najstrožje preganjajo lastniki in uredniki resnih medijev. Takšnih ukrepov v Sloveniji ni, ker glavnina slovenskih medijev deluje v imenu in za račun levičarskih strank, ki so večinoma na oblasti in odločilne tudi, kadar se po naključju znajdejo v opoziciji. Tistim, ki pozivajo k resnici in odgovornosti, primanjkuje moči. Iz vsega tega bi lahko sklepali še, da v Sloveniji primanjkuje resnih medijev.

 

Ko se spomnimo vseh teh težav in sramot, si moramo najprej zastaviti vprašanje, kdo izbira, kombinira in financira intervencijske skupine za diskreditacijo (likvidacijo?) posameznih političnih ljudi, predvsem pobudnikov slovenske državnosti in demokracije? Drugo vprašanje je, komu so v napoto pobudniki slovenske državnosti in demokracije? Tretje vprašanje je, kaj hočejo doseči nasprotniki dejanske slovenske državnosti in demokracije: hočejo pridobiti oz. ohraniti politične in materialne koristi, t.i. pridobitve socializma zase in za svoje družine ali prijatelje? Četrto in glavno vprašanje pa je: Kam to vodi? Kaj to pomeni za Slovenijo? Bi naši nasprotniki želeli dokončno spremeniti ustavni red in mednarodni položaj Slovenije? Bi želeli Slovenijo spremeniti v trdnjavo na meji nove železne zavese, ki bi jo potegnili od poljskega Szczecina do Trsta? Gre za nove meje v Evropski uniji oz. v Evropi?

 

Na tej točki postane razprava zapletena, saj gre po eni strani za zgodovinska, po drugi strani za  geopolitična vprašanja.

 

1. V zunanjepolitičnh in geopolitičnih predstavah (konceptih, programih) t.i. desno-sredinskih (liberalno-konservativnih, krščansko demokratskih in krščansko socialnih) strank, kot sta npr. SDS in NSi, so na prvem mestu dobri odnosi z Nemčijo in ZDA, z državama, ki sta vodilni v EU in v Natu; v teh strankah večinoma zagovarjajo prijateljske vezi s sosednimi državami Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. T.i. desna zunanja politika je seveda pozorna do držav bivše Jugoslavije in do naslednic Sovjetske zveze, vendar kritična do Rusije; v zadnjem času pa prepoznava kot svoje gospodarske in politične zaveznice višegrajske in baltske države. Ko gre za bližnjevzhodni problem, je desnica na strani Izraela.

 

2. Levo-sredinske stranke, kot je bila nekoč LDS (ni pa jasno, katera od ad hoc strank, ki so nastale iz LDS, bi bila sposobna prevzeti njeno izročilo), se v preteklosti niso odmikale od koordinat, ki so bile začrtane ob neodvisnosti (EU, Nato, sosedne države …). Po Drnovškovi zaslugi so bili v ospredju odnosi z ZDA, Nemčijo, Španijo, tudi z latinsko-ameriškimi državami … Liberalci so bolj popustljivi do Rusije kot konservativci. Do Srednje Evrope pa je ravno Drnovšek gojil nekatere rezerve.

 

3. "Avtentične" naslednice Komunistične partije (med katere danes spadajo SD, Levica in LMŠ) so s figo v žepu podpirale vstop v Nato. Zanje je značilna nostalgija do bivše Jugoslavije in Sovjetske zveze, bolj ali manj navdušene so za Rusijo. Čeprav so nekoč gojile simpatije do višegrajske četverice, danes mislijo, da so njene članice nedemokratične, desničarske, avtoritarne, celo totalitarne. Najhujši trn v peti jim je Madžarska z Orbanom, nič dosti bolje ni s Poljsko. Slovenija naj bi bila v primerjavi z Višegrajkami svetilnik demokracije. Ob vsaki priliki, ki se ponudi, kritizirajo ZDA, "enopolarni" sistem, neoliberalni kapitalizem … V nasprotju z drugimi strankami obožujejo sovjetsko tradicijo in rusko politiko, Madurovo Venezuelo, Kubo, Kitajsko in Palestino.

 

 

Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, in ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli pozabiti, da gre za vzdrževanje in varovanje pridobitev socializma. Pridobitve socializma (ohranitev privilegijev, ki so kakorkoli povezani z razmerami pred letom 1990; izogibanje "ideološkim temam", kot so povojni poboji; državna lastnina, javno šolstvo …) je mogoče vzdrževati in varovati pod pogojem, da zgodovinsko izhodišče slovenske državnosti (p)ostane leto 1945 in ne "slovenska pomlad" (1987-1992). Kopičenje državnih praznikov in manifestacij v zvezi z II. svetovno vojno služi zamegljevanju osamosvojitve. To je tudi razlog, zakaj nekateri levičarski funkcionarji [3] in zgodovinarji vztrajno trdijo, da slovenska državnost izvira iz zmage nad fašizmom, ne iz propada komunizma. Slovensko državo, pravijo, smo imeli že v Jugoslaviji. 

 

________________

[1] Pisec teh vrstic je o sramotnih epizodah v zvezi z vključevanjem v Nato in z ustanavljanjem Diplomatske akademije podrobno poročal v knjigi Prevzem zgodbe o uspehu, Ljubljana 2004, str. 49-308. Večinoma gre za dogajanje okrog leta 2003 in 2004, ko je vlado po odhodu Janeza Drnovška - na predvečer preobrata z Zborom za republiko in novo vlado - vodil Anton Rop.

 

[2] Glej članek Mateja Avblja Ustavno sodišče in Patria, IUS-INFO, 24. aprila 2015.

 

[3] Marijan Križman (predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije) večkrat ponavlja, da slovenska država izvira iz zmage v II. svetovni vojni. To je ponovil, ko je ob 75. obletnici konca II. svetovne vojne 8. maja 2020 v spremstvu garde Slovenske vojske položil vence k obeležjem v Topolšici in na Poljani pri Prevaljah.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.477
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.954
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.267
04/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.592
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.560
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.452
07/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.271
08/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.944
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.134
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 937