Komentar

Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)

Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke koles, če ste ga hoteli srečati v Düsseldorfu, ste ga morali poiskati v trgovini s kolesi. Vse svoje življenje je imel interes za kolo in kolesarjenje. V njem je obstajala kolesarska obsedenost. Znal je reči, da je sobotno kolesarjenje del DNK-ja ravninskih Nemcev in Nizozemcev. Kolo je bilo zanj nadčloveški stroj, ikona avantgardne umetnosti od njenega samega začetka. Kolo in kolesarjenje je bilo zanj simfonija prevozne popolnosti.

09.05.2020 23:32
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Florian Schneider-Esleben   Kraftwerk   Düsseldorf   Ralf Hutter   Organizacija   Elektrarna

Ni lepše ceste, kot je prazna avtocesta v času virusa.

Menim, da se vsi zavedamo, kaj se zgodi, ko preneha delovati gigantska elektrarna. To se je zgodilo te dni v eni od največjih v Evropi. Nastopil je totalen mrk. Zapustil nas je Florian Schneider-Esleben, osrednji operater upravljalske kabine Kraftwerk. V izteku prvega vala virusnega besnila se nam je zgodil še en zastoj. Popoln zastoj. Njegovo življenje je preminulo v časih visoke napetosti. Dokončno se je preoblikovalo v zaključeno umetniško celoto. Takšno, da jo bodo v naslednjih stoletjih brez težav predstavljali in razstavljali prihajajočim generacijam. Florian Schneider-Esleben si je izoblikoval nesmrtno umetniško biografijo.

 

Nekaj semplov biografije: Düsseldorf je zagotovo eno najpomembnejših središč evropske umetnosti. Florian Schneider-Esleben je bil že v otroštvu pod neposrednim vplivom umetniškega giganta Josepha Beuysa. Še več, kot rosno mlad glasbenik je igral prečno flavto in violino na Beuysevih performansih. Težko je bilo preseči Beuysa, a ga je presegel. Odraščal je v avantgardističnem miljeju očeta Paula, izjemnega arhitekta, ki je doma redno gostil avantgardistične umetnike tistega časa. Med tem, ko so si odrasli za mizo izmenjevali ideje o umetnosti, jih je Florian hlastno požiral. Zato je bilo tudi pričakovano, da bo mladenič usmeril svoj energetski vektor v študij umetnosti. 

 

Na tem mestu nastopi pogon turbin neverjetnih razsežnosti: S sošolcem Ralfom Hütterjem (orgle, sintesajzer) sta v času, ko sta obiskovala Visoko šolo za glasbo Robert Schumann, izoblikovala glasbeno skupino Organizacija. V njej sta preigravala ideje Karlheinza Stochausena. Visoko zastavljeno glasbeno resnost sta kontrapunktirala z elektro tolkalskimi ritmizacijami. V tako strukturirano glasbo sta uvajala linije melodičnosti. Elektronska glasba je slavje modernosti.

 

Sempli in sinti: Düsseldorf je dobil že na začetku šestdesetih let pomembno umetniško vsebino, elektro eksperimentalno sceno. Na vrhuncu hipijevsko razuzdane evforije so se na odru znašli mladeniči s konzervativno pristriženimi lasmi. S koncertnega podija so se zazrli v občinstvo z nepremičnimi obrazi avtomatonov, konstruktivističnih rabotnikov. Operirali so z močjo elektronskih sekvenc. Z odra so oddajali vse nasprotno od pričakovanega.

 

 

Elektro rabotnik I.

 

Kraftwerkovski osrednji oblikovni element je postal sempl, posnet zvočni vzorec! Proizvajali so hipnotične zvočne vzorce. Sempli so v njihovi koncertni falangi nadomestili brenkala in godala. Naj citiram mojega prijatelja Igorja Zupeta: Eno ikonično glasbilo so zamenjali z drugim ikoničnim glasbilom. Nadaljujem: Adijo kitare, pozdravljeni računalniki. Postali so neokonceptualni umetniški kolektiv rabotnikov, delavcev v umetnosti.

 

Čustveni spomin: Leta 1979 je pred menoj zazvenel ekstravagantni zvok, potencirani meta-disco, ki mu ni bilo para in se mu ni bilo mogoče na noben način upreti. Leto pred tem je bila v Idriji prelomna razstava tražaške avantgarde, ki mi je odkrila konstruktivistično stilno silo. Poleg naše TANK postave je bila vidna na razstavi še ena izjemna oseba, ki se je s svojimi oblikami podpisovala z EL (El Lisicki). Ko sem leta 1979 prvič uzrl naslovnico Jugotonove LP The Man Machine sem jo v hipu povezal z oblikovanjem EL Lisickega. Nihče drug ni mogel biti referenčni ok/vir te lepote! Ko sem poslušal LP, sem preskočil v čas neobstoječega teremin-konstruktivizma. Z elektronsko napravo so zajemali vzorce industrijskega zvoka. V tistem času je bila to najlepša možna zvočna slika Evrope.

 

Že od samega nastanka je Elektrarna proizvajala dva svetova istočasno: svet visoke umetnosti in pop/ularne kulture. Obe pa je združevala ideja Bauhausa - El Lisicky in Gropius. Kritika je fetišizirala predvsem njihovo projekcijo zahodnega sveta, oboževala je njihovo totalno neokonstruktivistično glasnost. Prav je bilo tako, ni se motila: elektrarna, delo in rabotnik. In seveda ironija ter užitek do totalitete.

 

Poslušajte glasbenika-futurista Silvia Mixa in neokonstruktiviste Karftwerke. Elektarana je demokratizirala novo resno glasbo. Na začetku svoje pojavnosti, še v časih Organizacije, je bila to še industrijska ljudska glasba. Na koncertnem odru osemdesetih let pa se je v Elektrarni začel proces cyborgizacije dogodkovnosti. Osrednjo procesualnost je vodil operater Florian Schneider-Esleben. Najprej je umrla njegova flavta.

 

Začelo se je veliko delo. Preskočimo ne nepomemben produkt Autobahn. Ta je kasneje postal strojnica Evropskega združevanja. Francija - Nemčija - Tour de France.

 

 

Elektro rabotnik II.

 

Vrhunec vseh vrhuncev: Computer World, 1981 / mojstrovina. V Kraftwerkovskih računalnikih so potekali matematični procesi. Lepota lucidnosti umetne kognicije. Matematika je skladni posnetek glasbe in ne obratno. Matematične operacije so potencirale vizijo Bauhausa. Če je bil pred drugo svetovno vojno Bauhaus totalno poražen, je po vojni prek Kraftwerka postal zmagovalen. Ne! Ni več možen nacistični resentiment, pokončan je. Upam le, da se ne motim! S pomočjo modernizma je dokončno potolčena ruralna, zdravo razumska nacistična kultura. Kraftwerkovski kanon je usmerjen iz modernizma v visoko razviti modernizem, preprosto preskočil je postmodernizem.

 

Sempl: Lepota je potreba po projekciji, če te ni, ni energije za projekcijo. Na zunaj so bili Kraftwerki monolitini, postavljeni na virusni razdalji, a znotraj gorljivi in anarhični. Še en dokaz o neokonstruktivizmu Kraftwerke: Mi smo oddajnik; Florjan Schneider-Esleben: Jaz sem antena, Srečko Kosovel. Umetnost je ljubezen do neskončne vrednosti.

 

Njihovi humanoidi, avtoportretni roboti so ovekovečili čas s svojo kolektivno brezčasnostjo. Kraftwerke je energetska geometričnost in simetrija, polna operativnih postopkov, je fetišizacija tehnoloških vmesnikov. Kraftwerk je odgovorna sistematika, kibernetska simbioza s strojno logiko. Stroji igrajo za nas tehno bravure.

 

In zdaj stran od kolektivne operacije, stran od operaterstva k indiviudalni obsesiji Floriana Schneiderja-Eslebena, h kolesarjenju: Poglejmo v umirjeno minimalnost, ki je obraz sodobne glasbe. Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke koles, če ste ga hoteli srečati v Düsseldorfu, ste ga morali poiskati v trgovini s kolesi. Vse svoje življenje je imel interes za kolo in kolesarjenje. V njem je obstajala kolesarska obsedenost. Znal je reči, da je sobotno kolesarjenje del DNK-ja ravninskih Nemcev in Nizozemcev. Kolo je bilo zanj nadčloveški stroj, ikona avantgardne umetnosti od njenega samega začetka. Kolo in kolesarjenje je bilo zanj simfonija prevozne popolnosti. V Florianu Schneider-Eslebenu je bila naseljena pojmovna komplesknost in zgoščenost, ki jo je odreševal s kolesarsko poglobljenostjo.

 

Ni lepše ceste, kot je prazna avtocesta v času virusa.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
4
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
6
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.694
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.485
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.293
04/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.143
05/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.342
06/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.973
07/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.169
08/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.288
09/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.118
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 926