Komentar

Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)

Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke koles, če ste ga hoteli srečati v Düsseldorfu, ste ga morali poiskati v trgovini s kolesi. Vse svoje življenje je imel interes za kolo in kolesarjenje. V njem je obstajala kolesarska obsedenost. Znal je reči, da je sobotno kolesarjenje del DNK-ja ravninskih Nemcev in Nizozemcev. Kolo je bilo zanj nadčloveški stroj, ikona avantgardne umetnosti od njenega samega začetka. Kolo in kolesarjenje je bilo zanj simfonija prevozne popolnosti.

09.05.2020 23:32
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Florian Schneider-Esleben   Kraftwerk   Düsseldorf   Ralf Hutter   Organizacija   Elektrarna

Ni lepše ceste, kot je prazna avtocesta v času virusa.

Menim, da se vsi zavedamo, kaj se zgodi, ko preneha delovati gigantska elektrarna. To se je zgodilo te dni v eni od največjih v Evropi. Nastopil je totalen mrk. Zapustil nas je Florian Schneider-Esleben, osrednji operater upravljalske kabine Kraftwerk. V izteku prvega vala virusnega besnila se nam je zgodil še en zastoj. Popoln zastoj. Njegovo življenje je preminulo v časih visoke napetosti. Dokončno se je preoblikovalo v zaključeno umetniško celoto. Takšno, da jo bodo v naslednjih stoletjih brez težav predstavljali in razstavljali prihajajočim generacijam. Florian Schneider-Esleben si je izoblikoval nesmrtno umetniško biografijo.

 

Nekaj semplov biografije: Düsseldorf je zagotovo eno najpomembnejših središč evropske umetnosti. Florian Schneider-Esleben je bil že v otroštvu pod neposrednim vplivom umetniškega giganta Josepha Beuysa. Še več, kot rosno mlad glasbenik je igral prečno flavto in violino na Beuysevih performansih. Težko je bilo preseči Beuysa, a ga je presegel. Odraščal je v avantgardističnem miljeju očeta Paula, izjemnega arhitekta, ki je doma redno gostil avantgardistične umetnike tistega časa. Med tem, ko so si odrasli za mizo izmenjevali ideje o umetnosti, jih je Florian hlastno požiral. Zato je bilo tudi pričakovano, da bo mladenič usmeril svoj energetski vektor v študij umetnosti. 

 

Na tem mestu nastopi pogon turbin neverjetnih razsežnosti: S sošolcem Ralfom Hütterjem (orgle, sintesajzer) sta v času, ko sta obiskovala Visoko šolo za glasbo Robert Schumann, izoblikovala glasbeno skupino Organizacija. V njej sta preigravala ideje Karlheinza Stochausena. Visoko zastavljeno glasbeno resnost sta kontrapunktirala z elektro tolkalskimi ritmizacijami. V tako strukturirano glasbo sta uvajala linije melodičnosti. Elektronska glasba je slavje modernosti.

 

Sempli in sinti: Düsseldorf je dobil že na začetku šestdesetih let pomembno umetniško vsebino, elektro eksperimentalno sceno. Na vrhuncu hipijevsko razuzdane evforije so se na odru znašli mladeniči s konzervativno pristriženimi lasmi. S koncertnega podija so se zazrli v občinstvo z nepremičnimi obrazi avtomatonov, konstruktivističnih rabotnikov. Operirali so z močjo elektronskih sekvenc. Z odra so oddajali vse nasprotno od pričakovanega.

 

 

Elektro rabotnik I.

 

Kraftwerkovski osrednji oblikovni element je postal sempl, posnet zvočni vzorec! Proizvajali so hipnotične zvočne vzorce. Sempli so v njihovi koncertni falangi nadomestili brenkala in godala. Naj citiram mojega prijatelja Igorja Zupeta: Eno ikonično glasbilo so zamenjali z drugim ikoničnim glasbilom. Nadaljujem: Adijo kitare, pozdravljeni računalniki. Postali so neokonceptualni umetniški kolektiv rabotnikov, delavcev v umetnosti.

 

Čustveni spomin: Leta 1979 je pred menoj zazvenel ekstravagantni zvok, potencirani meta-disco, ki mu ni bilo para in se mu ni bilo mogoče na noben način upreti. Leto pred tem je bila v Idriji prelomna razstava tražaške avantgarde, ki mi je odkrila konstruktivistično stilno silo. Poleg naše TANK postave je bila vidna na razstavi še ena izjemna oseba, ki se je s svojimi oblikami podpisovala z EL (El Lisicki). Ko sem leta 1979 prvič uzrl naslovnico Jugotonove LP The Man Machine sem jo v hipu povezal z oblikovanjem EL Lisickega. Nihče drug ni mogel biti referenčni ok/vir te lepote! Ko sem poslušal LP, sem preskočil v čas neobstoječega teremin-konstruktivizma. Z elektronsko napravo so zajemali vzorce industrijskega zvoka. V tistem času je bila to najlepša možna zvočna slika Evrope.

 

Že od samega nastanka je Elektrarna proizvajala dva svetova istočasno: svet visoke umetnosti in pop/ularne kulture. Obe pa je združevala ideja Bauhausa - El Lisicky in Gropius. Kritika je fetišizirala predvsem njihovo projekcijo zahodnega sveta, oboževala je njihovo totalno neokonstruktivistično glasnost. Prav je bilo tako, ni se motila: elektrarna, delo in rabotnik. In seveda ironija ter užitek do totalitete.

 

Poslušajte glasbenika-futurista Silvia Mixa in neokonstruktiviste Karftwerke. Elektarana je demokratizirala novo resno glasbo. Na začetku svoje pojavnosti, še v časih Organizacije, je bila to še industrijska ljudska glasba. Na koncertnem odru osemdesetih let pa se je v Elektrarni začel proces cyborgizacije dogodkovnosti. Osrednjo procesualnost je vodil operater Florian Schneider-Esleben. Najprej je umrla njegova flavta.

 

Začelo se je veliko delo. Preskočimo ne nepomemben produkt Autobahn. Ta je kasneje postal strojnica Evropskega združevanja. Francija - Nemčija - Tour de France.

 

 

Elektro rabotnik II.

 

Vrhunec vseh vrhuncev: Computer World, 1981 / mojstrovina. V Kraftwerkovskih računalnikih so potekali matematični procesi. Lepota lucidnosti umetne kognicije. Matematika je skladni posnetek glasbe in ne obratno. Matematične operacije so potencirale vizijo Bauhausa. Če je bil pred drugo svetovno vojno Bauhaus totalno poražen, je po vojni prek Kraftwerka postal zmagovalen. Ne! Ni več možen nacistični resentiment, pokončan je. Upam le, da se ne motim! S pomočjo modernizma je dokončno potolčena ruralna, zdravo razumska nacistična kultura. Kraftwerkovski kanon je usmerjen iz modernizma v visoko razviti modernizem, preprosto preskočil je postmodernizem.

 

Sempl: Lepota je potreba po projekciji, če te ni, ni energije za projekcijo. Na zunaj so bili Kraftwerki monolitini, postavljeni na virusni razdalji, a znotraj gorljivi in anarhični. Še en dokaz o neokonstruktivizmu Kraftwerke: Mi smo oddajnik; Florjan Schneider-Esleben: Jaz sem antena, Srečko Kosovel. Umetnost je ljubezen do neskončne vrednosti.

 

Njihovi humanoidi, avtoportretni roboti so ovekovečili čas s svojo kolektivno brezčasnostjo. Kraftwerke je energetska geometričnost in simetrija, polna operativnih postopkov, je fetišizacija tehnoloških vmesnikov. Kraftwerk je odgovorna sistematika, kibernetska simbioza s strojno logiko. Stroji igrajo za nas tehno bravure.

 

In zdaj stran od kolektivne operacije, stran od operaterstva k indiviudalni obsesiji Floriana Schneiderja-Eslebena, h kolesarjenju: Poglejmo v umirjeno minimalnost, ki je obraz sodobne glasbe. Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke koles, če ste ga hoteli srečati v Düsseldorfu, ste ga morali poiskati v trgovini s kolesi. Vse svoje življenje je imel interes za kolo in kolesarjenje. V njem je obstajala kolesarska obsedenost. Znal je reči, da je sobotno kolesarjenje del DNK-ja ravninskih Nemcev in Nizozemcev. Kolo je bilo zanj nadčloveški stroj, ikona avantgardne umetnosti od njenega samega začetka. Kolo in kolesarjenje je bilo zanj simfonija prevozne popolnosti. V Florianu Schneider-Eslebenu je bila naseljena pojmovna komplesknost in zgoščenost, ki jo je odreševal s kolesarsko poglobljenostjo.

 

Ni lepše ceste, kot je prazna avtocesta v času virusa.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.472
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.953
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.261
04/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.590
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.559
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.450
07/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.251
08/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.942
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.134
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 937