Komentar

Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)

Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke koles, če ste ga hoteli srečati v Düsseldorfu, ste ga morali poiskati v trgovini s kolesi. Vse svoje življenje je imel interes za kolo in kolesarjenje. V njem je obstajala kolesarska obsedenost. Znal je reči, da je sobotno kolesarjenje del DNK-ja ravninskih Nemcev in Nizozemcev. Kolo je bilo zanj nadčloveški stroj, ikona avantgardne umetnosti od njenega samega začetka. Kolo in kolesarjenje je bilo zanj simfonija prevozne popolnosti.

09.05.2020 23:32
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Florian Schneider-Esleben   Kraftwerk   Düsseldorf   Ralf Hutter   Organizacija   Elektrarna

Ni lepše ceste, kot je prazna avtocesta v času virusa.

Menim, da se vsi zavedamo, kaj se zgodi, ko preneha delovati gigantska elektrarna. To se je zgodilo te dni v eni od največjih v Evropi. Nastopil je totalen mrk. Zapustil nas je Florian Schneider-Esleben, osrednji operater upravljalske kabine Kraftwerk. V izteku prvega vala virusnega besnila se nam je zgodil še en zastoj. Popoln zastoj. Njegovo življenje je preminulo v časih visoke napetosti. Dokončno se je preoblikovalo v zaključeno umetniško celoto. Takšno, da jo bodo v naslednjih stoletjih brez težav predstavljali in razstavljali prihajajočim generacijam. Florian Schneider-Esleben si je izoblikoval nesmrtno umetniško biografijo.

 

Nekaj semplov biografije: Düsseldorf je zagotovo eno najpomembnejših središč evropske umetnosti. Florian Schneider-Esleben je bil že v otroštvu pod neposrednim vplivom umetniškega giganta Josepha Beuysa. Še več, kot rosno mlad glasbenik je igral prečno flavto in violino na Beuysevih performansih. Težko je bilo preseči Beuysa, a ga je presegel. Odraščal je v avantgardističnem miljeju očeta Paula, izjemnega arhitekta, ki je doma redno gostil avantgardistične umetnike tistega časa. Med tem, ko so si odrasli za mizo izmenjevali ideje o umetnosti, jih je Florian hlastno požiral. Zato je bilo tudi pričakovano, da bo mladenič usmeril svoj energetski vektor v študij umetnosti. 

 

Na tem mestu nastopi pogon turbin neverjetnih razsežnosti: S sošolcem Ralfom Hütterjem (orgle, sintesajzer) sta v času, ko sta obiskovala Visoko šolo za glasbo Robert Schumann, izoblikovala glasbeno skupino Organizacija. V njej sta preigravala ideje Karlheinza Stochausena. Visoko zastavljeno glasbeno resnost sta kontrapunktirala z elektro tolkalskimi ritmizacijami. V tako strukturirano glasbo sta uvajala linije melodičnosti. Elektronska glasba je slavje modernosti.

 

Sempli in sinti: Düsseldorf je dobil že na začetku šestdesetih let pomembno umetniško vsebino, elektro eksperimentalno sceno. Na vrhuncu hipijevsko razuzdane evforije so se na odru znašli mladeniči s konzervativno pristriženimi lasmi. S koncertnega podija so se zazrli v občinstvo z nepremičnimi obrazi avtomatonov, konstruktivističnih rabotnikov. Operirali so z močjo elektronskih sekvenc. Z odra so oddajali vse nasprotno od pričakovanega.

 

 

Elektro rabotnik I.

 

Kraftwerkovski osrednji oblikovni element je postal sempl, posnet zvočni vzorec! Proizvajali so hipnotične zvočne vzorce. Sempli so v njihovi koncertni falangi nadomestili brenkala in godala. Naj citiram mojega prijatelja Igorja Zupeta: Eno ikonično glasbilo so zamenjali z drugim ikoničnim glasbilom. Nadaljujem: Adijo kitare, pozdravljeni računalniki. Postali so neokonceptualni umetniški kolektiv rabotnikov, delavcev v umetnosti.

 

Čustveni spomin: Leta 1979 je pred menoj zazvenel ekstravagantni zvok, potencirani meta-disco, ki mu ni bilo para in se mu ni bilo mogoče na noben način upreti. Leto pred tem je bila v Idriji prelomna razstava tražaške avantgarde, ki mi je odkrila konstruktivistično stilno silo. Poleg naše TANK postave je bila vidna na razstavi še ena izjemna oseba, ki se je s svojimi oblikami podpisovala z EL (El Lisicki). Ko sem leta 1979 prvič uzrl naslovnico Jugotonove LP The Man Machine sem jo v hipu povezal z oblikovanjem EL Lisickega. Nihče drug ni mogel biti referenčni ok/vir te lepote! Ko sem poslušal LP, sem preskočil v čas neobstoječega teremin-konstruktivizma. Z elektronsko napravo so zajemali vzorce industrijskega zvoka. V tistem času je bila to najlepša možna zvočna slika Evrope.

 

Že od samega nastanka je Elektrarna proizvajala dva svetova istočasno: svet visoke umetnosti in pop/ularne kulture. Obe pa je združevala ideja Bauhausa - El Lisicky in Gropius. Kritika je fetišizirala predvsem njihovo projekcijo zahodnega sveta, oboževala je njihovo totalno neokonstruktivistično glasnost. Prav je bilo tako, ni se motila: elektrarna, delo in rabotnik. In seveda ironija ter užitek do totalitete.

 

Poslušajte glasbenika-futurista Silvia Mixa in neokonstruktiviste Karftwerke. Elektarana je demokratizirala novo resno glasbo. Na začetku svoje pojavnosti, še v časih Organizacije, je bila to še industrijska ljudska glasba. Na koncertnem odru osemdesetih let pa se je v Elektrarni začel proces cyborgizacije dogodkovnosti. Osrednjo procesualnost je vodil operater Florian Schneider-Esleben. Najprej je umrla njegova flavta.

 

Začelo se je veliko delo. Preskočimo ne nepomemben produkt Autobahn. Ta je kasneje postal strojnica Evropskega združevanja. Francija - Nemčija - Tour de France.

 

 

Elektro rabotnik II.

 

Vrhunec vseh vrhuncev: Computer World, 1981 / mojstrovina. V Kraftwerkovskih računalnikih so potekali matematični procesi. Lepota lucidnosti umetne kognicije. Matematika je skladni posnetek glasbe in ne obratno. Matematične operacije so potencirale vizijo Bauhausa. Če je bil pred drugo svetovno vojno Bauhaus totalno poražen, je po vojni prek Kraftwerka postal zmagovalen. Ne! Ni več možen nacistični resentiment, pokončan je. Upam le, da se ne motim! S pomočjo modernizma je dokončno potolčena ruralna, zdravo razumska nacistična kultura. Kraftwerkovski kanon je usmerjen iz modernizma v visoko razviti modernizem, preprosto preskočil je postmodernizem.

 

Sempl: Lepota je potreba po projekciji, če te ni, ni energije za projekcijo. Na zunaj so bili Kraftwerki monolitini, postavljeni na virusni razdalji, a znotraj gorljivi in anarhični. Še en dokaz o neokonstruktivizmu Kraftwerke: Mi smo oddajnik; Florjan Schneider-Esleben: Jaz sem antena, Srečko Kosovel. Umetnost je ljubezen do neskončne vrednosti.

 

Njihovi humanoidi, avtoportretni roboti so ovekovečili čas s svojo kolektivno brezčasnostjo. Kraftwerke je energetska geometričnost in simetrija, polna operativnih postopkov, je fetišizacija tehnoloških vmesnikov. Kraftwerk je odgovorna sistematika, kibernetska simbioza s strojno logiko. Stroji igrajo za nas tehno bravure.

 

In zdaj stran od kolektivne operacije, stran od operaterstva k indiviudalni obsesiji Floriana Schneiderja-Eslebena, h kolesarjenju: Poglejmo v umirjeno minimalnost, ki je obraz sodobne glasbe. Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke koles, če ste ga hoteli srečati v Düsseldorfu, ste ga morali poiskati v trgovini s kolesi. Vse svoje življenje je imel interes za kolo in kolesarjenje. V njem je obstajala kolesarska obsedenost. Znal je reči, da je sobotno kolesarjenje del DNK-ja ravninskih Nemcev in Nizozemcev. Kolo je bilo zanj nadčloveški stroj, ikona avantgardne umetnosti od njenega samega začetka. Kolo in kolesarjenje je bilo zanj simfonija prevozne popolnosti. V Florianu Schneider-Eslebenu je bila naseljena pojmovna komplesknost in zgoščenost, ki jo je odreševal s kolesarsko poglobljenostjo.

 

Ni lepše ceste, kot je prazna avtocesta v času virusa.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
7
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
20
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.820
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.604
03/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 1.278
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.267
05/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.116
06/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 943
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 847
08/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 828
09/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 514
10/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 985