Komentar

Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)

Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke koles, če ste ga hoteli srečati v Düsseldorfu, ste ga morali poiskati v trgovini s kolesi. Vse svoje življenje je imel interes za kolo in kolesarjenje. V njem je obstajala kolesarska obsedenost. Znal je reči, da je sobotno kolesarjenje del DNK-ja ravninskih Nemcev in Nizozemcev. Kolo je bilo zanj nadčloveški stroj, ikona avantgardne umetnosti od njenega samega začetka. Kolo in kolesarjenje je bilo zanj simfonija prevozne popolnosti.

09.05.2020 23:32
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Florian Schneider-Esleben   Kraftwerk   Düsseldorf   Ralf Hutter   Organizacija   Elektrarna

Ni lepše ceste, kot je prazna avtocesta v času virusa.

Menim, da se vsi zavedamo, kaj se zgodi, ko preneha delovati gigantska elektrarna. To se je zgodilo te dni v eni od največjih v Evropi. Nastopil je totalen mrk. Zapustil nas je Florian Schneider-Esleben, osrednji operater upravljalske kabine Kraftwerk. V izteku prvega vala virusnega besnila se nam je zgodil še en zastoj. Popoln zastoj. Njegovo življenje je preminulo v časih visoke napetosti. Dokončno se je preoblikovalo v zaključeno umetniško celoto. Takšno, da jo bodo v naslednjih stoletjih brez težav predstavljali in razstavljali prihajajočim generacijam. Florian Schneider-Esleben si je izoblikoval nesmrtno umetniško biografijo.

 

Nekaj semplov biografije: Düsseldorf je zagotovo eno najpomembnejših središč evropske umetnosti. Florian Schneider-Esleben je bil že v otroštvu pod neposrednim vplivom umetniškega giganta Josepha Beuysa. Še več, kot rosno mlad glasbenik je igral prečno flavto in violino na Beuysevih performansih. Težko je bilo preseči Beuysa, a ga je presegel. Odraščal je v avantgardističnem miljeju očeta Paula, izjemnega arhitekta, ki je doma redno gostil avantgardistične umetnike tistega časa. Med tem, ko so si odrasli za mizo izmenjevali ideje o umetnosti, jih je Florian hlastno požiral. Zato je bilo tudi pričakovano, da bo mladenič usmeril svoj energetski vektor v študij umetnosti. 

 

Na tem mestu nastopi pogon turbin neverjetnih razsežnosti: S sošolcem Ralfom Hütterjem (orgle, sintesajzer) sta v času, ko sta obiskovala Visoko šolo za glasbo Robert Schumann, izoblikovala glasbeno skupino Organizacija. V njej sta preigravala ideje Karlheinza Stochausena. Visoko zastavljeno glasbeno resnost sta kontrapunktirala z elektro tolkalskimi ritmizacijami. V tako strukturirano glasbo sta uvajala linije melodičnosti. Elektronska glasba je slavje modernosti.

 

Sempli in sinti: Düsseldorf je dobil že na začetku šestdesetih let pomembno umetniško vsebino, elektro eksperimentalno sceno. Na vrhuncu hipijevsko razuzdane evforije so se na odru znašli mladeniči s konzervativno pristriženimi lasmi. S koncertnega podija so se zazrli v občinstvo z nepremičnimi obrazi avtomatonov, konstruktivističnih rabotnikov. Operirali so z močjo elektronskih sekvenc. Z odra so oddajali vse nasprotno od pričakovanega.

 

 

Elektro rabotnik I.

 

Kraftwerkovski osrednji oblikovni element je postal sempl, posnet zvočni vzorec! Proizvajali so hipnotične zvočne vzorce. Sempli so v njihovi koncertni falangi nadomestili brenkala in godala. Naj citiram mojega prijatelja Igorja Zupeta: Eno ikonično glasbilo so zamenjali z drugim ikoničnim glasbilom. Nadaljujem: Adijo kitare, pozdravljeni računalniki. Postali so neokonceptualni umetniški kolektiv rabotnikov, delavcev v umetnosti.

 

Čustveni spomin: Leta 1979 je pred menoj zazvenel ekstravagantni zvok, potencirani meta-disco, ki mu ni bilo para in se mu ni bilo mogoče na noben način upreti. Leto pred tem je bila v Idriji prelomna razstava tražaške avantgarde, ki mi je odkrila konstruktivistično stilno silo. Poleg naše TANK postave je bila vidna na razstavi še ena izjemna oseba, ki se je s svojimi oblikami podpisovala z EL (El Lisicki). Ko sem leta 1979 prvič uzrl naslovnico Jugotonove LP The Man Machine sem jo v hipu povezal z oblikovanjem EL Lisickega. Nihče drug ni mogel biti referenčni ok/vir te lepote! Ko sem poslušal LP, sem preskočil v čas neobstoječega teremin-konstruktivizma. Z elektronsko napravo so zajemali vzorce industrijskega zvoka. V tistem času je bila to najlepša možna zvočna slika Evrope.

 

Že od samega nastanka je Elektrarna proizvajala dva svetova istočasno: svet visoke umetnosti in pop/ularne kulture. Obe pa je združevala ideja Bauhausa - El Lisicky in Gropius. Kritika je fetišizirala predvsem njihovo projekcijo zahodnega sveta, oboževala je njihovo totalno neokonstruktivistično glasnost. Prav je bilo tako, ni se motila: elektrarna, delo in rabotnik. In seveda ironija ter užitek do totalitete.

 

Poslušajte glasbenika-futurista Silvia Mixa in neokonstruktiviste Karftwerke. Elektarana je demokratizirala novo resno glasbo. Na začetku svoje pojavnosti, še v časih Organizacije, je bila to še industrijska ljudska glasba. Na koncertnem odru osemdesetih let pa se je v Elektrarni začel proces cyborgizacije dogodkovnosti. Osrednjo procesualnost je vodil operater Florian Schneider-Esleben. Najprej je umrla njegova flavta.

 

Začelo se je veliko delo. Preskočimo ne nepomemben produkt Autobahn. Ta je kasneje postal strojnica Evropskega združevanja. Francija - Nemčija - Tour de France.

 

 

Elektro rabotnik II.

 

Vrhunec vseh vrhuncev: Computer World, 1981 / mojstrovina. V Kraftwerkovskih računalnikih so potekali matematični procesi. Lepota lucidnosti umetne kognicije. Matematika je skladni posnetek glasbe in ne obratno. Matematične operacije so potencirale vizijo Bauhausa. Če je bil pred drugo svetovno vojno Bauhaus totalno poražen, je po vojni prek Kraftwerka postal zmagovalen. Ne! Ni več možen nacistični resentiment, pokončan je. Upam le, da se ne motim! S pomočjo modernizma je dokončno potolčena ruralna, zdravo razumska nacistična kultura. Kraftwerkovski kanon je usmerjen iz modernizma v visoko razviti modernizem, preprosto preskočil je postmodernizem.

 

Sempl: Lepota je potreba po projekciji, če te ni, ni energije za projekcijo. Na zunaj so bili Kraftwerki monolitini, postavljeni na virusni razdalji, a znotraj gorljivi in anarhični. Še en dokaz o neokonstruktivizmu Kraftwerke: Mi smo oddajnik; Florjan Schneider-Esleben: Jaz sem antena, Srečko Kosovel. Umetnost je ljubezen do neskončne vrednosti.

 

Njihovi humanoidi, avtoportretni roboti so ovekovečili čas s svojo kolektivno brezčasnostjo. Kraftwerke je energetska geometričnost in simetrija, polna operativnih postopkov, je fetišizacija tehnoloških vmesnikov. Kraftwerk je odgovorna sistematika, kibernetska simbioza s strojno logiko. Stroji igrajo za nas tehno bravure.

 

In zdaj stran od kolektivne operacije, stran od operaterstva k indiviudalni obsesiji Floriana Schneiderja-Eslebena, h kolesarjenju: Poglejmo v umirjeno minimalnost, ki je obraz sodobne glasbe. Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke koles, če ste ga hoteli srečati v Düsseldorfu, ste ga morali poiskati v trgovini s kolesi. Vse svoje življenje je imel interes za kolo in kolesarjenje. V njem je obstajala kolesarska obsedenost. Znal je reči, da je sobotno kolesarjenje del DNK-ja ravninskih Nemcev in Nizozemcev. Kolo je bilo zanj nadčloveški stroj, ikona avantgardne umetnosti od njenega samega začetka. Kolo in kolesarjenje je bilo zanj simfonija prevozne popolnosti. V Florianu Schneider-Eslebenu je bila naseljena pojmovna komplesknost in zgoščenost, ki jo je odreševal s kolesarsko poglobljenostjo.

 

Ni lepše ceste, kot je prazna avtocesta v času virusa.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
2
24.09.2020 21:20
V resnici ne gre ne za levico ne za desnico, kot verjetno misli večina. Večina se žal moti. Gre za obstoj sil, ki polarizirajo ... Več.
Piše: Miha Burger
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.416
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.816
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.906
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.986
05/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.475
06/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.542
07/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.573
08/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.132
09/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.035
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.164