Komentar

Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo

Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste "ponarodele" fraze, ki jih večina ljudi dobronamerno ponavlja, ne da bi se vprašala, kaj pravzaprav izgovarjajo. Če zakurite pod kotlom in žabo vržete v vrelo vodo, bo brž skočila ven. Če pa jo vržete v mlačno in počasi segrevate, bo obtičala v kotlu do bridkega konca. Tudi sam sem sodil med ponavljalce ponarodele fraze o vojni z mediji, dokler nisem pred sedmimi leti v Berlinu naletel na modrega moža, sicer dolgoletnega prijatelja pokojnega nemškega kanclerja Helmuta Kohla. V pogovoru, čakajoč na začetek okrogle mize, sem mimogrede izgovoril to frazo in se nato zagledal v njegove dvignjene obrvi.

12.05.2020 12:20
Piše: Janez Janša
Ključne besede:   Janez Janša   mediji   vojna   RTV Slovenija   Helmut Kohl

"Vojna posameznika z mediji ne obstaja, kot ne obstaja vojna posameznika z vojsko neke države."

 

"V antičnem Rimu so mlade legate učili, da je strah pred rimskimi legijami močnejše orožje od njihovih sulic in mečev," je začel svoj poduk modri mož. In nadaljeval (povzeto po zapisku) z lekcijo iz davne zgodovine. "Zato so prek trgovcev in popotnikov načrtno širili glas po vsem takrat znanem svetu, da so rimske legije nepremagljive. Bile so sicer izjemno disciplinirane, izurjene in dobro opremljene, a nikakor ne nepremagljive. Premagovali so jih Kelti, Germani, Kartažani, Parti in mnogi drugi, njihove bitke pa so bile kljub temu doma in po svetu vztrajno opevane kot zmagovite. In mnogi Rimljani so v njihovo nepremagljivost verjeli celo še potem, ko so jim pretorjanci kar sami za cesarje postavljali 'barbare', cesarstvo pa je zgnilo zaradi lastne dekadence. Res pa takrat niso poznali interneta."

 

"Podobno je z mediji oziroma predvsem tistimi mediji, ki so pretežno orodje propagande namesto ogledalo resnice," je prešel na bistvo. "Takšni mediji si jemljejo pravico do monopola nad vedenjem in presojo. Kritizirajo, a ne prenesejo, če kdo kritizira njih. Njim ne smeš ničesar oporekati. Še manj njihovim lastnikom oziroma gospodarjem. Lahko se samo strinjaš z njimi. Sicer te proglasijo za neprištevnega, te smešijo in morijo tvoje ime. Če ne odnehaš, se braniš in se ne predaš, te obtožijo napada. Obrnejo. Ti da napadaš njih, ti naenkrat očitajo, celo da se greš vojno proti njim ti obesijo", je dejal in se malo zamislil.

 

"Moj prijatelj Helmut Kohl je postal njihova tarča potem, ko je nekje izjavil, da časopisov sploh ne bere," je nadaljeval. "Dejal je v nekem intervjuju, da časopisi pišejo o tem, kar se je že zgodilo, njega pa da predvsem zanima prihodnost, manj preteklost, zato da jih ne bere. Planili so nanj, še posebej levičarski Spiegel, in ga na koncu začeli obtoževati vsega mogočega. Prijatelji so ga začeli svariti, naj popusti, češ da vojne z mediji ni mogoče dobiti. On pa jim je vrnil z vprašanjem, če poznajo koga, ki je zmagal tako, da je zbežal?"

 

Pozneje smo na okrogli mizi, kjer je sodelovalo veliko intelektualcev iz vseh celin, odprli isto temo in po več urnem pogovoru so se izoblikovale naslednje ugotovitve:

 

1. Medij, ki sledi resnici, kar je predpogoj, da se zbirki člankov ali prispevkov sploh lahko reče "medij", ne bo nikoli kritik, ki letijo nanj, razglasil za napad na svobodo novinarstva ali celo za vojno proti medijem. Objavil bo kritiko in jo skušal ovreči z dejstvi. Če teh ni, se bo uredništvo opravičilo in popravilo škodo. Če nek "medij" ravna drugače, to seveda ni medij, ampak podaljšek nekega ozkega, partikularnega interesa, nikakor pa ne steber svobode in demokracije.

 

2. Če nekoga lažno oblatijo in se napadeni ne brani, češ "z mediji se ne splača prepirati", je že na samem začetku izgubil bitko. Če se zanaša na to, da bo na sodišču dokazal pravico, bo medijsko umorjen po nekaj mesecih (mesecih ponekod na zahodu, v Sloveniji po več letih, na Kitajskem nikoli) pravdanja z začudenjem opazil, da so ravno tisti mediji, ki so ga najbolj morili, sodbo v njegovo korist objavili na najmanj opaznem mestu ali času z najmanjšimi črkami ali minutažo, ostali pa večinoma zamolčali, češ da jih ne zadeva.

 

3. Kritiko svojega lažnivega ali manipulativnega poročanja razglasijo za vojno, kar preprostega človeka že zaradi pojma kar strese. Nato tistemu, ki ga medijsko morijo, obesijo še to, da vodi vojno proti njim. V mlačni vodi skuhan del "javnega" mnenja pa modro kima, češ "vojne z mediji se ne more dobit".

 

 

Poklicno skupino, ki se je znotraj zahodne civilizacije najprej oklicala za sedmo silo, nato za četrto (neizvoljeno) vejo oblasti, na koncu pa kar za moralnega razsodnika nad politično korektnostjo, danes vse težje prepoznavamo kot nekaj dobrega, saj v resnici niso več ne eno ne drugo ne tretje. To se vse bolj jasno razkriva tudi širši javnosti. Dva zgodovinska "izenačevalca" moderne družbe, izobrazba in internet, namreč drastično rušita nastajajoče malike Orwellovske družbe in prinašata upanje, da zahodna civilizacija ne bo doživela usode (Zahodnega) Rimskega cesarstva. Svetovne knjižnice znanja, dostopne v realnem času stotinam milijonov ljudi, močno otežujejo usmerjanje "vedenja" v nacionalnih, regionalnih in globalnem okviru. Internet daje vsakemu posamezniku delček moči medija, kar v povezavi z znanjem in možnostjo takojšnjega preverjanja informacij močno omejuje  doseg medijskih monopolov. Sodobno "zdravilo" za medijske monopole sta tako še vedno nujna konkurenca v medijskem prostoru ter svoboden internet.

 

Tudi v Sloveniji bi bila takšna razprava o medijski svobodi in "vojni z mediji" več kot dobrodošla.

 

Julija 2016 sem na konvenciji Republikanske stranke srečal kolega iz IRI, Mednarodnega republikanskega inštituta, znanega strokovnjaka, ki se ukvarja z analizo volilnih kampanj. Bil je zelo pesimističen. Glede možnosti zmage njihovega kandidata Donalda Trumpa na predsedniških volitvah je celo dejal, da realnih možnosti ni in da bo njegova kandidatura zelo škodila stranki tudi na vzporednih kongresnih volitvah ter volitvah v posamičnih zveznih državah. Seveda ni pozabil dodati, da Donalda Trumpa od 300 največjih medijev v ZDA podpirajo samo trije in da njegovi kandidaturi od vsega najbolj škodijo njegovi tviti. Podobno je bilo tudi mnenje večine članov vodstva Republikanske stranke, s katerimi smo se srečevali v tistih dneh na konvenciji.

 

Kot vemo, so se volitve leta 2016 v ZDA končale ne samo s predsedniško zmago Donalda Trumpa, ampak je Republikanska stranka slavila tudi na kongresnih volitvah ter v več kot dveh tretjinah zveznih držav, kjer so bile volitve istočasno s predsedniškimi. Nekaj mesecev kasneje sem dobil v branje interno analizo volitev, ki jo je sopodpisal isti strokovnjak. V njej so med drugim zapisali, da med najpomembnejše razloge za zmago Donalda Trumpa na predsedniških volitvah sodi njegova neposredna komunikacija z volilci, predvsem pa njegove hitre, ljudem razumljive reakcije preko twitterja, ki so sovražno razpoloženim medijem onemogočile še hujše manipulacije.

 

Kadar se mediji z monopolno močjo lotijo posameznika ali manjšinske skupine v družbi in se ta ali ti poskušajo braniti, to ni medijska vojna. Ne pri nas ne nikjer drugod po svetu. Le privid v tej smeri ustvarjajo. V resnici v teh obračunih s šibkejšimi ni nobene moralne moči, le gola zloraba privilegiranega monopolnega položaja ali celo davkoplačevalskega denarja, zloraba javnosti in strah pred resnico.

 

Vojna posameznika z mediji ne obstaja, kot ne obstaja vojna posameznika z vojsko neke države. Delno točen je lahko le termin "medijska vojna", kadar se konkurenčni mediji s približno enakim vplivom spopadajo med sabo. Tega so bile mnoge zahodne družbe stoletja navajene, ker se je tako vzpostavljala konkurenca in preprečevali monopoli. Med mislečimi ljudmi, kar bi novinarji morali biti, ni vrednotno nevtralnih, saj imajo vsi normalni ljudje z razumom svoje vrednotno prepričanje. Zato morajo imeti v demokratični družbi različne vrednotne usmeritve čimbolj enake možnosti izražanja in zagovora svojih idej. Medijska konkurenca je pomembnejša od vsake druge oziroma je predpogoj demokratične družbene ureditve in svobodne družbe nasploh.

 

Posameznik vojne z mediji  torej res ne more dobiti, ker takšne vojne ni in je nikoli nikjer ni bilo. Lahko pa se razbijajo monopoli laži. To pa ne le da se da, ampak je za dobro prihodnost kateregakoli naroda ali države to nujno potrebno. Za začetek je izjemno zdravo ne gledati, brati ali poslušati tistih "medijev", pri katerih že vnaprej veš, kako bodo stvar obrnili. Samo čas izgubljaš z njimi. Še posebej v Sloveniji, kjer se je vodstvu nacionalne RTV Slovenija maja 2020 zapisal naslednji stavek:

 

"Javna radiotelevizija predstavlja enega od temeljev svobodne družbe, zato napadi na RTV Slovenija pomenijo tudi napad na demokracijo."

 

Pred 32 leti, maja 1988, so v isti hiši prebrali tole izjavo takratnega predsedstva CK ZKJ:

 

" … JLA predstavlja enega od temeljev svobodne in neodvisne SFRJ, zato napadi nanjo pomenijo tudi napad na socialistično samoupravno ureditev … "

 

Predstavljajte si, da bi ob robu protestov, na katerih se množično krši Zakon o nalezljivih boleznih, kjer posamezniki, oblečeni v uniforme agresorske JLA vihtijo zastave avtoritarne SFRJ in na katerih poslanci Socialnih demokratov in stranke Levica nosijo majice s slikami množičnih morilcev in diktatorjev (in ob tem vzklikajo proti diktatorski vkladi!) vlada objavi komunike, v katerem bi pisalo:

 

"Slovenska vlada, oblikovana po ustavnem postopku in sestavljena na podlagi demokratično izražene večinske volje volilcev, predstavlja enega od temeljev svobodne družbe, zato napadi na vlado in vladno koalicijo pomenijo tudi napad na demokracijo."

 

Si predstavljajte reakcije "javne radiotelevizije"? Če si, potem vam je vse jasno, kje smo in kako globoka je sprevrženost tistih, ki so se brez vsakih volitev ali ustavnega postopka in brez vsakega sramu samooklicali za "temelj svobodne družbe".

 

Ob tem pa se nikoli ne vprašajo, kako se počutijo žrtve njihovih medijskih umorov in njihove družine. Od njih javno obsojeni in oblateni in medijsko umorjeni, še preden so se sodni postopki sploh začeli. Na stotine teh, ki se niti ne branijo, pa bolj znani primeri od Noviča do Radana in končno celo do tistih redkih sodnikov, ki so se upali soditi drugače od medijskih morilcev. Tudi te zadnje čase neusmiljeno diskreditirajo ravno v tistih medijih, ki se brez sramu hkrati razglašajo za branike pravne države in demokracije.

 

V obeh TV hišah z največjim davkoplačevalskim in monopolno oglaševalskim kolačem ter posledično deležem gledalcev je zaposlenih tudi veliko sposobnih, profesionalnih in etičnih novinarjev in sodelavcev, ki pa ob hujskaškem urednikovanju in vodenju ne pridejo do izraza. Ozračje nestrpnosti in sovraštva ustvarja ozek krog urednic, družinsko in kapitalsko povezanih s stebri globoke države ter nekaj povprečnih in podpovprečnih novinark ali novinarjev na vpoklic, ki se v normalni medijski hiši ne bi prebili niti med poročevalce z živilskih tržnic.

 

Bogata zgodovina nastankov totalitarnih režimov, od fašističnih do nacional socialističnih, komunističnih, islamističnih do postkomunističnih hibridov (Solženicin) pametne opozarja na očitne znake nevarnosti:

 

1. Medijski monopol, ki omogoča vzpostavljanje dvojnih meril državnih organov (npr. pranje 1000 milijonov evrov za totalitarni režim v državni banki se ne preiskuje in sankcionira, zaslišuje pa se predsednika parlamentarne komisije, ki je to odkrivala);

 

2. Širjenje lažne slike o stanju v državi, kjer se drugim podtika svoja ravnanja in namene;

 

3. Napadanje in diskreditacija vsega, kar demokratično izvoljenim oblastem omogoča kakršnokoli medijsko, diplomatsko ali javno obrambo ter pozivanje napadenih, naj se ne branijo;

 

4. Povzročanje izrednih razmer za vsako ceno.

 

 

Še posebej točka 3 je zanje ključnega pomena. V preprostem jeziku bi jo lahko parafrizirali tudi s stavkom: "Odvrzite orožje, pa bomo lepše ravnali z vami."

 

Ali: "Ne pošiljajte depeš, pa ne bo problemov. Ne imenujte svojega nadzornika v svet RTV, čeprav vam po zakonu pripada, ker bo sledil medijski pogrom. Nehajte tvitati, pa vas ne bo nihče napadal."

 

Ali res?

 

Zgodovina nas neusmiljeno uči, da je rezultat praviloma obraten. Totalitaristi so svoje nasprotnike vedno najprej razorožili, nato pa postrelili. Medijsko in fizično. Najprej prvo, nato drugo. Najprej diskreditacija, nato likvidacija. Če je potrebno, tudi fizična. Mogoče v mlačni vodi sploh niste opazili, da grožnje s smrtjo in pozive k umorom na levičarskih shodih RTV Slovenija, POP TV in ostali "mediji" iz iste jate obravnavajo kot nekaj "normalnega", celo samoumevnega. Pri tem jim pomagajo mnogi v bistvu dobronamerni in bogaboječi posamezniki, ki pa se ne želijo javno izpostavljati in opravičilo za umanjkanje svojega poguma iščejo na obeh straneh. Vse dokler se sami ne znajdejo v kolesju, kar se pri nas vsakemu, če res želi delati pošteno in za skupno dobro, slej ko prej zgodi.

 

Ne čakajte torej, čas je zdaj. Pod kotlom močno gori.

 

In v bistvu kuhajo vas, ne vlado. Smo v času pandemije. Slovenija je zaradi izjemno odgovornega ravnanja velike večine prebivalstva, požrtvovalnega dela zdravnikov in medicinskih sester ter urgentnih reakcij vlade uspešno obvladala prvi val. Naredimo vse, da ne bo naslednjih izbruhov. To je skoraj popolnoma odvisno od našega odgovornega ravnanja. Peščica neodgovornih lahko ogrozi vse ostale. Poleg tega pa neizogibno prihaja naslednji, veliko večji krizni val. Recesija. Samo s skupnimi močmi lahko preprečimo njene najbolj razdiralne posledice. Slovenija to zmore, vendar ne razdeljena. Zato je potreben aktiven napor za skupno dobro in močan glas, glas brez lažne "politične korektnosti", glas vsakega posameznika proti hujskaštvu, ustvarjanju dodatnih izrednih razmer in neodgovornemu početju.

 

Janez Janša je predsednik slovenske vlade. Prispevek je bil objavljen na spletni strani predsednika vlade (vir).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.477
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.954
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.267
04/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.592
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.560
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.452
07/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.271
08/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.944
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.134
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 937