Komentar

Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo

Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste "ponarodele" fraze, ki jih večina ljudi dobronamerno ponavlja, ne da bi se vprašala, kaj pravzaprav izgovarjajo. Če zakurite pod kotlom in žabo vržete v vrelo vodo, bo brž skočila ven. Če pa jo vržete v mlačno in počasi segrevate, bo obtičala v kotlu do bridkega konca. Tudi sam sem sodil med ponavljalce ponarodele fraze o vojni z mediji, dokler nisem pred sedmimi leti v Berlinu naletel na modrega moža, sicer dolgoletnega prijatelja pokojnega nemškega kanclerja Helmuta Kohla. V pogovoru, čakajoč na začetek okrogle mize, sem mimogrede izgovoril to frazo in se nato zagledal v njegove dvignjene obrvi.

12.05.2020 12:20
Piše: Janez Janša
Ključne besede:   Janez Janša   mediji   vojna   RTV Slovenija   Helmut Kohl

"Vojna posameznika z mediji ne obstaja, kot ne obstaja vojna posameznika z vojsko neke države."

 

"V antičnem Rimu so mlade legate učili, da je strah pred rimskimi legijami močnejše orožje od njihovih sulic in mečev," je začel svoj poduk modri mož. In nadaljeval (povzeto po zapisku) z lekcijo iz davne zgodovine. "Zato so prek trgovcev in popotnikov načrtno širili glas po vsem takrat znanem svetu, da so rimske legije nepremagljive. Bile so sicer izjemno disciplinirane, izurjene in dobro opremljene, a nikakor ne nepremagljive. Premagovali so jih Kelti, Germani, Kartažani, Parti in mnogi drugi, njihove bitke pa so bile kljub temu doma in po svetu vztrajno opevane kot zmagovite. In mnogi Rimljani so v njihovo nepremagljivost verjeli celo še potem, ko so jim pretorjanci kar sami za cesarje postavljali 'barbare', cesarstvo pa je zgnilo zaradi lastne dekadence. Res pa takrat niso poznali interneta."

 

"Podobno je z mediji oziroma predvsem tistimi mediji, ki so pretežno orodje propagande namesto ogledalo resnice," je prešel na bistvo. "Takšni mediji si jemljejo pravico do monopola nad vedenjem in presojo. Kritizirajo, a ne prenesejo, če kdo kritizira njih. Njim ne smeš ničesar oporekati. Še manj njihovim lastnikom oziroma gospodarjem. Lahko se samo strinjaš z njimi. Sicer te proglasijo za neprištevnega, te smešijo in morijo tvoje ime. Če ne odnehaš, se braniš in se ne predaš, te obtožijo napada. Obrnejo. Ti da napadaš njih, ti naenkrat očitajo, celo da se greš vojno proti njim ti obesijo", je dejal in se malo zamislil.

 

"Moj prijatelj Helmut Kohl je postal njihova tarča potem, ko je nekje izjavil, da časopisov sploh ne bere," je nadaljeval. "Dejal je v nekem intervjuju, da časopisi pišejo o tem, kar se je že zgodilo, njega pa da predvsem zanima prihodnost, manj preteklost, zato da jih ne bere. Planili so nanj, še posebej levičarski Spiegel, in ga na koncu začeli obtoževati vsega mogočega. Prijatelji so ga začeli svariti, naj popusti, češ da vojne z mediji ni mogoče dobiti. On pa jim je vrnil z vprašanjem, če poznajo koga, ki je zmagal tako, da je zbežal?"

 

Pozneje smo na okrogli mizi, kjer je sodelovalo veliko intelektualcev iz vseh celin, odprli isto temo in po več urnem pogovoru so se izoblikovale naslednje ugotovitve:

 

1. Medij, ki sledi resnici, kar je predpogoj, da se zbirki člankov ali prispevkov sploh lahko reče "medij", ne bo nikoli kritik, ki letijo nanj, razglasil za napad na svobodo novinarstva ali celo za vojno proti medijem. Objavil bo kritiko in jo skušal ovreči z dejstvi. Če teh ni, se bo uredništvo opravičilo in popravilo škodo. Če nek "medij" ravna drugače, to seveda ni medij, ampak podaljšek nekega ozkega, partikularnega interesa, nikakor pa ne steber svobode in demokracije.

 

2. Če nekoga lažno oblatijo in se napadeni ne brani, češ "z mediji se ne splača prepirati", je že na samem začetku izgubil bitko. Če se zanaša na to, da bo na sodišču dokazal pravico, bo medijsko umorjen po nekaj mesecih (mesecih ponekod na zahodu, v Sloveniji po več letih, na Kitajskem nikoli) pravdanja z začudenjem opazil, da so ravno tisti mediji, ki so ga najbolj morili, sodbo v njegovo korist objavili na najmanj opaznem mestu ali času z najmanjšimi črkami ali minutažo, ostali pa večinoma zamolčali, češ da jih ne zadeva.

 

3. Kritiko svojega lažnivega ali manipulativnega poročanja razglasijo za vojno, kar preprostega človeka že zaradi pojma kar strese. Nato tistemu, ki ga medijsko morijo, obesijo še to, da vodi vojno proti njim. V mlačni vodi skuhan del "javnega" mnenja pa modro kima, češ "vojne z mediji se ne more dobit".

 

 

Poklicno skupino, ki se je znotraj zahodne civilizacije najprej oklicala za sedmo silo, nato za četrto (neizvoljeno) vejo oblasti, na koncu pa kar za moralnega razsodnika nad politično korektnostjo, danes vse težje prepoznavamo kot nekaj dobrega, saj v resnici niso več ne eno ne drugo ne tretje. To se vse bolj jasno razkriva tudi širši javnosti. Dva zgodovinska "izenačevalca" moderne družbe, izobrazba in internet, namreč drastično rušita nastajajoče malike Orwellovske družbe in prinašata upanje, da zahodna civilizacija ne bo doživela usode (Zahodnega) Rimskega cesarstva. Svetovne knjižnice znanja, dostopne v realnem času stotinam milijonov ljudi, močno otežujejo usmerjanje "vedenja" v nacionalnih, regionalnih in globalnem okviru. Internet daje vsakemu posamezniku delček moči medija, kar v povezavi z znanjem in možnostjo takojšnjega preverjanja informacij močno omejuje  doseg medijskih monopolov. Sodobno "zdravilo" za medijske monopole sta tako še vedno nujna konkurenca v medijskem prostoru ter svoboden internet.

 

Tudi v Sloveniji bi bila takšna razprava o medijski svobodi in "vojni z mediji" več kot dobrodošla.

 

Julija 2016 sem na konvenciji Republikanske stranke srečal kolega iz IRI, Mednarodnega republikanskega inštituta, znanega strokovnjaka, ki se ukvarja z analizo volilnih kampanj. Bil je zelo pesimističen. Glede možnosti zmage njihovega kandidata Donalda Trumpa na predsedniških volitvah je celo dejal, da realnih možnosti ni in da bo njegova kandidatura zelo škodila stranki tudi na vzporednih kongresnih volitvah ter volitvah v posamičnih zveznih državah. Seveda ni pozabil dodati, da Donalda Trumpa od 300 največjih medijev v ZDA podpirajo samo trije in da njegovi kandidaturi od vsega najbolj škodijo njegovi tviti. Podobno je bilo tudi mnenje večine članov vodstva Republikanske stranke, s katerimi smo se srečevali v tistih dneh na konvenciji.

 

Kot vemo, so se volitve leta 2016 v ZDA končale ne samo s predsedniško zmago Donalda Trumpa, ampak je Republikanska stranka slavila tudi na kongresnih volitvah ter v več kot dveh tretjinah zveznih držav, kjer so bile volitve istočasno s predsedniškimi. Nekaj mesecev kasneje sem dobil v branje interno analizo volitev, ki jo je sopodpisal isti strokovnjak. V njej so med drugim zapisali, da med najpomembnejše razloge za zmago Donalda Trumpa na predsedniških volitvah sodi njegova neposredna komunikacija z volilci, predvsem pa njegove hitre, ljudem razumljive reakcije preko twitterja, ki so sovražno razpoloženim medijem onemogočile še hujše manipulacije.

 

Kadar se mediji z monopolno močjo lotijo posameznika ali manjšinske skupine v družbi in se ta ali ti poskušajo braniti, to ni medijska vojna. Ne pri nas ne nikjer drugod po svetu. Le privid v tej smeri ustvarjajo. V resnici v teh obračunih s šibkejšimi ni nobene moralne moči, le gola zloraba privilegiranega monopolnega položaja ali celo davkoplačevalskega denarja, zloraba javnosti in strah pred resnico.

 

Vojna posameznika z mediji ne obstaja, kot ne obstaja vojna posameznika z vojsko neke države. Delno točen je lahko le termin "medijska vojna", kadar se konkurenčni mediji s približno enakim vplivom spopadajo med sabo. Tega so bile mnoge zahodne družbe stoletja navajene, ker se je tako vzpostavljala konkurenca in preprečevali monopoli. Med mislečimi ljudmi, kar bi novinarji morali biti, ni vrednotno nevtralnih, saj imajo vsi normalni ljudje z razumom svoje vrednotno prepričanje. Zato morajo imeti v demokratični družbi različne vrednotne usmeritve čimbolj enake možnosti izražanja in zagovora svojih idej. Medijska konkurenca je pomembnejša od vsake druge oziroma je predpogoj demokratične družbene ureditve in svobodne družbe nasploh.

 

Posameznik vojne z mediji  torej res ne more dobiti, ker takšne vojne ni in je nikoli nikjer ni bilo. Lahko pa se razbijajo monopoli laži. To pa ne le da se da, ampak je za dobro prihodnost kateregakoli naroda ali države to nujno potrebno. Za začetek je izjemno zdravo ne gledati, brati ali poslušati tistih "medijev", pri katerih že vnaprej veš, kako bodo stvar obrnili. Samo čas izgubljaš z njimi. Še posebej v Sloveniji, kjer se je vodstvu nacionalne RTV Slovenija maja 2020 zapisal naslednji stavek:

 

"Javna radiotelevizija predstavlja enega od temeljev svobodne družbe, zato napadi na RTV Slovenija pomenijo tudi napad na demokracijo."

 

Pred 32 leti, maja 1988, so v isti hiši prebrali tole izjavo takratnega predsedstva CK ZKJ:

 

" … JLA predstavlja enega od temeljev svobodne in neodvisne SFRJ, zato napadi nanjo pomenijo tudi napad na socialistično samoupravno ureditev … "

 

Predstavljajte si, da bi ob robu protestov, na katerih se množično krši Zakon o nalezljivih boleznih, kjer posamezniki, oblečeni v uniforme agresorske JLA vihtijo zastave avtoritarne SFRJ in na katerih poslanci Socialnih demokratov in stranke Levica nosijo majice s slikami množičnih morilcev in diktatorjev (in ob tem vzklikajo proti diktatorski vkladi!) vlada objavi komunike, v katerem bi pisalo:

 

"Slovenska vlada, oblikovana po ustavnem postopku in sestavljena na podlagi demokratično izražene večinske volje volilcev, predstavlja enega od temeljev svobodne družbe, zato napadi na vlado in vladno koalicijo pomenijo tudi napad na demokracijo."

 

Si predstavljajte reakcije "javne radiotelevizije"? Če si, potem vam je vse jasno, kje smo in kako globoka je sprevrženost tistih, ki so se brez vsakih volitev ali ustavnega postopka in brez vsakega sramu samooklicali za "temelj svobodne družbe".

 

Ob tem pa se nikoli ne vprašajo, kako se počutijo žrtve njihovih medijskih umorov in njihove družine. Od njih javno obsojeni in oblateni in medijsko umorjeni, še preden so se sodni postopki sploh začeli. Na stotine teh, ki se niti ne branijo, pa bolj znani primeri od Noviča do Radana in končno celo do tistih redkih sodnikov, ki so se upali soditi drugače od medijskih morilcev. Tudi te zadnje čase neusmiljeno diskreditirajo ravno v tistih medijih, ki se brez sramu hkrati razglašajo za branike pravne države in demokracije.

 

V obeh TV hišah z največjim davkoplačevalskim in monopolno oglaševalskim kolačem ter posledično deležem gledalcev je zaposlenih tudi veliko sposobnih, profesionalnih in etičnih novinarjev in sodelavcev, ki pa ob hujskaškem urednikovanju in vodenju ne pridejo do izraza. Ozračje nestrpnosti in sovraštva ustvarja ozek krog urednic, družinsko in kapitalsko povezanih s stebri globoke države ter nekaj povprečnih in podpovprečnih novinark ali novinarjev na vpoklic, ki se v normalni medijski hiši ne bi prebili niti med poročevalce z živilskih tržnic.

 

Bogata zgodovina nastankov totalitarnih režimov, od fašističnih do nacional socialističnih, komunističnih, islamističnih do postkomunističnih hibridov (Solženicin) pametne opozarja na očitne znake nevarnosti:

 

1. Medijski monopol, ki omogoča vzpostavljanje dvojnih meril državnih organov (npr. pranje 1000 milijonov evrov za totalitarni režim v državni banki se ne preiskuje in sankcionira, zaslišuje pa se predsednika parlamentarne komisije, ki je to odkrivala);

 

2. Širjenje lažne slike o stanju v državi, kjer se drugim podtika svoja ravnanja in namene;

 

3. Napadanje in diskreditacija vsega, kar demokratično izvoljenim oblastem omogoča kakršnokoli medijsko, diplomatsko ali javno obrambo ter pozivanje napadenih, naj se ne branijo;

 

4. Povzročanje izrednih razmer za vsako ceno.

 

 

Še posebej točka 3 je zanje ključnega pomena. V preprostem jeziku bi jo lahko parafrizirali tudi s stavkom: "Odvrzite orožje, pa bomo lepše ravnali z vami."

 

Ali: "Ne pošiljajte depeš, pa ne bo problemov. Ne imenujte svojega nadzornika v svet RTV, čeprav vam po zakonu pripada, ker bo sledil medijski pogrom. Nehajte tvitati, pa vas ne bo nihče napadal."

 

Ali res?

 

Zgodovina nas neusmiljeno uči, da je rezultat praviloma obraten. Totalitaristi so svoje nasprotnike vedno najprej razorožili, nato pa postrelili. Medijsko in fizično. Najprej prvo, nato drugo. Najprej diskreditacija, nato likvidacija. Če je potrebno, tudi fizična. Mogoče v mlačni vodi sploh niste opazili, da grožnje s smrtjo in pozive k umorom na levičarskih shodih RTV Slovenija, POP TV in ostali "mediji" iz iste jate obravnavajo kot nekaj "normalnega", celo samoumevnega. Pri tem jim pomagajo mnogi v bistvu dobronamerni in bogaboječi posamezniki, ki pa se ne želijo javno izpostavljati in opravičilo za umanjkanje svojega poguma iščejo na obeh straneh. Vse dokler se sami ne znajdejo v kolesju, kar se pri nas vsakemu, če res želi delati pošteno in za skupno dobro, slej ko prej zgodi.

 

Ne čakajte torej, čas je zdaj. Pod kotlom močno gori.

 

In v bistvu kuhajo vas, ne vlado. Smo v času pandemije. Slovenija je zaradi izjemno odgovornega ravnanja velike večine prebivalstva, požrtvovalnega dela zdravnikov in medicinskih sester ter urgentnih reakcij vlade uspešno obvladala prvi val. Naredimo vse, da ne bo naslednjih izbruhov. To je skoraj popolnoma odvisno od našega odgovornega ravnanja. Peščica neodgovornih lahko ogrozi vse ostale. Poleg tega pa neizogibno prihaja naslednji, veliko večji krizni val. Recesija. Samo s skupnimi močmi lahko preprečimo njene najbolj razdiralne posledice. Slovenija to zmore, vendar ne razdeljena. Zato je potreben aktiven napor za skupno dobro in močan glas, glas brez lažne "politične korektnosti", glas vsakega posameznika proti hujskaštvu, ustvarjanju dodatnih izrednih razmer in neodgovornemu početju.

 

Janez Janša je predsednik slovenske vlade. Prispevek je bil objavljen na spletni strani predsednika vlade (vir).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.404
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.624
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.563
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.786
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.770
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.271
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.559
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.039
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.351
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.412