Opazili smo

Slovensko pismo (Petru Limbourgu, generalnemu direktorju Deutsche Welle)

Mi, podpisniki tega pisma, smo preprosto zavezani iztočnici, objavljeni na naslovni strani ene od nedavnih številk nemškega tednika Der Spiegel, ki se preprosto glasi: Sagen was ist.

15.05.2020 00:45
Ključne besede:   pismo   Deutsche Welle   Nemčija   Slovenija   Dimitrij Rupel   Borut Trekman   Damjan Prelovšek

Foto: Deutsche Welle

Vsi, ki podpirate izjavo, se lahko podpišete spodaj pod prispevek (kot komentar) oziroma lahko svoj podpis prispevate po elektronski poti (info@portalplus.si). Imena bomo ažurirano dodajali pod pismo.

Spoštovani gospod Peter Limbourg, generalni direktor Deutsche Welle

Bonn, Zvezna republika Nemčija

 

Podpisniki tega pisma se Vam moramo najprej predstaviti: smo svobodomiselni in svobodoljubni slovenski intelektualci, nekateri med nami smo se že v osemdesetih letih preteklega stoletja, vsak na svojem področju, angažirali za samostojnost, neodvisnost in demokratičnost slovenske države, vsi pa si za to prizadevamo danes. Ta naša prizadevanja so bila zmeraj deležna močne podpore Zvezne republike Nemčije in njenih medijev, med njimi tudi DW (Deutsche Welle). Poleg teh spominov nas na Nemčijo, njeno "liberalno demokracijo, zakoreninjeno v evropski kulturi", in na Vašo odlično ustanovo veže tudi privrženost geslu, ki je motto Vaše spletne predstavitve: "nepristranske informacije za svobodo duha" (Unbiased information for free minds).

 

DW tupatam, v zadnjem času celo pogosteje kot navadno, posveča pozornost političnim dogajanjem v naši državi. S tem pismom Vas želimo na kratko informirati o svojih pogledih, ki se deloma razlikujejo od Vaših poročil, kar je po naši sodbi verjetno posledica nesporazuma.

 

13. marca 2020 je bila v Ljubljani - po odstopu dotedanjega premiera Marjana Šarca - oblikovana nova desnosredinska koalicijska vlada, ki jo vodi Janez Janša, predsednik stranke, ki je zmagala na zadnjih parlamentarnih volitvah l. 2018. Ta vlada se je morala že v prvih dneh spoprijeti z epidemijo covid-19 in - podobno kot Vaša vlada - uvesti nekatere omejitve. Ukrepi te nove vlade so bili doslej uspešni: v Sloveniji je zaradi epidemije umrlo (sorazmerno) dvakrat manj ljudi kot v ZRN in desetkrat manj ljudi kot v v naši sosedi Italiji. Danes Slovenija podobno kot druge evropske države "rahlja" preventivne ukrepe in življenje se počasi normalizira.

 

Odkar imamo novo koalicijsko vlado, pa prihaja tudi do protestov in demonstracij zoper njene ukrepe in omejitve, ki jih protestniki, privrženci bivše - precej brezbrižne in malomarne - vlade razglašajo za avtoritarne, represivne. Vlado  premiera Janše obtožujejo, da epidemijo zlorablja za politične namene. To ni res! Nasprotniki sedanje vlade, ki so bili tudi nasprotniki vseh dosedanjih desnosredinskih vlad v tridesetih letih, odkar obstaja država Slovenija, pa ta neresnična dejstva nenehoma posredujejo tudi inozemskim medijem. Skratka: politične ambicije nasprotnikov aktualne vlade, ki je nastopila delo v težkih okoliščinah komaj pred dvema mesecema, vsiljujejo zmotne podobe o naši državi tudi tujini, kar podpisnike tega pisma zelo skrbi. Radi bi popravili napačni vtis, ki se je očitno pojavil tudi v Vaši hiši, ko je omenjenim poskusom izrekla posebno priznanje. Zato nam dovolite, da na kratko predstavimo svoje poglede na dogajanje v naši državi.

 

Najprej je treba pojasniti, da je bila tako v preteklosti, v času "slovenske pomladi", kot tudi danes na Slovenskem vloga intelektualcev še kako pomembna. Ob koncu hladne vojne jim je za svoja stališča in poglede uspelo pritegniti tudi zanimanje drugih slojev slovenske družbe (še posebej kmetov, pa tudi delojemalcev, uradništva in celo pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov, živečih v Sloveniji). To je ob koncu hladne vojne leta 1989 pripeljalo do ustanovitve Demosa (Demokratične Opozicije Slovenije), ki je izboril razpis prvih svobodnih demokratičnih volitev leta 1990, na njih tudi zmagal in sestavil prvo demokratičnoizvoljeno slovensko vlado, v katero je pritegnil tudi nekaj predstavnikov drugih, na volitvah nezmagovitih političnih strank dotedanjega režima. O tem procesu so evropsko demokratično javnost izčrpno in objektivno seznanjala evropska občila in s svojo podporo pomembno pripomogla k zmagi demokracije, kar velja še posebej za nemške elektronske medije in tisk (npr. Deutsche Welle, Frankfurter Allgemeine Zeitung, Die Zeit itn.), ki so tudi že prej namenjali precejšnjo pozornost preganjanju intelektualcev v nekdanji Jugoslaviji (npr. Edvarda Kocbeka, Milovana Đilasa itn.) in tudi zavoljo tega uživali v Sloveniji velik ugled. 

 

V Jugoslaviji je komunistični režim tretiral novinarje kot "družbenopolitične delavce", katerih naloga je sodelovanje pri uresničevanju njegove politike (in to pojmovanje se vse do danes ni bistveno spremenilo, saj so zdaj npr. osrednji, predvsem tiskani mediji v neposredni lasti predstavnikov krogov, ki so nastali iz do l. 1990 vladajočega političnega razreda). Medijsko prizorišče je še danes eden ključnih problemov nove slovenske države.

 

V letih 1945-1990 vladajoči politični razred se je že od vsega začetka - čeprav zavoljo splošno znanega dogajanja v razpadli nekdanji jugoslovanski federaciji po letu 1991 zelo previdno -  upiral demokratičnim spremembam, po letu 2002 pa je v Slovenijo pljusnil prvi očitnejši val poskusov restavracije socializma, ki ga je leta 2004, dvanajst let po razpadu Demosa, zaustavila prva desnosredinska vlada (Janeza Janše). Drugi val teh poskusov se je v času te Janševe vlade zgodil leta 2007, na predvečer predsedovanja Republike Slovenije Evropskemu svetu. Pri ponovnem pohodu levih strank, ki so (podobno kot Levica v ZRN) naslednice nekdanjega socialističnega režima, je prevladala t.i. "taktika novih obrazov" (npr. Zoran Janković, Alenka Bratušek, Miro Cerar, Marjan Šarec), oseb, ki so kandidirale za funkcijo predsednika vlade brez vsakršne politične kvalifikacije in povsem nepreskušene na državnem političnem prizorišču. Ti "novi obrazi" so v letih 2011-2018 na trojih zaporednih predčasnih (!) volitvah preprečili volilno zmago strankam, navezujočih se na izhodišča gibanja "slovenske pomladi". Marjan Šarec, premier, ki je konec januarja letos odstopil prostovoljno, npr. na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2018 sploh ni zmagal, ampak zgolj skrpal manjšinsko vlado, zato da je preprečil prevzem premierske funkcije zmagovalcu volitev Janezu Janši, s svojim nepričakovanim odstopom po komaj poldrugem letu vladanja pa je hotel izsiliti spet nove predčasne volitve, vendar se je pri tem uštel, saj je zgolj povzročil, da sestavi novo vladno koalicijo stranka, ki je pod predsedstvom Janeza Janše na volitvah leta 2018 zmagala. To taktiko "novih obrazov" pa sta pogosto spremljala tudi že omenjeni "izvoz" političnih scenarijev v tujino (v Italijo, na Finsko, v Veliko Britanijo, ZRN itn.), pa tudi "uvoz" iz tujine v Slovenijo. 

 

Danes brezposelna aktualna opozicija pripravlja tretji val vračanja oz. obnavljanja elementov komunističnega sistema po zgledih zloglasnih Miloševićevih "mitingov resnice" in po vsem videzu namerava z množičnim kolesarjenjem in z ignoriranjem dejstev zrušiti legalno in legitimno slovensko vlado. Glavni mediji in nekateri novinarji, ki se Vam oglašajo, so opustili vrednote nepristranskosti in upoštevanja dejstev in spet postali "družbenopolitični" delavci v službi politike, ki je v Sloveniji vladala 80 % časa po letu 1990.

 

Mi, podpisniki tega pisma, pa smo preprosto zavezani iztočnici, nedavno objavljeni na  naslovni strani ene od nedavnih številk nemškega tednika Der Spiegel, ki se preprosto glasi: Sagen was ist.

 

S spoštovanjem!

 

 

dr. Dimitrij Rupel, bivši minister za zunanje zadeve Slovenije (1990-1993, 2000-2008)

dr. Damjan Prelovšek, bivši veleposlanik

Borut Trekman, bivši veleposlanik

Dejan Steinbuch, urednik portala+

Lojze Peterle, bivši predsednik vlade Slovenije (1990-1992), evropski poslanec (2004-2019)

dr. Peter Jambrek, bivši član in predsednik Ustavnega sodišča Slovenije (1991-1999)

Miroslav Mozetič, bivši sodnik in predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije (2007 - 2016)

dr. Andrej Čadež, univ. profesor

ing. Radko Istenič, univ. profesor

Alenka Puhar, novinarka

dr. Janko Kos, profesor in akademik

Bojan Požar, urednik in novinar

Peter Jančič, urednik

Tino Mamić, urednik in novinar

dr. Ivan Čuk, univ. profesor

dr. Ivan Klemenčič

Primož Pečnik

Vladimir Kirn

Andrej Mertelj

Boštjan Pečnik

Primož Pegam

Drago Sopčič

Marta Seljak

Igor Pust

dr. Tomaž Erzar, univ. profesor

Rok Prešern, predsednik UO Inštituta dr. Janeza E. Kreka

Andrej Aplenc

Alenka Bizjak

Miro Germ

Aleksander Jan

Stanislav Kogoj

Darja Bele

Pucko Bojan

Pucko Marija 

Pucko Marijan

Gregor Kramar

mag. Matej Beltram

Igor Bele, univ. dipl. pravnik (v pokoju)

Miran Prajnc

Frane Lazar

Meta Bora Kovač

dr. Uroš Kržič

Andreja K. Bogataj

Katja Kržič

mag. Andrej Kržič

Andrej Kržič ml.

Martin Česnik

Egon Česnik

Stanko Vilčnjak

Marjan Mahne

dr. Goran Kugler, univ. profesor

Jožef Balažic

mag. Tomaž Slokar

Andraž Perko

Iva Brinovec

Vinko Vasle

Alojz Ivanušič

Anton Leskovec

Igor Jelen

Janez Ažman

dr. Jernej Zidar

dr. Rudolf Podgornik, univ. profesor

Damijan Bašin

Tatjana Kodre

Jože Erce

Andreja Mrgole

Aleš Ulaga

dr. Matija Zupan

Majda Hribar

mag. Martin Mlakar

Miroslav Naglič

Matej Metlikovič

Vika Jelen Škrlep

Darinka Skaza

Danilo Butinar

Roman Gašperin

Branko Bračko

Tine Zor

dr. Jožef Medved

Jožef Novak

Maja Vilar

Marica Vilar

Jelica Ivanšek

Bine Matoh

Rajko Modic

Renata Godnjov Špik

Andrej Tomelj

Neva Laščak

Miro Geč

Lojze Gorjanc

Franc Mencin

Januša Mencin

Renata Bone

Aleksandra Ukmar

Marjan Slabe

Vesna P. Slabe

Frane Praprotnik

Mimi Habjan

prim. mag. Alenka Pretnar Darovec, dr. med.

Brane Novak

Ivan Fajdiga

Milena Hočevar

Gašper Ferjan

Luka Mlakar

Valerija Špehar

Izidor Oblak

Matjaž Bozovičar

Drago Vogrinčič

Tanja Viher

Tone Hrovatič

Marijan Šef

Marko Kopač

Katarina Urankar

Joško Dremelj

Fausto Furlanič

Petra Plavčak

Milena Plavčak

Jurij Plavčak

mag. Marko Jerak

Damjan Širca

Ivanka Bajd

Mojca Vočko, samostojna novinarka

Dane Kostrić

Divna Eržen

Janez Eržen

Boštjan Zadnikar

Silvana Čuček

Eva Sicherl

Draga Sicherl

Ivanka Širca

Milan Bezjak

Viktor Lenče

Silva Groznik

Milan Groznik

Breda Jakopič

Andrej Žorž

Rajko Gačnik

Valter Simčič

dr. Aleksander Pavšlar

mag. Kristina Kosec

Suzana Kocjančič

Marko Gospodarič

Dušan Rot

Matjaž Hafner

dr. Matija Cencelj, univ. prof.

Franc Pirnat

Margareta Pirnat

Borut Frantar

Polona Lajevec

Alois Dolinar

Franc Tomc

Franc Šolar

Katarina Grmek, arhitektka

Anton Leskovec

Mojca Papič, dipl. univ. pravnica

Metka Hofbauer Zupan

Jernej Zupančič

Bojan Špik

Brane Podobnik

Matjaž Brojan

Marko Črv

Janez Temlin, urednik

Alenka T. Seme

Marko Rovan

Tomaž Žlebnik

Jožica Dekleva

Ferdinand Dekleva

Danijel Navodnik

Jana Zelnik

Boštjan Ložar

Damijana Ložar

Damijana Voglar

Bernarda Menart

Miroslava Menart

mag. Igor Krajnc

Srečko Žižek

Anastasia Pečnik

mag. Jelena Konda

Janez Perko

Jože Ošep

Marija Detela Perko

Ciril Mrak

Marija Pregelj

Majda Metličar, univ. dipl. ing kemije

Marjeta Mohorič

Tatjana Zupančič

dr. Jožef Muhovič

Romana Bider

Marko Jeglič

Matevž Drofenik

Juljeta Gospodarič

Drago Arko

Boštjan Lauko

Bogdan Vidmar

Marija Brezigar

Danica Plut

Andrej Muren

Iztok Jelen

Janko Gedlička

Slavko (Alojzij) Pezdir, novinar v pokoju

Frančišek Selan

Dušan Čegovnik

Sonja Zver

Anton Urankar

Silvo Šarkanj

Valentin Končan

Vlasta D.Rus

Metka Ševerkar

Franci Žakelj

David Novak

Katja Murekar

Marko Osolnik, profesor

dr. Rok Grahek

Iva Rejc

Radislav Bočina

dr. Milko Križman

Marko Kranjc, profesor

dr. Matej Tušak, univ. profesor

Marko Premk

Lojze Gorjanc, profesor, dipl.ing

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
29
Putinova nova ustava: Še 16 let na 20 podlage
3
02.07.2020 11:30
Referendum, s katerim si je ruski avtokratski predsednik, ki je na oblasti že dve desetletji, zagotovil še nadaljnih 16 let vsaj ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Nepriznana manjšina je nagradila avstrijsko veleposlanico Sigrid Berka v Sloveniji
5
13.06.2020 22:59
Sigrid Berka je bila štiri leta veleposlanica Republike Avstrije v Ljubljani. Pred odhodom na Dunaj ji je Zveza kulturnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Večni politik Dušan Keber
4
10.06.2020 21:42
Dušan Keber ni strokovnjak, ampak politik, ki se bori za povrnitev oblasti in ohranitev privilegijev. V boju za oblast ne izbira ... Več.
Piše: Uredništvo
Interpelacija proti Počivalšku kot spodoben srednješolski referat
6
10.06.2020 00:00
Vparlamentu obeta pravi politični vrhunec, saj se bosta soočila dva ključna nedavna vladna zaveznika - Marjan Šarec ter Zdravko ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Zakaj in čemu "Bohinjska proga"
4
29.05.2020 13:22
Neizkoriščena Bohinjska proga je najkrajša povezava Jadrana s severno, srednjo in vzhodno Evropo. Je velika materializirana ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Zdravstveno osebje na oddih v hotel Kempinski
3
27.05.2020 06:00
MK Group, ki je v lasti srbskega poslovnežaMiodraga Kostića, 450 zdravnikom in zaposlenim v zdravstvu iz jadranske regije v ... Več.
Piše: Uredništvo
Gostujoče pero: O soodvisnosti neodvisnih narodov
2
26.05.2020 09:00
Praznovanje nenavadnega dneva neodvisnosti svoje države sredi pandemije vas prisili, da se osredotočite na pridobljene izkušnje ... Več.
Piše: Irakli Koplatadze
Prvi dan šole in vrtca: Večina staršev verjame, da so nova pravila v osnovnih šolah in vrtcih pretirana!
3
19.05.2020 10:05
Včeraj ni bil 1. september, pa vendar je bil na nek način spet začetek šolskega leta. Občutki so bili skoraj podobni, vendar za ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ko zaščitne maske v Tarči komentira direktorica podjetja, ki je posel izgubilo ...
7
15.05.2020 10:51
RTV Slovenija in vlada sta očitno sredi srdite vojne. Ena izmed front so tudi zaščitne maske, kjer si je nacionalka sinoči v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
V naših bolnišnicah je 50 smrtno nevarnih pulmonarnih ventilatorjev, ki jih je dobavilo kitajsko Gorenje!
7
03.05.2020 21:41
Razprava o pulmonarnih ventilatorjih, ki je vrhunec dosegla s pomočjo dveh Tarč na Televiziji Slovenija, se je sprevrgla v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Afera maske: Težko inštitucija, ki skrbi za pšenico in zaloge sladkorja, nabavlja zdravstveno opremo
9
24.04.2020 10:58
Kaj potres, Slovenijo tresejo maske! Vsekakor je treba ekipi Tarče iskreno čestitati. Izjemno novinarsko delo. Poklon novinarki ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Rešitev Evropske unije niso evroobveznice, pač pa t.i. sterilizacija javnega dolga
4
20.04.2020 06:00
Ideja o evropskih obveznicah, ki jo podpira tudi Slovenija, je za nas ta hip resda mamljiva, vendar jo vodilna članica EU nikoli ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Huawei pomaga: 30.000 mask in 100 tablic za šolarje
0
16.04.2020 21:33
Kitajski tehnološki velikan, ki posluje tudi v Sloveniji, je naši državi priskočil na pomoč v boju proti epidemiji koronavirusa ... Več.
Piše: Uredništvo
Mediji in politika: Menjave urednikov niso rešitev, zamenjati je treba sistem
7
06.04.2020 07:00
Sedanja vlada ima enkratno priložnost, da spremeni financiranje RTV Slovenija. Naj ta obvezni medijski davek, ki se danes ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Kako premagati krizo in preživeti (Strategija za ponoven zagon in razvoj države)
2
21.03.2020 21:45
Soočenje z največjim izzivom v novejši zgodovini človeštva doslej zahteva out-of-the-box razmišljanje in inovativne ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Zdravniški apel: "Če takoj ne ukrepamo, se bo okužba eksponentno razširila, padel bo sekundar in terciar!"
3
19.03.2020 15:19
Specialist družinske medicine Primož Kus opozarja, da mnogi pacienti kažejo simptome koronavirusa in bi morali nujno ostati ... Več.
Piše: Uredništvo
Geopolitične posledice koronavirusa: Kako je Trump pustil Evropo na cedilu
4
17.03.2020 23:20
Če smo pred meseci, ko se je koronavirus pojavil na Kitajskem, zamahovali z roko, sedaj večina priznavamo, da nam je življenje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Požar plačal Trumpovemu tastu 8.000 evrov
5
05.03.2020 13:39
Bojan Požar je storil kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, v postopku dokazano, da Viktor Knavs ni bil v zaporu, je sporočila ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et Contra: "Zdaj smo, kjer smo. Globoko na dnu, ampak nikar ne mislimo, da nižje ne gre."
18
03.03.2020 21:36
Janševa strankaSDSje brez dvoma izvoljena stranka, ki po zadnjih volitvah ni uspela sestavit koalicije, vendar pa stranka SMC z ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Bljak, pa takšna kultura! Slavko Pregl očetovsko rešil direktorico JAK
0
27.02.2020 06:00
Na Javni agenciji za knjigo (JAK) bi morali na seji sveta razrešiti direktorico Renato Zamido, a jo je v zadnjem hipu rešil ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.568
02/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.222
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.776
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.537
05/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 11.014
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.574
07/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.386
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.343
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.438
10/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 994