Ustavno sodišče bo poleti dobilo novega sodnika oziroma sodnico, saj bo julija mandat potekel sodnici Dunji Jadek Pensa. Na poziv predsednika republike Boruta Pahorja za prosto mesto ustavnega sodnika so v uradu predsednika države v predvidenem roku prejeli sedem predlogov, in sicer so kandidati Andraž Teršek, Barbara Zobec, Janez Pogorelec, Branko Korže, Anže Erbežnik, Rok Svetlič ter Marko Starman. Neuradno naj bi imela zelo dobre možnosti, da se znajde med kandidati, tudi Verica Trstenjak, vendar so nekateri že namigovali, da naj bi v primeru, ko bo med kandidatkami tudi Barbara Zobec, Trstenjakova odstopila od kandidature oziroma ne bi dala soglasja k njej. Da Verica Trstenjak dejansko najraje ne bi kandidirala, kaže tudi dejstvo, da se je enkrat že neuspešno potegovala za sodniški mandat na Beetovnovi, vendar je tedanja Šarčeva koalicija v skladu s svojo politično-ideološko agendo na koncu izvolila Katjo Šugman Stubbs. Naj spomnimo, da je bil leta 2018 eden izmed kandidatov tudi Andraž Teršek, ki pa potem ni dal soglasja h kandidaturi, o čemer je nekaj povedal tudi v intervjuju za portal+ novembra lani (vir).

Ustavno sodišče sestavlja devet sodnic oziroma sodnikov, ki so izvoljeni za obdobje devetih let, pri čemer ponovna izvolitev (reelekcija) ni možna. Zadnja leta se pojavlja nekaj kritik zaradi takšne (ustavne) ureditve, kajti glede na trajni mandat (vseh drugih) sodnikov bi bilo logično, če bi bili tudi ustavni sodniki na položaj imenovani "dosmrtno", podobno kot denimo sodniki ameriškega vrhovnega sodišča. S tem je povezana tudi ideja o ukinitvi ustavnega sodišča in prenosu njegovih pristojnosti na vrhovno sodišče. Zamisli pa so naklonjeni zgolj nekateri pravniki, večina pa nad tem ni navdušena.

Počivalšek: "Čas je, da se izbere ženska"

Več virov nam je potrdilo, da je gospodarski minister Zdravko Počivalšek v zadnjih dneh večkrat poudaril, da bi morala biti za ustavno sodnico imenovana ženska. Ker je med tokratnimi kandidati edina ženska Barbara Zobec, se večina naših sogovornikov strinja, da ima Počivalšek po vsej verjetnosti v mislih prav njo. Barbara Zobec velja ta trenutek za kandidatko, ki ji najbolje kaže. Ne le zaradi "Počivalškove ženske kvote", pač pa tudi zaradi družinskega pedigreja, saj je njen soprog Jan Zobec kot nekdanji ustavni sodnik in aktualni vrhovni sodnik eden najvplivnejših pravnikov v državi, poleg tega pa je eden redkih sodnikov, ki kaže simpatije do desnosredinskega političnega pola, medtem ko je, kot je znano, v sodniških vrstah večina tradicionalno intimno blizu levici (kar so v preteklosti nekatere sodnice na nič kaj sofisticiran način izkazovale tudi s pionirskimi kapicami in drugimi simboli nekdanje države). Barbara Zobec torej zagotovo uživa simpatije vladajoče SDS, ki bi z enakim zadovoljstvom bržkone podprla le še Verico Trstenjak.

Zobčeva, ki je trenutno namestnica vodje kazenska oddelka vrhovnega sodišča, utegne dobiti največjo podporo znotraj koalicije, po drugi strani pa njeno ime vzbuja precej nelagodja in celo jeze na levem političnem polu zaradi njenih kritik delovanja slovenskih sodišč. Barbara Zobec je namreč podobno kot soprog Jan večkrat opozorila na težave v slovenskem sodstvu. Če ji bo preveč dobro kazalo, ni izključeno, da jo bodo "obveščevalci" poskušali medijsko diskreditirati z vrsto člankov o tem, kako je bila v osemdesetih, torej še v času socializma, strokovna sodelavka na tožilstvu. Zakaj gre levici Barbara Zobec tako v nos, lahko sklepamo že po tem, da vrsto let opozarja na nepravilnosti v sodnih postopkih (zadeve Kangler, Patria, Novič ipd.). Prav Zobčeva je po naših informacijah s svojim prizadevanjem dosegla, da je bila sodba zoper Milka Noviča razveljavljena.

Za njeno izvolitev govori tudi dejstvo, da je aktualna sestava ustavnega sodišča precej očitno nagnjena "nekoliko v levo", kot se je diplomatsko izrazil eden izmed naših virov iz pravosodja. Prav zaradi tega bi lahko Borut Pahor z Barbaro Zobec poskušal uravnotežiti porušeno razmerje sil na ustavnem sodišču. Druga opcija, da bi predsednik to dosegel, pa je kvečjemu ta, da bi predlagal neodvisnega kandidata.

Šarčev "kamniški" kandidat Andraž Teršek

Andraža Terška, znanega ustavnega pravnika (ustavnika) in profesorja prava, ki je tako kot bivši premier Marjan Šarec doma izpod Kamniških planin, točneje iz Kamnika, bo predsedniku Pahorju predlagala stranka LMŠ. Bolj kot politična ali ideološka je to lokalna naveza, kar pa Teršku ne bo prav nič olajšalo položaja. Doslej je sicer veljal za politično precej nevtralnega, saj je kritiziral tako levico kot desnico, četudi je po srcu bolj ali manj levičar. Toda v zadnjih dveh mesecih je Teršek napravil korak v smeri opozicije že s tem, ko je kot eden redkih pravnikov javno kritiziral ukrepe Janševe vlade v zvezi z omejevanjem epidemije novega koronavirusa. V komentarju za časnik Večer je denimo 31. marca 2020 zapisal (vir):

"Ukrep, kot je 'prepoved zapuščanja kraja ali občine bivanja', se mi zdi ne le pravno nerazumen in nesorazmeren, ampak tudi izrazito neposrečen z vidika duševnega zdravja in psihologije. Razmišlja se celo o 'nadzoru nad lokacijo posameznika z nadzorom mobilnih telefonov', kar bi pomenilo sesutje vladavine prava."

Navedena izjava samo potrjuje, kar mnogi trdijo v zvezi s Terškom, češ da "ni od nikogar in je zvest samo stroki". Toda v slovenski družbeni, predsem pa zadnje čase zelo razgreti politične sferi je, kot dobro vemo, lahko takšna stroga načelnost prej minus kot plus. Teršku v teh razmerjih sil ne bo kaj dosti pomagalo niti "zavezništvo" z Matejem Toninom, še enim "kamniškim fantom", ki pa za razliko od propadlega premierja sedi v vladni palači. Nenačelna koalicija med Šarcem in Toninom v primeru Andraža Terška je vseeno zanimiva, saj kaže na precej redko vezivo v drugače povsem sprti slovenski politiki: lokalpatriotizem.

NSi za "svojega" Pogorelca, SDS odločno proti

Malo manj enotnosti je tokrat v Novi Sloveniji (NSi), kjer je njihov (nekdanji) strankarski kolega enkrat že poskušal srečo kot kandidat za ustavnega sodnika, pa je pogorel, saj je bil prepričljivo izvoljen Rok Čeferin (iz znamenitega grosupeljskega odvetniškega klana). Ne glede na to še vedno večji del stranke podpira ustavnega pravnika Janeza Pogorelca, bivšega člana izvršilnega odbora NSi, ki v v strokovnih krogih velja za strokovnjaka na področju volilnega prava in nomotehnike. Pogorelec je še nedolgo nazaj v intervjuju za portal Domovina (vir) o Janezu Janši izjavil "Preboj desnice se bo zgodil, a šele po njegovem umiku.", zato se zdaj mnogi čudijo, da ga NSi predlaga, saj s tem izziva Janšo oziroma SDS (jasno je, da zaradi svojih zelo neposrednih izjav in tvitov o Janši oziroma SDS Pogorelec nima veliko možnosti za izvolitev).

Če ne bo uspela s "svojim" Pogorelcem, bo NSi očitno poskusila srečo z Andražem Terškom, za katerega smo že ugotovili, da je tako kot Šarec in Tonin - Kamničan. Toda na veliko razočaranje NSi lahko že tukaj in zdaj ugotovimo, da niti Teršku stavnice ne kažejo najbolje, kajti že to, da ga podpira sokrajan Marjan Šarec, mu zbija rejting. Naj bo Teršek še tako dober kandidat, vladne stranke si enostavno ne morejo privoščiti, da postane ustavni sodnik nekdo, ki je kandidat največjega kritika te vlade, tj. Marjana Šarca.

Levica za nikogar, opozicija še molči

Čeprav je poslanska skupina Levice omogočila predstavitev kandidatov, velja med poslanci te stranke dogovor, da se glasovanja vzdržijo. Ob tem pa je zanimivo, da je Levica kljub temu omogočila kandidatom, da so se predstavil, čeprav je vedela, da se bo glasovanja vzdržala. Podobno strategijo utegne izbrati opozicijska SNS, ki bo morda pragmatično podprla tistega kandidata oziroma kandidatko, ki bo užival(a) največjo podporo koalicije. V koaliciji pa je še vedno nejasno, kako bo ravnal DeSUS, kjer se še niso izjasnili, koga izmed sedmerice uradnih kandidatov za ustavno sodišče dejansko podpirajo. Podobno skrivnostni so tudi socialni demokrati.

Odločujoča bo zagotovo podpora vladne koalicije, kjer pa v koalicijski pogodbi temu vprašanju niso namenili niti besedice. Zaradi tega so glede bodočega ustavnega sodnika oziroma sodnice ta trenutek odprte še vse možnosti.