Razkrivamo

Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?

Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po večini ne presenečajo, prej dokazujejo, da bo bitka za ustavno sodišča tudi tokrat srdita in da bo zmagal tisti, ki mu bo uspelo pridobiti kar najširšo podporo med političnimi strankami. Da se to že dogaja, dokazujeta Matej Tonin in Marjan Šarec, ki imata po naših informacijah "skupnega kandidata", četudi sta stranki formalno vsaka na svojem bregu. Svoje bodo seveda rekla tudi koalicijska usklajevanja, pri čemer je Zdravko Počivalšek že pohitel z oceno, da je čas za žensko ustavno sodnico. Ker je med kandidatkami edina ženska Barbara Zobec, soproga bivšega ustavnega sodnika Jana Zobca, nekateri že ugibajo, če ni prav ona bodoča ustavna sodnica.

13.05.2020 00:20
Piše: Andrej Černe
Ključne besede:   ustavno sodišče   Borut Pahor   kandidati   Andraž Teršek   Barbara Zobec   Verica Trstenjak   Marjan Šarec   Matej Tonin

Fotomontaža: portal+

Naj bo Andraž Teršek še tako dober kandidat, vladne stranke si enostavno ne morejo privoščiti, da postane ustavni sodnik nekdo, ki je kandidat največjega kritika te vlade, tj. Marjana Šarca.

Ustavno sodišče bo poleti dobilo novega sodnika oziroma sodnico, saj bo julija mandat potekel sodnici Dunji Jadek Pensa. Na poziv predsednika republike Boruta Pahorja za prosto mesto ustavnega sodnika so v uradu predsednika države v predvidenem roku prejeli sedem predlogov, in sicer so kandidati Andraž Teršek, Barbara Zobec, Janez PogorelecBranko KoržeAnže ErbežnikRok Svetlič ter Marko Starman. Neuradno naj bi imela zelo dobre možnosti, da se znajde med kandidati, tudi Verica Trstenjak, vendar so nekateri že namigovali, da naj bi v primeru, ko bo med kandidatkami tudi Barbara Zobec, Trstenjakova odstopila od kandidature oziroma ne bi dala soglasja k njej. Da Verica Trstenjak dejansko najraje ne bi kandidirala, kaže tudi dejstvo, da se je enkrat že neuspešno potegovala za sodniški mandat na Beetovnovi, vendar je tedanja Šarčeva koalicija v skladu s svojo politično-ideološko agendo na koncu izvolila Katjo Šugman Stubbs. Naj spomnimo, da je bil leta 2018 eden izmed kandidatov tudi Andraž Teršek, ki pa potem ni dal soglasja h kandidaturi, o čemer je nekaj povedal tudi v intervjuju za portal+ novembra lani (vir).

 

Ustavno sodišče sestavlja devet sodnic oziroma sodnikov, ki so izvoljeni za obdobje devetih let, pri čemer ponovna izvolitev (reelekcija) ni možna. Zadnja leta se pojavlja nekaj kritik zaradi takšne (ustavne) ureditve, kajti glede na trajni mandat (vseh drugih) sodnikov bi bilo logično, če bi bili tudi ustavni sodniki na položaj imenovani "dosmrtno", podobno kot denimo sodniki ameriškega vrhovnega sodišča. S tem je povezana tudi ideja o ukinitvi ustavnega sodišča in prenosu njegovih pristojnosti na vrhovno sodišče. Zamisli pa so naklonjeni zgolj nekateri pravniki, večina pa nad tem ni navdušena.

 

 

Počivalšek: "Čas je, da se izbere ženska"

 

Več virov nam je potrdilo, da je gospodarski minister Zdravko Počivalšek v zadnjih dneh večkrat poudaril, da bi morala biti za ustavno sodnico imenovana ženska. Ker je med tokratnimi kandidati edina ženska Barbara Zobec, se večina naših sogovornikov strinja, da ima Počivalšek po vsej verjetnosti v mislih prav njo. Barbara Zobec velja ta trenutek za kandidatko, ki ji najbolje kaže. Ne le zaradi "Počivalškove ženske kvote", pač pa tudi zaradi družinskega pedigreja, saj je njen soprog Jan Zobec kot nekdanji ustavni sodnik in aktualni vrhovni sodnik eden najvplivnejših pravnikov v državi, poleg tega pa je eden redkih sodnikov, ki kaže simpatije do desnosredinskega političnega pola, medtem ko je, kot je znano, v sodniških vrstah večina tradicionalno intimno blizu levici (kar so v preteklosti nekatere sodnice na nič kaj sofisticiran način izkazovale tudi s pionirskimi kapicami in drugimi simboli nekdanje države). Barbara Zobec torej zagotovo uživa simpatije vladajoče SDS, ki bi z enakim zadovoljstvom bržkone podprla le še Verico Trstenjak.

 

Zobčeva, ki je trenutno namestnica vodje kazenska oddelka vrhovnega sodišča, utegne dobiti največjo podporo znotraj koalicije, po drugi strani pa njeno ime vzbuja precej nelagodja in celo jeze na levem političnem polu zaradi njenih kritik delovanja slovenskih sodišč. Barbara Zobec je namreč podobno kot soprog Jan večkrat opozorila na težave v slovenskem sodstvu. Če ji bo preveč dobro kazalo, ni izključeno, da jo bodo "obveščevalci" poskušali medijsko diskreditirati z vrsto člankov o tem, kako je bila v osemdesetih, torej še v času socializma, strokovna sodelavka na tožilstvu. Zakaj gre levici Barbara Zobec tako v nos, lahko sklepamo že po tem, da vrsto let opozarja na nepravilnosti v sodnih postopkih (zadeve Kangler, Patria, Novič ipd.). Prav Zobčeva je po naših informacijah s svojim prizadevanjem dosegla, da je bila sodba zoper Milka Noviča razveljavljena.

 

Za njeno izvolitev govori tudi dejstvo, da je aktualna sestava ustavnega sodišča precej očitno nagnjena "nekoliko v levo", kot se je diplomatsko izrazil eden izmed naših virov iz pravosodja. Prav zaradi tega bi lahko Borut Pahor z Barbaro Zobec poskušal uravnotežiti porušeno razmerje sil na ustavnem sodišču. Druga opcija, da bi predsednik to dosegel, pa je kvečjemu ta, da bi predlagal neodvisnega kandidata.

 

 

Šarčev "kamniški" kandidat Andraž Teršek

 

Andraža Terška, znanega ustavnega pravnika (ustavnika) in profesorja prava, ki je tako kot bivši premier Marjan Šarec doma izpod Kamniških planin, točneje iz Kamnika, bo predsedniku Pahorju predlagala stranka LMŠ. Bolj kot politična ali ideološka je to lokalna naveza, kar pa Teršku ne bo prav nič olajšalo položaja. Doslej je sicer veljal za politično precej nevtralnega, saj je kritiziral tako levico kot desnico, četudi je po srcu bolj ali manj levičar. Toda v zadnjih dveh mesecih je Teršek napravil korak v smeri opozicije že s tem, ko je kot eden redkih pravnikov javno kritiziral ukrepe Janševe vlade v zvezi z omejevanjem epidemije novega koronavirusa. V komentarju za časnik Večer je denimo 31. marca 2020 zapisal (vir):

 

"Ukrep, kot je 'prepoved zapuščanja kraja ali občine bivanja', se mi zdi ne le pravno nerazumen in nesorazmeren, ampak tudi izrazito neposrečen z vidika duševnega zdravja in psihologije. Razmišlja se celo o 'nadzoru nad lokacijo posameznika z nadzorom mobilnih telefonov', kar bi pomenilo sesutje vladavine prava."

 

Navedena izjava samo potrjuje, kar mnogi trdijo v zvezi s Terškom, češ da "ni od nikogar in je zvest samo stroki". Toda v slovenski družbeni, predsem pa zadnje čase zelo razgreti politične sferi je, kot dobro vemo, lahko takšna stroga načelnost prej minus kot plus. Teršku v teh razmerjih sil ne bo kaj dosti pomagalo niti "zavezništvo" z Matejem Toninom, še enim "kamniškim fantom", ki pa za razliko od propadlega premierja sedi v vladni palači. Nenačelna koalicija med Šarcem in Toninom v primeru Andraža Terška je vseeno zanimiva, saj kaže na precej redko vezivo v drugače povsem sprti slovenski politiki: lokalpatriotizem.

 

 

NSi za "svojega" Pogorelca, SDS odločno proti

 

Malo manj enotnosti je tokrat v Novi Sloveniji (NSi), kjer je njihov (nekdanji) strankarski kolega enkrat že poskušal srečo kot kandidat za ustavnega sodnika, pa je pogorel, saj je bil prepričljivo izvoljen Rok Čeferin (iz znamenitega grosupeljskega odvetniškega klana). Ne glede na to še vedno večji del stranke podpira ustavnega pravnika Janeza Pogorelca, bivšega člana izvršilnega odbora NSi, ki v v strokovnih krogih velja za strokovnjaka na področju volilnega prava in nomotehnike. Pogorelec je še nedolgo nazaj v intervjuju za portal Domovina (vir) o Janezu Janši izjavil "Preboj desnice se bo zgodil, a šele po njegovem umiku.", zato se zdaj mnogi čudijo, da ga NSi predlaga, saj s tem izziva Janšo oziroma SDS (jasno je, da zaradi svojih zelo neposrednih izjav in tvitov o Janši oziroma SDS Pogorelec nima veliko možnosti za izvolitev).

 

Če ne bo uspela s "svojim" Pogorelcem, bo NSi očitno poskusila srečo z Andražem Terškom, za katerega smo že ugotovili, da je tako kot Šarec in Tonin - Kamničan. Toda na veliko razočaranje NSi lahko že tukaj in zdaj ugotovimo, da niti Teršku stavnice ne kažejo najbolje, kajti že to, da ga podpira sokrajan Marjan Šarec, mu zbija rejting. Naj bo Teršek še tako dober kandidat, vladne stranke si enostavno ne morejo privoščiti, da postane ustavni sodnik nekdo, ki je kandidat največjega kritika te vlade, tj. Marjana Šarca.

 

 

Levica za nikogar, opozicija še molči

 

Čeprav je poslanska skupina Levice omogočila predstavitev kandidatov, velja med poslanci te stranke dogovor, da se glasovanja vzdržijo. Ob tem pa je zanimivo, da je Levica kljub temu omogočila kandidatom, da so se predstavil, čeprav je vedela, da se bo glasovanja vzdržala. Podobno strategijo utegne izbrati opozicijska SNS, ki bo morda pragmatično podprla tistega kandidata oziroma kandidatko, ki bo užival(a) največjo podporo koalicije. V koaliciji pa je še vedno nejasno, kako bo ravnal DeSUS, kjer se še niso izjasnili, koga izmed sedmerice uradnih kandidatov za ustavno sodišče dejansko podpirajo. Podobno skrivnostni so tudi socialni demokrati.

 

Odločujoča bo zagotovo podpora vladne koalicije, kjer pa v koalicijski pogodbi temu vprašanju niso namenili niti besedice. Zaradi tega so glede bodočega ustavnega sodnika oziroma sodnice ta trenutek odprte še vse možnosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
10
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.034
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.270
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.049
04/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.769
05/
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
Bine Kordež
Ogledov: 1.607
06/
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.770
07/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.397
08/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.232
09/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.084
10/
"Če bi se v Sloveniji ravnali po švedskem modelu, bi imeli vsaj 1200 mrtvih, a lahko bi jih imeli veliko več, če bi zdravstveni sistem odpovedal."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.077