Razkrivamo

Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?

Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po večini ne presenečajo, prej dokazujejo, da bo bitka za ustavno sodišča tudi tokrat srdita in da bo zmagal tisti, ki mu bo uspelo pridobiti kar najširšo podporo med političnimi strankami. Da se to že dogaja, dokazujeta Matej Tonin in Marjan Šarec, ki imata po naših informacijah "skupnega kandidata", četudi sta stranki formalno vsaka na svojem bregu. Svoje bodo seveda rekla tudi koalicijska usklajevanja, pri čemer je Zdravko Počivalšek že pohitel z oceno, da je čas za žensko ustavno sodnico. Ker je med kandidatkami edina ženska Barbara Zobec, soproga bivšega ustavnega sodnika Jana Zobca, nekateri že ugibajo, če ni prav ona bodoča ustavna sodnica.

13.05.2020 00:20
Piše: Andrej Černe
Ključne besede:   ustavno sodišče   Borut Pahor   kandidati   Andraž Teršek   Barbara Zobec   Verica Trstenjak   Marjan Šarec   Matej Tonin

Fotomontaža: portal+

Naj bo Andraž Teršek še tako dober kandidat, vladne stranke si enostavno ne morejo privoščiti, da postane ustavni sodnik nekdo, ki je kandidat največjega kritika te vlade, tj. Marjana Šarca.

Ustavno sodišče bo poleti dobilo novega sodnika oziroma sodnico, saj bo julija mandat potekel sodnici Dunji Jadek Pensa. Na poziv predsednika republike Boruta Pahorja za prosto mesto ustavnega sodnika so v uradu predsednika države v predvidenem roku prejeli sedem predlogov, in sicer so kandidati Andraž Teršek, Barbara Zobec, Janez PogorelecBranko KoržeAnže ErbežnikRok Svetlič ter Marko Starman. Neuradno naj bi imela zelo dobre možnosti, da se znajde med kandidati, tudi Verica Trstenjak, vendar so nekateri že namigovali, da naj bi v primeru, ko bo med kandidatkami tudi Barbara Zobec, Trstenjakova odstopila od kandidature oziroma ne bi dala soglasja k njej. Da Verica Trstenjak dejansko najraje ne bi kandidirala, kaže tudi dejstvo, da se je enkrat že neuspešno potegovala za sodniški mandat na Beetovnovi, vendar je tedanja Šarčeva koalicija v skladu s svojo politično-ideološko agendo na koncu izvolila Katjo Šugman Stubbs. Naj spomnimo, da je bil leta 2018 eden izmed kandidatov tudi Andraž Teršek, ki pa potem ni dal soglasja h kandidaturi, o čemer je nekaj povedal tudi v intervjuju za portal+ novembra lani (vir).

 

Ustavno sodišče sestavlja devet sodnic oziroma sodnikov, ki so izvoljeni za obdobje devetih let, pri čemer ponovna izvolitev (reelekcija) ni možna. Zadnja leta se pojavlja nekaj kritik zaradi takšne (ustavne) ureditve, kajti glede na trajni mandat (vseh drugih) sodnikov bi bilo logično, če bi bili tudi ustavni sodniki na položaj imenovani "dosmrtno", podobno kot denimo sodniki ameriškega vrhovnega sodišča. S tem je povezana tudi ideja o ukinitvi ustavnega sodišča in prenosu njegovih pristojnosti na vrhovno sodišče. Zamisli pa so naklonjeni zgolj nekateri pravniki, večina pa nad tem ni navdušena.

 

 

Počivalšek: "Čas je, da se izbere ženska"

 

Več virov nam je potrdilo, da je gospodarski minister Zdravko Počivalšek v zadnjih dneh večkrat poudaril, da bi morala biti za ustavno sodnico imenovana ženska. Ker je med tokratnimi kandidati edina ženska Barbara Zobec, se večina naših sogovornikov strinja, da ima Počivalšek po vsej verjetnosti v mislih prav njo. Barbara Zobec velja ta trenutek za kandidatko, ki ji najbolje kaže. Ne le zaradi "Počivalškove ženske kvote", pač pa tudi zaradi družinskega pedigreja, saj je njen soprog Jan Zobec kot nekdanji ustavni sodnik in aktualni vrhovni sodnik eden najvplivnejših pravnikov v državi, poleg tega pa je eden redkih sodnikov, ki kaže simpatije do desnosredinskega političnega pola, medtem ko je, kot je znano, v sodniških vrstah večina tradicionalno intimno blizu levici (kar so v preteklosti nekatere sodnice na nič kaj sofisticiran način izkazovale tudi s pionirskimi kapicami in drugimi simboli nekdanje države). Barbara Zobec torej zagotovo uživa simpatije vladajoče SDS, ki bi z enakim zadovoljstvom bržkone podprla le še Verico Trstenjak.

 

Zobčeva, ki je trenutno namestnica vodje kazenska oddelka vrhovnega sodišča, utegne dobiti največjo podporo znotraj koalicije, po drugi strani pa njeno ime vzbuja precej nelagodja in celo jeze na levem političnem polu zaradi njenih kritik delovanja slovenskih sodišč. Barbara Zobec je namreč podobno kot soprog Jan večkrat opozorila na težave v slovenskem sodstvu. Če ji bo preveč dobro kazalo, ni izključeno, da jo bodo "obveščevalci" poskušali medijsko diskreditirati z vrsto člankov o tem, kako je bila v osemdesetih, torej še v času socializma, strokovna sodelavka na tožilstvu. Zakaj gre levici Barbara Zobec tako v nos, lahko sklepamo že po tem, da vrsto let opozarja na nepravilnosti v sodnih postopkih (zadeve Kangler, Patria, Novič ipd.). Prav Zobčeva je po naših informacijah s svojim prizadevanjem dosegla, da je bila sodba zoper Milka Noviča razveljavljena.

 

Za njeno izvolitev govori tudi dejstvo, da je aktualna sestava ustavnega sodišča precej očitno nagnjena "nekoliko v levo", kot se je diplomatsko izrazil eden izmed naših virov iz pravosodja. Prav zaradi tega bi lahko Borut Pahor z Barbaro Zobec poskušal uravnotežiti porušeno razmerje sil na ustavnem sodišču. Druga opcija, da bi predsednik to dosegel, pa je kvečjemu ta, da bi predlagal neodvisnega kandidata.

 

 

Šarčev "kamniški" kandidat Andraž Teršek

 

Andraža Terška, znanega ustavnega pravnika (ustavnika) in profesorja prava, ki je tako kot bivši premier Marjan Šarec doma izpod Kamniških planin, točneje iz Kamnika, bo predsedniku Pahorju predlagala stranka LMŠ. Bolj kot politična ali ideološka je to lokalna naveza, kar pa Teršku ne bo prav nič olajšalo položaja. Doslej je sicer veljal za politično precej nevtralnega, saj je kritiziral tako levico kot desnico, četudi je po srcu bolj ali manj levičar. Toda v zadnjih dveh mesecih je Teršek napravil korak v smeri opozicije že s tem, ko je kot eden redkih pravnikov javno kritiziral ukrepe Janševe vlade v zvezi z omejevanjem epidemije novega koronavirusa. V komentarju za časnik Večer je denimo 31. marca 2020 zapisal (vir):

 

"Ukrep, kot je 'prepoved zapuščanja kraja ali občine bivanja', se mi zdi ne le pravno nerazumen in nesorazmeren, ampak tudi izrazito neposrečen z vidika duševnega zdravja in psihologije. Razmišlja se celo o 'nadzoru nad lokacijo posameznika z nadzorom mobilnih telefonov', kar bi pomenilo sesutje vladavine prava."

 

Navedena izjava samo potrjuje, kar mnogi trdijo v zvezi s Terškom, češ da "ni od nikogar in je zvest samo stroki". Toda v slovenski družbeni, predsem pa zadnje čase zelo razgreti politične sferi je, kot dobro vemo, lahko takšna stroga načelnost prej minus kot plus. Teršku v teh razmerjih sil ne bo kaj dosti pomagalo niti "zavezništvo" z Matejem Toninom, še enim "kamniškim fantom", ki pa za razliko od propadlega premierja sedi v vladni palači. Nenačelna koalicija med Šarcem in Toninom v primeru Andraža Terška je vseeno zanimiva, saj kaže na precej redko vezivo v drugače povsem sprti slovenski politiki: lokalpatriotizem.

 

 

NSi za "svojega" Pogorelca, SDS odločno proti

 

Malo manj enotnosti je tokrat v Novi Sloveniji (NSi), kjer je njihov (nekdanji) strankarski kolega enkrat že poskušal srečo kot kandidat za ustavnega sodnika, pa je pogorel, saj je bil prepričljivo izvoljen Rok Čeferin (iz znamenitega grosupeljskega odvetniškega klana). Ne glede na to še vedno večji del stranke podpira ustavnega pravnika Janeza Pogorelca, bivšega člana izvršilnega odbora NSi, ki v v strokovnih krogih velja za strokovnjaka na področju volilnega prava in nomotehnike. Pogorelec je še nedolgo nazaj v intervjuju za portal Domovina (vir) o Janezu Janši izjavil "Preboj desnice se bo zgodil, a šele po njegovem umiku.", zato se zdaj mnogi čudijo, da ga NSi predlaga, saj s tem izziva Janšo oziroma SDS (jasno je, da zaradi svojih zelo neposrednih izjav in tvitov o Janši oziroma SDS Pogorelec nima veliko možnosti za izvolitev).

 

Če ne bo uspela s "svojim" Pogorelcem, bo NSi očitno poskusila srečo z Andražem Terškom, za katerega smo že ugotovili, da je tako kot Šarec in Tonin - Kamničan. Toda na veliko razočaranje NSi lahko že tukaj in zdaj ugotovimo, da niti Teršku stavnice ne kažejo najbolje, kajti že to, da ga podpira sokrajan Marjan Šarec, mu zbija rejting. Naj bo Teršek še tako dober kandidat, vladne stranke si enostavno ne morejo privoščiti, da postane ustavni sodnik nekdo, ki je kandidat največjega kritika te vlade, tj. Marjana Šarca.

 

 

Levica za nikogar, opozicija še molči

 

Čeprav je poslanska skupina Levice omogočila predstavitev kandidatov, velja med poslanci te stranke dogovor, da se glasovanja vzdržijo. Ob tem pa je zanimivo, da je Levica kljub temu omogočila kandidatom, da so se predstavil, čeprav je vedela, da se bo glasovanja vzdržala. Podobno strategijo utegne izbrati opozicijska SNS, ki bo morda pragmatično podprla tistega kandidata oziroma kandidatko, ki bo užival(a) največjo podporo koalicije. V koaliciji pa je še vedno nejasno, kako bo ravnal DeSUS, kjer se še niso izjasnili, koga izmed sedmerice uradnih kandidatov za ustavno sodišče dejansko podpirajo. Podobno skrivnostni so tudi socialni demokrati.

 

Odločujoča bo zagotovo podpora vladne koalicije, kjer pa v koalicijski pogodbi temu vprašanju niso namenili niti besedice. Zaradi tega so glede bodočega ustavnega sodnika oziroma sodnice ta trenutek odprte še vse možnosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
17
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
13
25.01.2021 06:17
Povedali so nam, da bo Bidnovo predsedovanje pomenilo vrnitev v normalnost, v resnici pa bo pomenilo zmagoslavno vrnitev ... Več.
Piše: Uredništvo
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
20
19.01.2021 06:45
Ameriške volitve niso dogodek, ki bi zadeval samo Američane. Volilni izid bo imel dolgoročne posledice na ves svet. Trumpov ... Več.
Piše: Janez Vuk
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
25
18.01.2021 06:08
Ameriškemu politično-medijskemu establišmentu je po več kot štirih letih zasmehovanja, poniževanja, insinuacij in odkritih laži ... Več.
Piše: Janez Vuk
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva
2
21.12.2020 20:26
Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj
10
17.12.2020 21:00
Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu zagotovo značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa se soočamo tudi s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bi Boris Popovič rad po bližnjici čez park nazaj na županski položaj?
5
17.12.2020 04:00
Potem, ko so njegovo zaposlitev pri Zdravku Počivalšku na ministrstvu za gospodarstvo na koncu preprečili vplivni člani SMC, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
75 let zavlačevanja in izigravanja sprejetih ustavnih in zakonskih obveznosti
17
16.12.2020 04:43
Brez dvoma je status obeh avtohtonih narodnih manjšin, italijanske in madžarske, pri nas že skoraj tri desetletja, odkar sta ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
10
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
9
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.004
02/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 2.092
03/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.996
04/
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
Uredništvo
Ogledov: 1.512
05/
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.824
06/
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
Ana Jud
Ogledov: 1.499
07/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 2.029
08/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.091
09/
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
Janez Vuk
Ogledov: 971
10/
Demokracija v Ameriki: Dobro je, da se ZDA ponovno pridružijo svetu, saj totalitarizem v vseh oblikah in na vseh ravneh spet narašča
Scott J. Younger
Ogledov: 953