Razkrivamo

Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?

Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po večini ne presenečajo, prej dokazujejo, da bo bitka za ustavno sodišča tudi tokrat srdita in da bo zmagal tisti, ki mu bo uspelo pridobiti kar najširšo podporo med političnimi strankami. Da se to že dogaja, dokazujeta Matej Tonin in Marjan Šarec, ki imata po naših informacijah "skupnega kandidata", četudi sta stranki formalno vsaka na svojem bregu. Svoje bodo seveda rekla tudi koalicijska usklajevanja, pri čemer je Zdravko Počivalšek že pohitel z oceno, da je čas za žensko ustavno sodnico. Ker je med kandidatkami edina ženska Barbara Zobec, soproga bivšega ustavnega sodnika Jana Zobca, nekateri že ugibajo, če ni prav ona bodoča ustavna sodnica.

13.05.2020 00:20
Piše: Andrej Černe
Ključne besede:   ustavno sodišče   Borut Pahor   kandidati   Andraž Teršek   Barbara Zobec   Verica Trstenjak   Marjan Šarec   Matej Tonin

Fotomontaža: portal+

Naj bo Andraž Teršek še tako dober kandidat, vladne stranke si enostavno ne morejo privoščiti, da postane ustavni sodnik nekdo, ki je kandidat največjega kritika te vlade, tj. Marjana Šarca.

Ustavno sodišče bo poleti dobilo novega sodnika oziroma sodnico, saj bo julija mandat potekel sodnici Dunji Jadek Pensa. Na poziv predsednika republike Boruta Pahorja za prosto mesto ustavnega sodnika so v uradu predsednika države v predvidenem roku prejeli sedem predlogov, in sicer so kandidati Andraž Teršek, Barbara Zobec, Janez PogorelecBranko KoržeAnže ErbežnikRok Svetlič ter Marko Starman. Neuradno naj bi imela zelo dobre možnosti, da se znajde med kandidati, tudi Verica Trstenjak, vendar so nekateri že namigovali, da naj bi v primeru, ko bo med kandidatkami tudi Barbara Zobec, Trstenjakova odstopila od kandidature oziroma ne bi dala soglasja k njej. Da Verica Trstenjak dejansko najraje ne bi kandidirala, kaže tudi dejstvo, da se je enkrat že neuspešno potegovala za sodniški mandat na Beetovnovi, vendar je tedanja Šarčeva koalicija v skladu s svojo politično-ideološko agendo na koncu izvolila Katjo Šugman Stubbs. Naj spomnimo, da je bil leta 2018 eden izmed kandidatov tudi Andraž Teršek, ki pa potem ni dal soglasja h kandidaturi, o čemer je nekaj povedal tudi v intervjuju za portal+ novembra lani (vir).

 

Ustavno sodišče sestavlja devet sodnic oziroma sodnikov, ki so izvoljeni za obdobje devetih let, pri čemer ponovna izvolitev (reelekcija) ni možna. Zadnja leta se pojavlja nekaj kritik zaradi takšne (ustavne) ureditve, kajti glede na trajni mandat (vseh drugih) sodnikov bi bilo logično, če bi bili tudi ustavni sodniki na položaj imenovani "dosmrtno", podobno kot denimo sodniki ameriškega vrhovnega sodišča. S tem je povezana tudi ideja o ukinitvi ustavnega sodišča in prenosu njegovih pristojnosti na vrhovno sodišče. Zamisli pa so naklonjeni zgolj nekateri pravniki, večina pa nad tem ni navdušena.

 

 

Počivalšek: "Čas je, da se izbere ženska"

 

Več virov nam je potrdilo, da je gospodarski minister Zdravko Počivalšek v zadnjih dneh večkrat poudaril, da bi morala biti za ustavno sodnico imenovana ženska. Ker je med tokratnimi kandidati edina ženska Barbara Zobec, se večina naših sogovornikov strinja, da ima Počivalšek po vsej verjetnosti v mislih prav njo. Barbara Zobec velja ta trenutek za kandidatko, ki ji najbolje kaže. Ne le zaradi "Počivalškove ženske kvote", pač pa tudi zaradi družinskega pedigreja, saj je njen soprog Jan Zobec kot nekdanji ustavni sodnik in aktualni vrhovni sodnik eden najvplivnejših pravnikov v državi, poleg tega pa je eden redkih sodnikov, ki kaže simpatije do desnosredinskega političnega pola, medtem ko je, kot je znano, v sodniških vrstah večina tradicionalno intimno blizu levici (kar so v preteklosti nekatere sodnice na nič kaj sofisticiran način izkazovale tudi s pionirskimi kapicami in drugimi simboli nekdanje države). Barbara Zobec torej zagotovo uživa simpatije vladajoče SDS, ki bi z enakim zadovoljstvom bržkone podprla le še Verico Trstenjak.

 

Zobčeva, ki je trenutno namestnica vodje kazenska oddelka vrhovnega sodišča, utegne dobiti največjo podporo znotraj koalicije, po drugi strani pa njeno ime vzbuja precej nelagodja in celo jeze na levem političnem polu zaradi njenih kritik delovanja slovenskih sodišč. Barbara Zobec je namreč podobno kot soprog Jan večkrat opozorila na težave v slovenskem sodstvu. Če ji bo preveč dobro kazalo, ni izključeno, da jo bodo "obveščevalci" poskušali medijsko diskreditirati z vrsto člankov o tem, kako je bila v osemdesetih, torej še v času socializma, strokovna sodelavka na tožilstvu. Zakaj gre levici Barbara Zobec tako v nos, lahko sklepamo že po tem, da vrsto let opozarja na nepravilnosti v sodnih postopkih (zadeve Kangler, Patria, Novič ipd.). Prav Zobčeva je po naših informacijah s svojim prizadevanjem dosegla, da je bila sodba zoper Milka Noviča razveljavljena.

 

Za njeno izvolitev govori tudi dejstvo, da je aktualna sestava ustavnega sodišča precej očitno nagnjena "nekoliko v levo", kot se je diplomatsko izrazil eden izmed naših virov iz pravosodja. Prav zaradi tega bi lahko Borut Pahor z Barbaro Zobec poskušal uravnotežiti porušeno razmerje sil na ustavnem sodišču. Druga opcija, da bi predsednik to dosegel, pa je kvečjemu ta, da bi predlagal neodvisnega kandidata.

 

 

Šarčev "kamniški" kandidat Andraž Teršek

 

Andraža Terška, znanega ustavnega pravnika (ustavnika) in profesorja prava, ki je tako kot bivši premier Marjan Šarec doma izpod Kamniških planin, točneje iz Kamnika, bo predsedniku Pahorju predlagala stranka LMŠ. Bolj kot politična ali ideološka je to lokalna naveza, kar pa Teršku ne bo prav nič olajšalo položaja. Doslej je sicer veljal za politično precej nevtralnega, saj je kritiziral tako levico kot desnico, četudi je po srcu bolj ali manj levičar. Toda v zadnjih dveh mesecih je Teršek napravil korak v smeri opozicije že s tem, ko je kot eden redkih pravnikov javno kritiziral ukrepe Janševe vlade v zvezi z omejevanjem epidemije novega koronavirusa. V komentarju za časnik Večer je denimo 31. marca 2020 zapisal (vir):

 

"Ukrep, kot je 'prepoved zapuščanja kraja ali občine bivanja', se mi zdi ne le pravno nerazumen in nesorazmeren, ampak tudi izrazito neposrečen z vidika duševnega zdravja in psihologije. Razmišlja se celo o 'nadzoru nad lokacijo posameznika z nadzorom mobilnih telefonov', kar bi pomenilo sesutje vladavine prava."

 

Navedena izjava samo potrjuje, kar mnogi trdijo v zvezi s Terškom, češ da "ni od nikogar in je zvest samo stroki". Toda v slovenski družbeni, predsem pa zadnje čase zelo razgreti politične sferi je, kot dobro vemo, lahko takšna stroga načelnost prej minus kot plus. Teršku v teh razmerjih sil ne bo kaj dosti pomagalo niti "zavezništvo" z Matejem Toninom, še enim "kamniškim fantom", ki pa za razliko od propadlega premierja sedi v vladni palači. Nenačelna koalicija med Šarcem in Toninom v primeru Andraža Terška je vseeno zanimiva, saj kaže na precej redko vezivo v drugače povsem sprti slovenski politiki: lokalpatriotizem.

 

 

NSi za "svojega" Pogorelca, SDS odločno proti

 

Malo manj enotnosti je tokrat v Novi Sloveniji (NSi), kjer je njihov (nekdanji) strankarski kolega enkrat že poskušal srečo kot kandidat za ustavnega sodnika, pa je pogorel, saj je bil prepričljivo izvoljen Rok Čeferin (iz znamenitega grosupeljskega odvetniškega klana). Ne glede na to še vedno večji del stranke podpira ustavnega pravnika Janeza Pogorelca, bivšega člana izvršilnega odbora NSi, ki v v strokovnih krogih velja za strokovnjaka na področju volilnega prava in nomotehnike. Pogorelec je še nedolgo nazaj v intervjuju za portal Domovina (vir) o Janezu Janši izjavil "Preboj desnice se bo zgodil, a šele po njegovem umiku.", zato se zdaj mnogi čudijo, da ga NSi predlaga, saj s tem izziva Janšo oziroma SDS (jasno je, da zaradi svojih zelo neposrednih izjav in tvitov o Janši oziroma SDS Pogorelec nima veliko možnosti za izvolitev).

 

Če ne bo uspela s "svojim" Pogorelcem, bo NSi očitno poskusila srečo z Andražem Terškom, za katerega smo že ugotovili, da je tako kot Šarec in Tonin - Kamničan. Toda na veliko razočaranje NSi lahko že tukaj in zdaj ugotovimo, da niti Teršku stavnice ne kažejo najbolje, kajti že to, da ga podpira sokrajan Marjan Šarec, mu zbija rejting. Naj bo Teršek še tako dober kandidat, vladne stranke si enostavno ne morejo privoščiti, da postane ustavni sodnik nekdo, ki je kandidat največjega kritika te vlade, tj. Marjana Šarca.

 

 

Levica za nikogar, opozicija še molči

 

Čeprav je poslanska skupina Levice omogočila predstavitev kandidatov, velja med poslanci te stranke dogovor, da se glasovanja vzdržijo. Ob tem pa je zanimivo, da je Levica kljub temu omogočila kandidatom, da so se predstavil, čeprav je vedela, da se bo glasovanja vzdržala. Podobno strategijo utegne izbrati opozicijska SNS, ki bo morda pragmatično podprla tistega kandidata oziroma kandidatko, ki bo užival(a) največjo podporo koalicije. V koaliciji pa je še vedno nejasno, kako bo ravnal DeSUS, kjer se še niso izjasnili, koga izmed sedmerice uradnih kandidatov za ustavno sodišče dejansko podpirajo. Podobno skrivnostni so tudi socialni demokrati.

 

Odločujoča bo zagotovo podpora vladne koalicije, kjer pa v koalicijski pogodbi temu vprašanju niso namenili niti besedice. Zaradi tega so glede bodočega ustavnega sodnika oziroma sodnice ta trenutek odprte še vse možnosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
9
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
8
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
16
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
6
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 3.103
02/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.649
03/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.224
04/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 2.139
05/
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
Anej Sam
Ogledov: 1.606
06/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 2.033
07/
Janša, bodi frajer, preseneti levico in vso napredno Evropo: legaliziraj marihuano!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.508
08/
220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.202
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.358
10/
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
Bine Kordež
Ogledov: 907