Razkrivamo

Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?

Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po večini ne presenečajo, prej dokazujejo, da bo bitka za ustavno sodišča tudi tokrat srdita in da bo zmagal tisti, ki mu bo uspelo pridobiti kar najširšo podporo med političnimi strankami. Da se to že dogaja, dokazujeta Matej Tonin in Marjan Šarec, ki imata po naših informacijah "skupnega kandidata", četudi sta stranki formalno vsaka na svojem bregu. Svoje bodo seveda rekla tudi koalicijska usklajevanja, pri čemer je Zdravko Počivalšek že pohitel z oceno, da je čas za žensko ustavno sodnico. Ker je med kandidatkami edina ženska Barbara Zobec, soproga bivšega ustavnega sodnika Jana Zobca, nekateri že ugibajo, če ni prav ona bodoča ustavna sodnica.

13.05.2020 00:20
Piše: Andrej Černe
Ključne besede:   ustavno sodišče   Borut Pahor   kandidati   Andraž Teršek   Barbara Zobec   Verica Trstenjak   Marjan Šarec   Matej Tonin

Fotomontaža: portal+

Naj bo Andraž Teršek še tako dober kandidat, vladne stranke si enostavno ne morejo privoščiti, da postane ustavni sodnik nekdo, ki je kandidat največjega kritika te vlade, tj. Marjana Šarca.

Ustavno sodišče bo poleti dobilo novega sodnika oziroma sodnico, saj bo julija mandat potekel sodnici Dunji Jadek Pensa. Na poziv predsednika republike Boruta Pahorja za prosto mesto ustavnega sodnika so v uradu predsednika države v predvidenem roku prejeli sedem predlogov, in sicer so kandidati Andraž Teršek, Barbara Zobec, Janez PogorelecBranko KoržeAnže ErbežnikRok Svetlič ter Marko Starman. Neuradno naj bi imela zelo dobre možnosti, da se znajde med kandidati, tudi Verica Trstenjak, vendar so nekateri že namigovali, da naj bi v primeru, ko bo med kandidatkami tudi Barbara Zobec, Trstenjakova odstopila od kandidature oziroma ne bi dala soglasja k njej. Da Verica Trstenjak dejansko najraje ne bi kandidirala, kaže tudi dejstvo, da se je enkrat že neuspešno potegovala za sodniški mandat na Beetovnovi, vendar je tedanja Šarčeva koalicija v skladu s svojo politično-ideološko agendo na koncu izvolila Katjo Šugman Stubbs. Naj spomnimo, da je bil leta 2018 eden izmed kandidatov tudi Andraž Teršek, ki pa potem ni dal soglasja h kandidaturi, o čemer je nekaj povedal tudi v intervjuju za portal+ novembra lani (vir).

 

Ustavno sodišče sestavlja devet sodnic oziroma sodnikov, ki so izvoljeni za obdobje devetih let, pri čemer ponovna izvolitev (reelekcija) ni možna. Zadnja leta se pojavlja nekaj kritik zaradi takšne (ustavne) ureditve, kajti glede na trajni mandat (vseh drugih) sodnikov bi bilo logično, če bi bili tudi ustavni sodniki na položaj imenovani "dosmrtno", podobno kot denimo sodniki ameriškega vrhovnega sodišča. S tem je povezana tudi ideja o ukinitvi ustavnega sodišča in prenosu njegovih pristojnosti na vrhovno sodišče. Zamisli pa so naklonjeni zgolj nekateri pravniki, večina pa nad tem ni navdušena.

 

 

Počivalšek: "Čas je, da se izbere ženska"

 

Več virov nam je potrdilo, da je gospodarski minister Zdravko Počivalšek v zadnjih dneh večkrat poudaril, da bi morala biti za ustavno sodnico imenovana ženska. Ker je med tokratnimi kandidati edina ženska Barbara Zobec, se večina naših sogovornikov strinja, da ima Počivalšek po vsej verjetnosti v mislih prav njo. Barbara Zobec velja ta trenutek za kandidatko, ki ji najbolje kaže. Ne le zaradi "Počivalškove ženske kvote", pač pa tudi zaradi družinskega pedigreja, saj je njen soprog Jan Zobec kot nekdanji ustavni sodnik in aktualni vrhovni sodnik eden najvplivnejših pravnikov v državi, poleg tega pa je eden redkih sodnikov, ki kaže simpatije do desnosredinskega političnega pola, medtem ko je, kot je znano, v sodniških vrstah večina tradicionalno intimno blizu levici (kar so v preteklosti nekatere sodnice na nič kaj sofisticiran način izkazovale tudi s pionirskimi kapicami in drugimi simboli nekdanje države). Barbara Zobec torej zagotovo uživa simpatije vladajoče SDS, ki bi z enakim zadovoljstvom bržkone podprla le še Verico Trstenjak.

 

Zobčeva, ki je trenutno namestnica vodje kazenska oddelka vrhovnega sodišča, utegne dobiti največjo podporo znotraj koalicije, po drugi strani pa njeno ime vzbuja precej nelagodja in celo jeze na levem političnem polu zaradi njenih kritik delovanja slovenskih sodišč. Barbara Zobec je namreč podobno kot soprog Jan večkrat opozorila na težave v slovenskem sodstvu. Če ji bo preveč dobro kazalo, ni izključeno, da jo bodo "obveščevalci" poskušali medijsko diskreditirati z vrsto člankov o tem, kako je bila v osemdesetih, torej še v času socializma, strokovna sodelavka na tožilstvu. Zakaj gre levici Barbara Zobec tako v nos, lahko sklepamo že po tem, da vrsto let opozarja na nepravilnosti v sodnih postopkih (zadeve Kangler, Patria, Novič ipd.). Prav Zobčeva je po naših informacijah s svojim prizadevanjem dosegla, da je bila sodba zoper Milka Noviča razveljavljena.

 

Za njeno izvolitev govori tudi dejstvo, da je aktualna sestava ustavnega sodišča precej očitno nagnjena "nekoliko v levo", kot se je diplomatsko izrazil eden izmed naših virov iz pravosodja. Prav zaradi tega bi lahko Borut Pahor z Barbaro Zobec poskušal uravnotežiti porušeno razmerje sil na ustavnem sodišču. Druga opcija, da bi predsednik to dosegel, pa je kvečjemu ta, da bi predlagal neodvisnega kandidata.

 

 

Šarčev "kamniški" kandidat Andraž Teršek

 

Andraža Terška, znanega ustavnega pravnika (ustavnika) in profesorja prava, ki je tako kot bivši premier Marjan Šarec doma izpod Kamniških planin, točneje iz Kamnika, bo predsedniku Pahorju predlagala stranka LMŠ. Bolj kot politična ali ideološka je to lokalna naveza, kar pa Teršku ne bo prav nič olajšalo položaja. Doslej je sicer veljal za politično precej nevtralnega, saj je kritiziral tako levico kot desnico, četudi je po srcu bolj ali manj levičar. Toda v zadnjih dveh mesecih je Teršek napravil korak v smeri opozicije že s tem, ko je kot eden redkih pravnikov javno kritiziral ukrepe Janševe vlade v zvezi z omejevanjem epidemije novega koronavirusa. V komentarju za časnik Večer je denimo 31. marca 2020 zapisal (vir):

 

"Ukrep, kot je 'prepoved zapuščanja kraja ali občine bivanja', se mi zdi ne le pravno nerazumen in nesorazmeren, ampak tudi izrazito neposrečen z vidika duševnega zdravja in psihologije. Razmišlja se celo o 'nadzoru nad lokacijo posameznika z nadzorom mobilnih telefonov', kar bi pomenilo sesutje vladavine prava."

 

Navedena izjava samo potrjuje, kar mnogi trdijo v zvezi s Terškom, češ da "ni od nikogar in je zvest samo stroki". Toda v slovenski družbeni, predsem pa zadnje čase zelo razgreti politične sferi je, kot dobro vemo, lahko takšna stroga načelnost prej minus kot plus. Teršku v teh razmerjih sil ne bo kaj dosti pomagalo niti "zavezništvo" z Matejem Toninom, še enim "kamniškim fantom", ki pa za razliko od propadlega premierja sedi v vladni palači. Nenačelna koalicija med Šarcem in Toninom v primeru Andraža Terška je vseeno zanimiva, saj kaže na precej redko vezivo v drugače povsem sprti slovenski politiki: lokalpatriotizem.

 

 

NSi za "svojega" Pogorelca, SDS odločno proti

 

Malo manj enotnosti je tokrat v Novi Sloveniji (NSi), kjer je njihov (nekdanji) strankarski kolega enkrat že poskušal srečo kot kandidat za ustavnega sodnika, pa je pogorel, saj je bil prepričljivo izvoljen Rok Čeferin (iz znamenitega grosupeljskega odvetniškega klana). Ne glede na to še vedno večji del stranke podpira ustavnega pravnika Janeza Pogorelca, bivšega člana izvršilnega odbora NSi, ki v v strokovnih krogih velja za strokovnjaka na področju volilnega prava in nomotehnike. Pogorelec je še nedolgo nazaj v intervjuju za portal Domovina (vir) o Janezu Janši izjavil "Preboj desnice se bo zgodil, a šele po njegovem umiku.", zato se zdaj mnogi čudijo, da ga NSi predlaga, saj s tem izziva Janšo oziroma SDS (jasno je, da zaradi svojih zelo neposrednih izjav in tvitov o Janši oziroma SDS Pogorelec nima veliko možnosti za izvolitev).

 

Če ne bo uspela s "svojim" Pogorelcem, bo NSi očitno poskusila srečo z Andražem Terškom, za katerega smo že ugotovili, da je tako kot Šarec in Tonin - Kamničan. Toda na veliko razočaranje NSi lahko že tukaj in zdaj ugotovimo, da niti Teršku stavnice ne kažejo najbolje, kajti že to, da ga podpira sokrajan Marjan Šarec, mu zbija rejting. Naj bo Teršek še tako dober kandidat, vladne stranke si enostavno ne morejo privoščiti, da postane ustavni sodnik nekdo, ki je kandidat največjega kritika te vlade, tj. Marjana Šarca.

 

 

Levica za nikogar, opozicija še molči

 

Čeprav je poslanska skupina Levice omogočila predstavitev kandidatov, velja med poslanci te stranke dogovor, da se glasovanja vzdržijo. Ob tem pa je zanimivo, da je Levica kljub temu omogočila kandidatom, da so se predstavil, čeprav je vedela, da se bo glasovanja vzdržala. Podobno strategijo utegne izbrati opozicijska SNS, ki bo morda pragmatično podprla tistega kandidata oziroma kandidatko, ki bo užival(a) največjo podporo koalicije. V koaliciji pa je še vedno nejasno, kako bo ravnal DeSUS, kjer se še niso izjasnili, koga izmed sedmerice uradnih kandidatov za ustavno sodišče dejansko podpirajo. Podobno skrivnostni so tudi socialni demokrati.

 

Odločujoča bo zagotovo podpora vladne koalicije, kjer pa v koalicijski pogodbi temu vprašanju niso namenili niti besedice. Zaradi tega so glede bodočega ustavnega sodnika oziroma sodnice ta trenutek odprte še vse možnosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.833
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.622
03/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 1.444
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.286
05/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.122
06/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 943
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 848
08/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 840
09/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 527
10/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 987