Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati tudi neko ravnovesje mnenj in ne prevlada enega stališča. V ta namen so v mnogih državah zakonske omejitve glede lastništva, da bi se ohranilo ravnovesje in omogočilo navadnim ljudem celovit pregled zadev. Že nekaj časa je očitno, da je tisk v Sloveniji močno levo usmerjen, prevladujoče mnenje je, da številni "krogi" in "mreže" iz starih totalitarnih komunističnih dni skozi medije manipulirajo z javnim mnenjem. Velik del prebivalcev verjame, da je tudi sodstvo podobno neuravnovešeno.
V Združenem kraljestvu je tisk različen, z levimi in desnimi stališči. Vendar sem pogosto začuden, da Slovenci večinoma dobivajo britanske zgodbe iz časnika The Guardian, ki je danes zelo levičarski časopis. Redko vidim zgodbe iz The Daily Telegrapha ali Timesa, ki veljata za resnejša časopisa; prvi je konservativen, drugi desnosredinski. Potem so tu popularni listi, kot so The Star, The Mirror, The Mail in The Express. Včasih je bil še The Independent, vendar ta zdaj objavlja samo na spletu. Posebna situacija Guardiana, ki je v lasti zasebnega skrbniškega sklada, pomeni, da ponuja brezplačne spletne novice, zato menim, da nekateri Slovenci ne želijo plačati naročnin za digitalne novice Timesa in Telegrapha.
Treba je omeniti, da je dnevna naklada tako imenovanega kakovostnega tiska sledeča: Sunday Times 650.000, Times okoli 350.000, Telegraph okoli 350.000, Sunday Telegraph okoli 250.000, Financial Times okoli 150.000, Observer okoli 150.000 in Guardian okoli 130.000. Treba je opozoriti, da ima Guardian najnižjo dnevno naklado. Če upoštevamo popularni tisk in zanemarimo brezplačnike, je najboljši dnevni prodajalec Sun z okoli 1,250.000, sledi mu Mail z okoli 1,200.000 naklade. Celo najmanj priljubljeni dnevnik Star doseže 275.000 izvodov, tako da lahko vsak vidi, da je Guardian slabo brani časnik. To ni presenetljivo, saj je zelo levo usmerjen.
Zato - čeprav me čudi, da Slovenci dobivajo enostranske zgodbe o Združenem kraljestvu iz Guardiana - me ni presenetil zadnji zelo pristranski članek skoraj neznanega avtorja Shauna Walkerja, ki je napadel premierja Janšo zaradi prijateljstva z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom. Zdi se, da je prepričanje levice, da mora biti vsak desničar nekakšen fašist, a mnogi so v resnici samo patrioti.
Orbán je vznejevoljil Bruselj in številne na levici, ker je odkrito spregovoril o nezakonitem priseljevanju. Postal je tarča, ker je madžarski parlament izdal zakon, ki mu med trenutno krizo pandemije dovoljuje izdajanje odlokov. Seveda levica ne omenja, da ni nič nenavadnega za parlamente, da izdajo tako dovoljenje. Lahko povem, da je francoski predsednik Macron sprejel spremembe v delavski zakonodaji z odredbo in celo Republika Irska ima možnost, da odobri ministrskemu predsedniku izdajanje odlokov. Nič ne slišimo o teh primerih, kar zadeva EU so videli ustave držav kandidatk, torej morajo biti klavzule o odlokih sprejemljive. Vredno je tudi omeniti, da sta v zadnjih letih najslabši primer uporabe odlokov kar na splošno in pogosto, ne pa v nujnih primerih, skrajno levičarski vladi v Venezueli pod vodstvom Chaveza in Madura. Nobenih komentarjev skrajnih levičarjev in bivših komunistov o teh razmerah.
Zdi se mi, da gospod Walker in Guardian, če to vesta ali ne, delujeta kot podpornika stare levice v Sloveniji, ki ne mara nove demokratične vlade. Na žalost preveč ljudi v Sloveniji povzema novice o Združenem kraljestvu samo iz Guardiana, tako je njihovo poznavanje Združenega kraljestva precej enostransko. Predlagam, naj poskusijo brati Telegraph, Times, Daily Mail, Sun, Mirror in Express.
Svobodni tisk naj bi pomenil ravnovesje mnenj.