Komentar

Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)

Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. Zato je eden redkih, ki ni skrival, da je egoizem v odnosu do družine oziroma bližjih svojcev sestavni del alpinizma. To je nakazal tudi v posvetilu svoje knjige Jalung Kang: Knjigo posvečam njim, ki brez krivde trpijo. […] Njim, ki jih "bojevniki za neke svetle cilje" puščajo zlomljene, ranjene in trpeče ob robu svoje poti. 

16.05.2020 07:00
Piše: Mire Steinbuch
Ključne besede:   Tone Škarja   In memoriam   Mire Steinbuch   Mengeš   Alpe   Himalaja   Planinska zveza Slovenije   Mount Everest   alpinizem

Foto: osebni arhiv Toneta Škarje

Zakaj pa angel? Ah, prišla je noč.

(Rilke)

Tone Škarja je svoje življenje preživel v Mengšu, kjer je imel "bazni tabor", s katerega je odhajal v Himalajo, Zahodne Alpe in domače gore. Z alpinizmom se ukvarjal od leta 1956. V domačih in tujih gorah je opravil preko tisoč alpinističnih vzponov, od katerih je več kot 30 prvenstvenih. Sodeloval je na osemnajstih alpinističnih odpravah; petkrat je bil član odprave, trinajstkrat vodja; nekaj jih je tudi organiziral. Leta 1979 je vodil prelomno odpravo na Everest, na kateri so Slovenci preplezali še vedno najtežjo smer na vrh najvišjega osemtisočaka, Jugoslovansko smer po Zahodnem grebenu (Everest West Ridge Direct), ki ima do danes eno samo priznano ponovitev, bolgarsko. Ta uspeh je slovenski alpinizem, ki je vzbudil pozornost svetovne alpinistične javnosti leta 1975 s po prvenstveni smeri preplezano južno steno Makaluja in doseženim vrhom, postavil v svetovni vrh. Kot vodja te legendarne odprave je Škarja še istega leta prejel Bloudkovo nagrado, najvišje državno priznanje v športu.

 

Škarja je vzporedno z alpinizmom opravljal tudi druge funkcije. Bil je načelnik postaje Društva gorska reševalna služba Kamnik, od leta 1979 do 2013 je vodil komisijo za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije (PZS), bil njen podpredsednik, pobudnik in skrbnik slovenskega dela Nepalskega planinskega muzeja in urednik Obvestil PZS, Planinskega vestnika ter planinskega koledarja; pomemben je njegov prispevek pri nastajanju zemljevida Everesta, ki ga je izdal National Geographic.

 

Za svoje delo je prejel številna priznanja PZS, častni znak svobode Republike Slovenije, Bloudkovo plaketo za življenjsko delo v športu, nagrado za življenjsko delo v alpinizmu in decembra 2019 častni znak PZS. Poleg vsega naštetega je bil tudi plodovit pisec. Po dosegljivih podatkih je bil soavtor pri devetih publikacijah, sam pa je napisal štiri knjige: Stene mojega življenja, Jalung Kang, Kangčendzenga, Gora usode in avtobiografijo Po svoji sledi. S Tinetom Miheličem sta napisala priročnik Hoja in plezanje v gorah, ki so ga trikrat ponatisnili. Na 9. festivalu gorniškega filma so premierno zavrteli film o Tonetu Škarji z naslovom Tone, javi se!

 

Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. Zato je eden redkih, ki ni skrival, da je egoizem v odnosu do družine oziroma bližjih svojcev sestavni del alpinizma. To je nakazal tudi v posvetilu svoje knjige Jalung Kang: Knjigo posvečam njim, ki brez krivde trpijo. […] Njim, ki jih "bojevniki za neke svetle cilje" puščajo zlomljene, ranjene in trpeče ob robu svoje poti. (O tej temi se je odkrito in ganljivo razpisala Maria Koffey v knjigi Where the Mountain Casts its Shadow.)

 

Tone Škarja je jasno razločil pravi alpinizem od "alpinizma"; plezalsko dejanje, ki je pomenilo mejnik ali novo stopnjo v razvoju dejavnosti od domnevno "velikih in junaških" dejanj. Bil je mojstrski pisec kolumen, mnoge je objavil tudi v Planinskem vestniku, ki nepretrgoma izhaja že od leta 1895. 

 

Rad je plezal tudi sam. V nekem članku je napisal, da je užival v solo plezanju neke smeri nad Chamonixem, in potožil, da zmore solirati le še do četrte težavnostne stopnje. Bil je eden vodilnih plezalcev v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. S Pavletom Šimencem in Metodom Humarjem je preplezal nekaj težkih smeri, ki so popularne še danes. Takrat so bili časi, ko še ni bilo greh premagovati težave in napredovati s tehničnim plezanjem – s pomočjo lestvic in klinov.

 

Ni bil spreten samo v stenah, dobro se je znal zasukati tudi v direktorskih in drugih pisarnah, ko je iskal sponzorje za finančne ali materialne donacije za alpinistične odprave, katerih vodja je bil sam, ali pa je na ta način pomagal drugim odpravam. Kot načelnik komisije za tuja gorstva je odločal, kateri projekt bo komisija oziroma Planinska zveza Slovenije podprla in katerega ne bo. Ni nujno, da so se z njegovimi odločitvami vedno vsi strinjali. Toda kot načelnik je bil odgovoren za porabljena sredstva in je pač ocenil, katera odprava je vredna podpore planinske organizacije in katera ni. 

 

Skupaj z Alešem Kunaverjem je bil glavni tvorec izjemno uspešne slovenske himalajske zgodbe. Vprašanje je, kako bi se, po prezgodnji Kunaverjevi smrti, razvijal slovenski alpinizem, zlasti himalajizem, brez vizionarstva Toneta Škarje.

 

Mire Steinbuch je alpinist in član uredniškega odbora Planinskega vestnika.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.845
02/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.969
03/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.446
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.038
05/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.928
06/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 1.563
07/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.087
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.212
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.138
10/
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
Bine Kordež
Ogledov: 748