Komentar

Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč

Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so se malomeščanskemu teatru Ljubljane, saj velikega meščanskega teatra v njej nikoli ni bilo. Kralj je poleg vsega izoblikoval enega najboljših predgovorov k stilni formaciji - ekspresionizem. Razbil je mejo med avditorijem, ekspresijo in sceno. Vzpostavil je globinski stik med ušesom in očesom ter kognicijo. Napisal je predgovor, namenjen prihajajočemu času. Lado Kralj osebno - je predgovor gledališča prihajajočega stoletja.

17.05.2020 00:46
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Lado Kralj   Pekarna   New York   gledališče   Ljubljana

Foto: Youtube

Gledališče je javno izvajanje preteklosti, predvsem pa proizvaja preteklost v imenu bodočnosti.

Ljubljansko gledališče Pekarna se je na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja vzpostavilo kot naprava posebne vrste. Omogočala je aktivacijo zapletnih metafizičnih nalog. To je bil čas, ko je bila beseda metafizika bolj psovka kot vrednota: Ali Marx ali Nič! Potem pa Nič! V komentarju bom prepletal dve skladni identiteti: gledališkega režiserja - Lada Kralja in profesorja primerjalne književnosti - Lada Kralja. Obe se idelano prepletata. Nasprotujeta pa zaprtim miselnim sistemom.

 

Gledališki režiser Lado Kralj: Kmalu po povratku iz New Yorka leta 1971 je na vrhu Tržaške ceste, desno, če gledamo proti središču mesta, v prostorih bivše pekarne, zbral okrog sebe predan igralski korpus, ki je s svojo telesnostjo izoblikoval gledališko zvočnost najnovejše generacije; pravijo, da je sova pekova hči. Celoten zbor se je prepustil praizvedbi poetične drame Potohodec dramatika Daneta Zajca. V Zajčevi drami je Lado Kralj prepoznal besedilnost, ki mu je omogočala obsesivno obrednost. S tem dejanjem je vzpostavil gledališče metafizičnega izhodišča. Prek globinskega jezikovnega istovetenja je tako na sceni kot v avditoriju sprožil abstrakte. Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč. Avditorij se je z akterji tesno zbližal v središču obrednega prostora - v arheju. Z mitom o človeku, ki nenehno hodi in v hoji praznuje abstraktne ideje.

 

 

Otvoritvene slovesnosti: Njegova režija je sprožila režim avtentičnega obrednega delovanja. Oder Pekarne je opremil s poetsko resnostjo, vanj je naselil skrajno preprost dogodek, kot je to hoja prek odra. Nečisto je s procesom gledališke ponovljivosti očistil, da je lahko vanj naselil lepe teoreme.

 

 

Prof. Lado Kralj

 

V izhodišču ga določa primerjalna književnost. Vanj se je naselila prek dveh izjemnih, a nasprotnih si duhovnih avtoritet: prek transnacionalnega revolucionarnega Dušana Pirjevca Ahaca in nacionalno zapriseženega antifašista Antona Ocvirka. Oba proto-komparativista povezuje Primorska.

 

V Evropi XIX. stoletja se je primerjalna književnost vzpostavila kot nadvse pomembna veda. Vzporedno z rojstvom nacij je izoblikovala metodo za opazovanje reprezentativnih tekstur različnih jezikov. V svojem prvem razvojnem obdobju je globinsko koreninila jezikovna izhodišča nacij, osmišljala je njihov obstoj. V drugem koraku pa je raziskovala medsebojne interakcije jezikovnih tekstur samo zato, da je vzpostavila svetovno literaturo. Slediti je začela duha velikega teksta. Še danes živimo v pričakovanju, da se pred nami odprle veliko besedilo.

 

 

Prepletanja Lada Kralja

 

V svojem teoretskem in umetniškem življenju je prepletal komparativno literarno misel z gledališko prakso. Čistost njegove ritualnosti, ki se je prelila v performativnost, določa tudi mene! Po dolgem premisleku: Lado Kralj je najprej duhovna vrednota. Na izjemen način stoji na intelektualnem pragu našega gledališkega ludensa, naš večni zagovornik je in apologet. Želim si le, da bi z blagohotnostjo sprejel mojo današnjo apologijo, usmerjeno vanj. Zato, ker vem, da je eden tistih, ki slabo prenaša literarno obliko - apologija. A tukaj ni pomoči, sam reflektiram le tisto, kar mi je blizu.

 

Digresija: Na tem mestu moram izpostaviti pomembno dejstvo. Ne vem, če se zavedate, da ima oddelek primerjalne književnosti ljubljanske univerze zares veliko število brilijantnih teoretikov in teoretičark, opremljenih z impozantnim znanjem. Ravno njihovo vedenje dela našo jezikovno skupino občutljivo in cepljeno proti ideološki cenenosti. Neodvisno od tega, ali so njihova profesorska izhodišča strukturno konezervativna ali semantično modernistična. Konec digresije.

 

 

Gledališki režiser Lado Kralj

 

Dve leti pred prvim javnim nastopom gledališča Pekarna se je v New Yorku povzpel na sam vrh svetovnega gledališkega duha. Pridružil se je Performance group Richarda Schechnerja. Na vrhuncu hipijevske stilne osvobojenosti je deloval kot Schechnerjev asistent v njegovem gledališkem laboratoriju. V skupnosti okrog The Drama Review so takratni teoretiki in praktiki širili gledališko zavest v različnih smereh: opazovali so obrednost vsakdanjega življenja, eksperimentirali so z njo, ozaveščali so potek in razvoj religioznih obredov. Predvsem so konstruirali nove obrede. Uprizarjali so jih, kot da je - izvajalec znotraj obreda. A v resnici je in ni! Preučevali so obredna navodila in jih sami tudi razširjali. Izumiti so želeli nov svet obrednosti, stran od ideoloških dejanj. Gledališče je z ritualnostjo relativiziralo jezikovne meje.

 

 

Profesor Lado Kralj

 

Profesorjevih predavanj nisem nikoli poslušal, a so me njegova gledališka dejanja zaznamovala. Komparativist je strokovnjak, ki kompleksno gleda, med tem ko bere. Še vedno je tako, da se iz nacionalnih tekstur gradi svetovna literatura. Lado Kralj pa nam s svojim delom dokazuje, da tudi v abstrakciji biva nacionalna jezikovna zakonodaja. V zaumnem abstraktu je možno relativo enostavno slišati germansko ali rusko kadenco.

 

 

Gledališki režiser Lado Kralj

 

Obred je eden od vrhunskih izrazov umetnosti. Gledališče je bilo za Performance Group najprej dogodek, ki ga skupinsko uzakonijo gledališki umetniki, šele v drugem uprizoritvenem dejanju pa je tekstura. Manifestirali so idejo, da gledališče ne posnema, ne predstavlja resničnosti, ko se osredotoča na obredno dejanje. Takrat kategorično zavrača mimesis.

 

Gledališka skupina Pekarna je živela na presečišču novega generacijskega soglasija. V teksturi ali v obredu je iskala povezanost z lastnim kulturnim izročilom. Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so se malomeščanskemu teatru Ljubljane, saj velikega meščanskega teatra v njej nikoli ni bilo.

 

 

Profesor Lado Kralj

 

Vsaka znanost, tudi literarna, je najprej proces, je teorija obrednega prenosa spomina v vse smeri. Lado Kralj je poleg vsega izoblikoval enega najboljših predgovorov k stilni formaciji - ekspresionizem. Razbil je mejo med avditorijem, ekspresijo in sceno. Vzpostavil je globinski stik med ušesom in očesom ter kognicijo. Napisal je predgovor, namenjen prihajajočemu času. Lado Kralj osebno - je predgovor gledališča prihajajočega stoletja.

 

Gledališče je javno izvajanje preteklosti, predvsem pa proizvaja preteklost v imenu bodočnosti. Kraljevih izvrstnih prevodov nisem reflektiral, Kraljevih izvrstnih romanov ne bom komentiral. Zato, da izstopi v ospredje njegova režijska zahtevnost, prepletena s primerjalno književnostjo. Saj že vidite, da to ni komentar. To je obredni tekst: Ne bodo vsi dočakali bodočnosti, ker ne bodo vsi preživeli. Lado Kralj meni, da se moramo za večnost pripravljati.

 

Epidemija je proglašna za zaključeno. Novi obredi se lahko začnejo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1945-2020: Nikdar več. Pomnimo. Zmagujemo.
20
05.05.2020 00:27
Obeleževanje 75. obletnice zmage v drugi svetovni vojni je v letošnjem maju pomemben mednarodni dogodek, ki naj bo globok ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
V nedeljo zaprto? Obseg nakupov ni odvisen od tega, ali so trgovine odprte dan več ali manj v tednu
8
03.05.2020 22:59
Prispevek o odpiralnem času trgovin bo naslednje leto polnoleten, saj je bil napisan in objavljen v Delu davnega leta 2003. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.464
02/
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.896
03/
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
Simona Rebolj
Ogledov: 2.487
04/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.025
05/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.583
06/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.528
07/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.312
08/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.518
09/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.364
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 11.426