Komentar

Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč

Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so se malomeščanskemu teatru Ljubljane, saj velikega meščanskega teatra v njej nikoli ni bilo. Kralj je poleg vsega izoblikoval enega najboljših predgovorov k stilni formaciji - ekspresionizem. Razbil je mejo med avditorijem, ekspresijo in sceno. Vzpostavil je globinski stik med ušesom in očesom ter kognicijo. Napisal je predgovor, namenjen prihajajočemu času. Lado Kralj osebno - je predgovor gledališča prihajajočega stoletja.

17.05.2020 00:46
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Lado Kralj   Pekarna   New York   gledališče   Ljubljana

Foto: Youtube

Gledališče je javno izvajanje preteklosti, predvsem pa proizvaja preteklost v imenu bodočnosti.

Ljubljansko gledališče Pekarna se je na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja vzpostavilo kot naprava posebne vrste. Omogočala je aktivacijo zapletnih metafizičnih nalog. To je bil čas, ko je bila beseda metafizika bolj psovka kot vrednota: Ali Marx ali Nič! Potem pa Nič! V komentarju bom prepletal dve skladni identiteti: gledališkega režiserja - Lada Kralja in profesorja primerjalne književnosti - Lada Kralja. Obe se idelano prepletata. Nasprotujeta pa zaprtim miselnim sistemom.

 

Gledališki režiser Lado Kralj: Kmalu po povratku iz New Yorka leta 1971 je na vrhu Tržaške ceste, desno, če gledamo proti središču mesta, v prostorih bivše pekarne, zbral okrog sebe predan igralski korpus, ki je s svojo telesnostjo izoblikoval gledališko zvočnost najnovejše generacije; pravijo, da je sova pekova hči. Celoten zbor se je prepustil praizvedbi poetične drame Potohodec dramatika Daneta Zajca. V Zajčevi drami je Lado Kralj prepoznal besedilnost, ki mu je omogočala obsesivno obrednost. S tem dejanjem je vzpostavil gledališče metafizičnega izhodišča. Prek globinskega jezikovnega istovetenja je tako na sceni kot v avditoriju sprožil abstrakte. Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč. Avditorij se je z akterji tesno zbližal v središču obrednega prostora - v arheju. Z mitom o človeku, ki nenehno hodi in v hoji praznuje abstraktne ideje.

 

 

Otvoritvene slovesnosti: Njegova režija je sprožila režim avtentičnega obrednega delovanja. Oder Pekarne je opremil s poetsko resnostjo, vanj je naselil skrajno preprost dogodek, kot je to hoja prek odra. Nečisto je s procesom gledališke ponovljivosti očistil, da je lahko vanj naselil lepe teoreme.

 

 

Prof. Lado Kralj

 

V izhodišču ga določa primerjalna književnost. Vanj se je naselila prek dveh izjemnih, a nasprotnih si duhovnih avtoritet: prek transnacionalnega revolucionarnega Dušana Pirjevca Ahaca in nacionalno zapriseženega antifašista Antona Ocvirka. Oba proto-komparativista povezuje Primorska.

 

V Evropi XIX. stoletja se je primerjalna književnost vzpostavila kot nadvse pomembna veda. Vzporedno z rojstvom nacij je izoblikovala metodo za opazovanje reprezentativnih tekstur različnih jezikov. V svojem prvem razvojnem obdobju je globinsko koreninila jezikovna izhodišča nacij, osmišljala je njihov obstoj. V drugem koraku pa je raziskovala medsebojne interakcije jezikovnih tekstur samo zato, da je vzpostavila svetovno literaturo. Slediti je začela duha velikega teksta. Še danes živimo v pričakovanju, da se pred nami odprle veliko besedilo.

 

 

Prepletanja Lada Kralja

 

V svojem teoretskem in umetniškem življenju je prepletal komparativno literarno misel z gledališko prakso. Čistost njegove ritualnosti, ki se je prelila v performativnost, določa tudi mene! Po dolgem premisleku: Lado Kralj je najprej duhovna vrednota. Na izjemen način stoji na intelektualnem pragu našega gledališkega ludensa, naš večni zagovornik je in apologet. Želim si le, da bi z blagohotnostjo sprejel mojo današnjo apologijo, usmerjeno vanj. Zato, ker vem, da je eden tistih, ki slabo prenaša literarno obliko - apologija. A tukaj ni pomoči, sam reflektiram le tisto, kar mi je blizu.

 

Digresija: Na tem mestu moram izpostaviti pomembno dejstvo. Ne vem, če se zavedate, da ima oddelek primerjalne književnosti ljubljanske univerze zares veliko število brilijantnih teoretikov in teoretičark, opremljenih z impozantnim znanjem. Ravno njihovo vedenje dela našo jezikovno skupino občutljivo in cepljeno proti ideološki cenenosti. Neodvisno od tega, ali so njihova profesorska izhodišča strukturno konezervativna ali semantično modernistična. Konec digresije.

 

 

Gledališki režiser Lado Kralj

 

Dve leti pred prvim javnim nastopom gledališča Pekarna se je v New Yorku povzpel na sam vrh svetovnega gledališkega duha. Pridružil se je Performance group Richarda Schechnerja. Na vrhuncu hipijevske stilne osvobojenosti je deloval kot Schechnerjev asistent v njegovem gledališkem laboratoriju. V skupnosti okrog The Drama Review so takratni teoretiki in praktiki širili gledališko zavest v različnih smereh: opazovali so obrednost vsakdanjega življenja, eksperimentirali so z njo, ozaveščali so potek in razvoj religioznih obredov. Predvsem so konstruirali nove obrede. Uprizarjali so jih, kot da je - izvajalec znotraj obreda. A v resnici je in ni! Preučevali so obredna navodila in jih sami tudi razširjali. Izumiti so želeli nov svet obrednosti, stran od ideoloških dejanj. Gledališče je z ritualnostjo relativiziralo jezikovne meje.

 

 

Profesor Lado Kralj

 

Profesorjevih predavanj nisem nikoli poslušal, a so me njegova gledališka dejanja zaznamovala. Komparativist je strokovnjak, ki kompleksno gleda, med tem ko bere. Še vedno je tako, da se iz nacionalnih tekstur gradi svetovna literatura. Lado Kralj pa nam s svojim delom dokazuje, da tudi v abstrakciji biva nacionalna jezikovna zakonodaja. V zaumnem abstraktu je možno relativo enostavno slišati germansko ali rusko kadenco.

 

 

Gledališki režiser Lado Kralj

 

Obred je eden od vrhunskih izrazov umetnosti. Gledališče je bilo za Performance Group najprej dogodek, ki ga skupinsko uzakonijo gledališki umetniki, šele v drugem uprizoritvenem dejanju pa je tekstura. Manifestirali so idejo, da gledališče ne posnema, ne predstavlja resničnosti, ko se osredotoča na obredno dejanje. Takrat kategorično zavrača mimesis.

 

Gledališka skupina Pekarna je živela na presečišču novega generacijskega soglasija. V teksturi ali v obredu je iskala povezanost z lastnim kulturnim izročilom. Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so se malomeščanskemu teatru Ljubljane, saj velikega meščanskega teatra v njej nikoli ni bilo.

 

 

Profesor Lado Kralj

 

Vsaka znanost, tudi literarna, je najprej proces, je teorija obrednega prenosa spomina v vse smeri. Lado Kralj je poleg vsega izoblikoval enega najboljših predgovorov k stilni formaciji - ekspresionizem. Razbil je mejo med avditorijem, ekspresijo in sceno. Vzpostavil je globinski stik med ušesom in očesom ter kognicijo. Napisal je predgovor, namenjen prihajajočemu času. Lado Kralj osebno - je predgovor gledališča prihajajočega stoletja.

 

Gledališče je javno izvajanje preteklosti, predvsem pa proizvaja preteklost v imenu bodočnosti. Kraljevih izvrstnih prevodov nisem reflektiral, Kraljevih izvrstnih romanov ne bom komentiral. Zato, da izstopi v ospredje njegova režijska zahtevnost, prepletena s primerjalno književnostjo. Saj že vidite, da to ni komentar. To je obredni tekst: Ne bodo vsi dočakali bodočnosti, ker ne bodo vsi preživeli. Lado Kralj meni, da se moramo za večnost pripravljati.

 

Epidemija je proglašna za zaključeno. Novi obredi se lahko začnejo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
3
24.09.2020 21:20
V resnici ne gre ne za levico ne za desnico, kot verjetno misli večina. Večina se žal moti. Gre za obstoj sil, ki polarizirajo ... Več.
Piše: Miha Burger
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.425
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.835
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.911
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.001
05/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.476
06/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.545
07/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.144
08/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.062
09/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.574
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.170