Komentar

Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč

Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so se malomeščanskemu teatru Ljubljane, saj velikega meščanskega teatra v njej nikoli ni bilo. Kralj je poleg vsega izoblikoval enega najboljših predgovorov k stilni formaciji - ekspresionizem. Razbil je mejo med avditorijem, ekspresijo in sceno. Vzpostavil je globinski stik med ušesom in očesom ter kognicijo. Napisal je predgovor, namenjen prihajajočemu času. Lado Kralj osebno - je predgovor gledališča prihajajočega stoletja.

17.05.2020 00:46
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Lado Kralj   Pekarna   New York   gledališče   Ljubljana

Foto: Youtube

Gledališče je javno izvajanje preteklosti, predvsem pa proizvaja preteklost v imenu bodočnosti.

Ljubljansko gledališče Pekarna se je na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja vzpostavilo kot naprava posebne vrste. Omogočala je aktivacijo zapletnih metafizičnih nalog. To je bil čas, ko je bila beseda metafizika bolj psovka kot vrednota: Ali Marx ali Nič! Potem pa Nič! V komentarju bom prepletal dve skladni identiteti: gledališkega režiserja - Lada Kralja in profesorja primerjalne književnosti - Lada Kralja. Obe se idelano prepletata. Nasprotujeta pa zaprtim miselnim sistemom.

 

Gledališki režiser Lado Kralj: Kmalu po povratku iz New Yorka leta 1971 je na vrhu Tržaške ceste, desno, če gledamo proti središču mesta, v prostorih bivše pekarne, zbral okrog sebe predan igralski korpus, ki je s svojo telesnostjo izoblikoval gledališko zvočnost najnovejše generacije; pravijo, da je sova pekova hči. Celoten zbor se je prepustil praizvedbi poetične drame Potohodec dramatika Daneta Zajca. V Zajčevi drami je Lado Kralj prepoznal besedilnost, ki mu je omogočala obsesivno obrednost. S tem dejanjem je vzpostavil gledališče metafizičnega izhodišča. Prek globinskega jezikovnega istovetenja je tako na sceni kot v avditoriju sprožil abstrakte. Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč. Avditorij se je z akterji tesno zbližal v središču obrednega prostora - v arheju. Z mitom o človeku, ki nenehno hodi in v hoji praznuje abstraktne ideje.

 

 

Otvoritvene slovesnosti: Njegova režija je sprožila režim avtentičnega obrednega delovanja. Oder Pekarne je opremil s poetsko resnostjo, vanj je naselil skrajno preprost dogodek, kot je to hoja prek odra. Nečisto je s procesom gledališke ponovljivosti očistil, da je lahko vanj naselil lepe teoreme.

 

 

Prof. Lado Kralj

 

V izhodišču ga določa primerjalna književnost. Vanj se je naselila prek dveh izjemnih, a nasprotnih si duhovnih avtoritet: prek transnacionalnega revolucionarnega Dušana Pirjevca Ahaca in nacionalno zapriseženega antifašista Antona Ocvirka. Oba proto-komparativista povezuje Primorska.

 

V Evropi XIX. stoletja se je primerjalna književnost vzpostavila kot nadvse pomembna veda. Vzporedno z rojstvom nacij je izoblikovala metodo za opazovanje reprezentativnih tekstur različnih jezikov. V svojem prvem razvojnem obdobju je globinsko koreninila jezikovna izhodišča nacij, osmišljala je njihov obstoj. V drugem koraku pa je raziskovala medsebojne interakcije jezikovnih tekstur samo zato, da je vzpostavila svetovno literaturo. Slediti je začela duha velikega teksta. Še danes živimo v pričakovanju, da se pred nami odprle veliko besedilo.

 

 

Prepletanja Lada Kralja

 

V svojem teoretskem in umetniškem življenju je prepletal komparativno literarno misel z gledališko prakso. Čistost njegove ritualnosti, ki se je prelila v performativnost, določa tudi mene! Po dolgem premisleku: Lado Kralj je najprej duhovna vrednota. Na izjemen način stoji na intelektualnem pragu našega gledališkega ludensa, naš večni zagovornik je in apologet. Želim si le, da bi z blagohotnostjo sprejel mojo današnjo apologijo, usmerjeno vanj. Zato, ker vem, da je eden tistih, ki slabo prenaša literarno obliko - apologija. A tukaj ni pomoči, sam reflektiram le tisto, kar mi je blizu.

 

Digresija: Na tem mestu moram izpostaviti pomembno dejstvo. Ne vem, če se zavedate, da ima oddelek primerjalne književnosti ljubljanske univerze zares veliko število brilijantnih teoretikov in teoretičark, opremljenih z impozantnim znanjem. Ravno njihovo vedenje dela našo jezikovno skupino občutljivo in cepljeno proti ideološki cenenosti. Neodvisno od tega, ali so njihova profesorska izhodišča strukturno konezervativna ali semantično modernistična. Konec digresije.

 

 

Gledališki režiser Lado Kralj

 

Dve leti pred prvim javnim nastopom gledališča Pekarna se je v New Yorku povzpel na sam vrh svetovnega gledališkega duha. Pridružil se je Performance group Richarda Schechnerja. Na vrhuncu hipijevske stilne osvobojenosti je deloval kot Schechnerjev asistent v njegovem gledališkem laboratoriju. V skupnosti okrog The Drama Review so takratni teoretiki in praktiki širili gledališko zavest v različnih smereh: opazovali so obrednost vsakdanjega življenja, eksperimentirali so z njo, ozaveščali so potek in razvoj religioznih obredov. Predvsem so konstruirali nove obrede. Uprizarjali so jih, kot da je - izvajalec znotraj obreda. A v resnici je in ni! Preučevali so obredna navodila in jih sami tudi razširjali. Izumiti so želeli nov svet obrednosti, stran od ideoloških dejanj. Gledališče je z ritualnostjo relativiziralo jezikovne meje.

 

 

Profesor Lado Kralj

 

Profesorjevih predavanj nisem nikoli poslušal, a so me njegova gledališka dejanja zaznamovala. Komparativist je strokovnjak, ki kompleksno gleda, med tem ko bere. Še vedno je tako, da se iz nacionalnih tekstur gradi svetovna literatura. Lado Kralj pa nam s svojim delom dokazuje, da tudi v abstrakciji biva nacionalna jezikovna zakonodaja. V zaumnem abstraktu je možno relativo enostavno slišati germansko ali rusko kadenco.

 

 

Gledališki režiser Lado Kralj

 

Obred je eden od vrhunskih izrazov umetnosti. Gledališče je bilo za Performance Group najprej dogodek, ki ga skupinsko uzakonijo gledališki umetniki, šele v drugem uprizoritvenem dejanju pa je tekstura. Manifestirali so idejo, da gledališče ne posnema, ne predstavlja resničnosti, ko se osredotoča na obredno dejanje. Takrat kategorično zavrača mimesis.

 

Gledališka skupina Pekarna je živela na presečišču novega generacijskega soglasija. V teksturi ali v obredu je iskala povezanost z lastnim kulturnim izročilom. Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so se malomeščanskemu teatru Ljubljane, saj velikega meščanskega teatra v njej nikoli ni bilo.

 

 

Profesor Lado Kralj

 

Vsaka znanost, tudi literarna, je najprej proces, je teorija obrednega prenosa spomina v vse smeri. Lado Kralj je poleg vsega izoblikoval enega najboljših predgovorov k stilni formaciji - ekspresionizem. Razbil je mejo med avditorijem, ekspresijo in sceno. Vzpostavil je globinski stik med ušesom in očesom ter kognicijo. Napisal je predgovor, namenjen prihajajočemu času. Lado Kralj osebno - je predgovor gledališča prihajajočega stoletja.

 

Gledališče je javno izvajanje preteklosti, predvsem pa proizvaja preteklost v imenu bodočnosti. Kraljevih izvrstnih prevodov nisem reflektiral, Kraljevih izvrstnih romanov ne bom komentiral. Zato, da izstopi v ospredje njegova režijska zahtevnost, prepletena s primerjalno književnostjo. Saj že vidite, da to ni komentar. To je obredni tekst: Ne bodo vsi dočakali bodočnosti, ker ne bodo vsi preživeli. Lado Kralj meni, da se moramo za večnost pripravljati.

 

Epidemija je proglašna za zaključeno. Novi obredi se lahko začnejo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.489
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.956
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.272
04/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.594
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.562
06/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.288
07/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.455
08/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.944
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.135
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 939