Komentar

Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.

Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem "zaporu". Lahko se med seboj pogovarjamo, poznamo potrebe in zmožnosti vsake družbene skupine. Če bomo sodelovali in si medsebojno pomagali, bo sicer od nas vsak malce na slabšem, toda vsi skupaj jo bomo odnesli bolje, kot pa če kdorkoli "izda" drugega. Če pa bo kdo želel maksimizirati svojo pozicijo bodisi glede na svoj položaj ali notranje informacije, potem bo ena skupina prišla iz te krize bolj zmagovita kot druga. Toda ob tem bodo gospodarske, socialne in čustvene posledice ostale, pojavile se bodo zamere in trenja, ki nas bodo na dolgi rok več stali, kot če bi sodelovali in si pomagali.

22.05.2020 21:00
Piše: Mark Stemberger
Ključne besede:   gospodarstvo   kriza   sodelovanje   koronapaket   teorija iger   zapornikova dilema   John Nash   Bine Kordež

Tipična slabost grandioznih strategij je, da so sicer lepo zveneče, a so premalo konkretne. Ta slabost izvira večinoma iz tega, ker takšne strategije pišejo (poslovni) svetovalci in akademiki, ki pa za njihovo izvedbo niso odgovorni.

Ko v gospodarstvu spremljamo učinke odločitev vlade ter njenega posvetovalnega telesa, vidimo in čutimo "na terenu", da se vse skupah dogaja prepočasi, neambiciozno ter v premajhnem obsegu. Zaradi tega se splošno nezadovoljstvo v gospodarstvu - kot tudi v širši javni upravi ter civilni družbi - veča, strah pred prešibko in prepočasno pomočjo vlade (države) pa počasi hromi našo družbo. Kljub temu, da so prenekatere predstavljene ideje dobre in je njihov namen vsekakor pozitiven, del načrtov pa je celo smel, pri izvedbi teh idej in načrtov v praksi pešamo. To je sicer splošno razširjena slabost oz. pomanjkljivost, ki pesti tako različna področja, kot so vpeljave sprememb ("change management") do vpeljave strategij in izvedbe projektnega managementa. Če je strokovna literatura prepolna idej, metod in metodologij o razvoju novih strategij in snovanju ustreznih organizacijskih in družbenih sprememb, pa je taista literatura zelo kratka in nekonkretna glede vpeljave teh sprememb. Še prav posebej pa to velja za vzdrževanje spremenjenega stanja. Če koga zanimajo ustrezni viri glede omenjene strokovne literature in bi se rad prepričal o zgornjih trditvah, lahko pri tem pomagam.

 

Tipična slabost grandioznih strategij je, da so sicer lepo zveneče, a so premalo konkretne. Vsaka strategija bi morala imeti pripadajočo taktiko oz. načrt izvedbe, če želite: kdo, kdaj, kaj, kje, kako in s kakšnim pričakovanim učinkom. Ta slabost izvira večinoma iz tega, ker omenjene strategije pišejo (poslovni) svetovalci in akademiki, ki pa za njihovo izvedbo niso odgovorni. Velikokrat je izgovor, da je to stvar "operative" in ne strategije. Tako se omenjeni svetovalci udobno skrijejo za tem, da so za izvedbo (torej vpeljavo strategij) odgovorni drugi, običajno srednji management etc. Če bi pri snovanju takšnih strategij in pripadajočih taktik upoštevali dobre prakse iz industrije, bi bilo precej manj nezadovoljstva, neuspeha in tudi pesimizma, kot ga vidimo v zadnjem času v celotni družbi, to je v gospodarstvu in javni upravi ter civilni družbi nasploh.

 

 

Likvidnost je ključna

 

Poglejmo samo primer izvedbe drugega "koronapaketa", ki naj bi bil namenjen ohranjanju in povečevanju likvidnosti gospodarstva. Navkljub temu, da so s "terena" prišli jasni signali, da veliko gospodarskih subjektov ni likvidnih, in to že marca letos, se je do danes zelo malo spremenilo. Banke so s strani vlade dobile "namig", da naj podaljšajo oz. zamrznejo odplačevanje kreditov gospodarskim subjektom in fizičnim osebam. A že samo dejstvo, da je likvidnost zelo, zelo padla, je bil povod, da so banke morale odreagirati, sicer bi se pričele ukvarjati s popolnoma drugimi problemi. Vlada je torej sprejela ukrepe glede bančnega sistema, a se je pri izvedbi zelo zalomilo (sic!): banke nimajo jasnih navodil in vlada ni naredila, kar je obljubila in kar bi morala narediti – sprejeti bi morala ustrezen odlok o izvedbi oz. dati jasna navodila bankam (vir).

 

Upniki pa v tem času pritiskajo na svoje kupce in kdor more, uporabi svojo pogajalsko moč ali pozicijo na trgu; kupci pa se po najboljših močeh izmikajo in branijo, saj jih pesti močno okrnjena likvidnost. Moraliziranje, kako bi morali vsi imeti vsaj dvo- do trimesečno likvidnost na zalogi, pustimo za trenutek na strani, ker je to široka tema in je različna od panoge do panoge in celo znotraj panoge dramatično drugačna od podjetja do podjetja. Tudi zaposleni imajo pri tem svoja pričakovanja in se sklicujejo na svoje pravice in kolektivne pogodbe. Pa občine, zavodi, društva, sindikati, razna združenja etc. Videti je tako, kot da vsakdo vleče na svojo stran, nihče se ne zmeni za situacijo na trgu in v družbi, nobenega upnika ne zanimajo vzroki problemov njihovih dolžnikov. Vsakdo želi zaščititi samo samega sebe ne glede na kratkoročne ali dolgoročne posledice v tej verigi. Vsakdo med nami je nekomu dobavitelj in je od nekoga kupec. Celo država! Dnevi zapadlosti naših obveznosti pa se samo seštevajo – nekoč bo nek najšibkejši člen v tej verigi počil in ko bo veriga pretrgana … 

 

 

Denarja je dovolj ...

 

Država pa še kar misli in se obnaša tako, kot da bo vse še tako naprej, kot je bilo (ceteris paribus), da bo imela še naprej enako bazo podjetij in gospodarskih subjektov kot do sedaj, od katerih bo še naprej pobirala davke in imela pozitivno nastrojene potrošnike/zaposlene. To je klic vsem, da se prebudijo! Prava gospodarska kriza šele prihaja in njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati. Bine Kordež nam je pokazal (vir), kako je mogoče v tej situacij iti naprej, vsaj kratkoročno, da rešimo, kar lahko rešimo zdaj. Denarja je dovolj! Glede na napovedi, da bodo ves denar, ki leži neproduktivno na računih, dodatno obdavčili, menda da bodo celo -2 % obresti za denar na računu, bo ta denar slej kot prej prišel v obtok. A bo treba denar angažirati v pravem času (tj. včeraj!) in za prave stvari (gospodarstvo!). O tem naj razpravljajo makroekonomisti in finančniki, jih imamo dovolj.

 

Zgoraj omenjeni gordijski vozel lahko premagamo samo SKUPAJ: a to velja samo, če se bomo poslušali in slišali! In če bomo sodelovali, pri čemer ne bomo zasledovali vsak svoj parcialni interes! To pomeni gospodarstvo, vlada, javna uprava, zavodi, druge organizacije, šolarji in dijaki ter študentje, upokojenci in vsi drugi ljudje v Slovenij (in v Evropi). Zdaj je čas, da vlada in njeni svetovalci ponovno preučijo, zakaj je John Nash dobil Nobelovo nagrado za teorijo iger ter odločanje v kompleksnih sistemih v vsakodnevnem življenju (t.i. Nashov ekvilibrij) ter kaj nas uči podzvrst "game theory" (teorija igre"), fenomen "the prisoner's dilemma" (zapornikova dilema), ki sta jo pojasnila Merrill Flood in Melvin Dresher že leta 1950 na primeru dveh zapornikov.

 

Dilema zapornika je primer iz teorije iger, kjer dva racionalna posameznika morda ne bosta sodelovala, tudi če se zdi, da je to v njunem interesu. Dva člana kriminalne tolpe sta aretirana in zaprta. Oba zapornika sta vsak v svoji samici in med seboj ne moreta komunicirati. Tožilci nimajo dovolj dokazov, da bi par obsodili po glavni obtožbi, zato imajo cilj, da ju obsodijo z manjšo obtožbo. Tožilci hkrati ponudijo vsakemu zaporniku kupčijo (samo zanj), pri čemer noben od zapornikov ne ve, kaj je bilo ponujeno drugemu. Vsak zapornik ima možnost bodisi izdati drugega s pričanjem, da je drugi storil kaznivo dejanje, ali pa sodelovati z drugim, če slednji molči. Tega pa ne ve nobeden od njiju. Možni izidi različnih kombinacij so:

 

* Če A in B drug drugega izdata, vsak od njih prestaja dve leti zapora;

* Če A izda B in B ostane tiho, bo A oproščen in B bo služil tri leta zapora;

* Če A ostane tiho in B izda A, bo A služil tri leta zapora in B bo oproščen;

* Če A in B ostaneta tiho, bosta oba prestala le eno leto zapora (ob nižji obtožbi).

 

 

Ker izdaja kriminalnega partnerja, zdaj zapornika, ponuja večjo nagrado, kot pa je sodelovanje z drugim zapornikom, bodo vsi racionalni samoiniciativni zaporniki izdali drug drugega; to pomeni, da sta najverjetnejša možna izida za dva čisto racionalna zapornika, da se bosta medsebojno izdala.

 

 

Moč civilizacije je v sodelovanju

 

Vsi zgoraj omenjeni akterji, od vlade do sindikatov, od gospodarstva do javne uprave, od predšolskih otrok do študentov in upokojencev smo torej pravzaprav akterji v istem "zaporu". Za razliko od zgornjega primera se lahko med seboj pogovarjamo, poznamo potrebe in zmožnosti vsake skupine. Če bomo sodelovali in si medsebojno pomagali, bo sicer vsak malce na slabšem, a vsi skupaj bolje, kot pa če kdorkoli "izda" drugega. Če pa bo kdo želel maksimizirati svojo pozicijo, bodisi glede na svoj položaj ali pa notranje informacije, potem bo ena skupina prišla iz te krize bolj zmagovita kot druga. A gospodarske, socialne in čustvene posledice bodo ostale, pojavile se bodo zamere in trenja, ki nas bodo na dolgi rok več stali, kot če bi sodelovali in si pomagali.

 

Če se bo vsakdo samo zakopal v svojo luknjo in čakal, da vse skupaj mine, bo precej več mrtvih, kot bi jih sicer bilo. Enim je trenutno sicer lažje, a bo na koncu vsem za znoret, če ne bomo stopili SKUPAJ in imeli empatijo drug do drugega. Iskanje lastnega zavetja (na račun drugih, ne glede na to, ali je to zavestno in podzavestno), je v nasprotju z doktrino, ki je pojasnjena zgoraj ("zapornikova dilema"). Zdaj je trenutek, da s SKUPNIMI intelektualnimi in čustvenimi ter fizičnimi napori prebrodimo to krizo. Vsakdo bo zaradi tega malce manj dobro, malce (!) na slabšem, a nihče ne bo (v tej igri) popolnoma poškodovan! Tukaj ne sme biti manjšine zmagovalcev in večine poražencev. To nikakor ni sprevržena ali podtalna socialistična doktrina, temveč bistvo našega podzavestnega sociološkega ustroja človeka kot socialnega bitja – tako smo narejeni, tako smo "zvezani" v samih sebi, razen seveda tistih, ki želijo nekaj dobiti na račun drugih (tisti, ki so se v dani situaciji bolje "znašli" in so izkoristili situacijo na račun vseh, tj. "vojni dobičkarji"). O tem govori tudi teorija zero sum game, ki pravi, da ima lahko nekdo prednost samo na račun drugega.

 

To je esenca ideje iskrenega in dobronamernega sodelovanja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
9
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
26
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.034
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.270
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.049
04/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.769
05/
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
Bine Kordež
Ogledov: 1.607
06/
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.770
07/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.397
08/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.232
09/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.084
10/
"Če bi se v Sloveniji ravnali po švedskem modelu, bi imeli vsaj 1200 mrtvih, a lahko bi jih imeli veliko več, če bi zdravstveni sistem odpovedal."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.077