Komentar

Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.

Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem "zaporu". Lahko se med seboj pogovarjamo, poznamo potrebe in zmožnosti vsake družbene skupine. Če bomo sodelovali in si medsebojno pomagali, bo sicer od nas vsak malce na slabšem, toda vsi skupaj jo bomo odnesli bolje, kot pa če kdorkoli "izda" drugega. Če pa bo kdo želel maksimizirati svojo pozicijo bodisi glede na svoj položaj ali notranje informacije, potem bo ena skupina prišla iz te krize bolj zmagovita kot druga. Toda ob tem bodo gospodarske, socialne in čustvene posledice ostale, pojavile se bodo zamere in trenja, ki nas bodo na dolgi rok več stali, kot če bi sodelovali in si pomagali.

22.05.2020 21:00
Piše: Mark Stemberger
Ključne besede:   gospodarstvo   kriza   sodelovanje   koronapaket   teorija iger   zapornikova dilema   John Nash   Bine Kordež

Tipična slabost grandioznih strategij je, da so sicer lepo zveneče, a so premalo konkretne. Ta slabost izvira večinoma iz tega, ker takšne strategije pišejo (poslovni) svetovalci in akademiki, ki pa za njihovo izvedbo niso odgovorni.

Ko v gospodarstvu spremljamo učinke odločitev vlade ter njenega posvetovalnega telesa, vidimo in čutimo "na terenu", da se vse skupah dogaja prepočasi, neambiciozno ter v premajhnem obsegu. Zaradi tega se splošno nezadovoljstvo v gospodarstvu - kot tudi v širši javni upravi ter civilni družbi - veča, strah pred prešibko in prepočasno pomočjo vlade (države) pa počasi hromi našo družbo. Kljub temu, da so prenekatere predstavljene ideje dobre in je njihov namen vsekakor pozitiven, del načrtov pa je celo smel, pri izvedbi teh idej in načrtov v praksi pešamo. To je sicer splošno razširjena slabost oz. pomanjkljivost, ki pesti tako različna področja, kot so vpeljave sprememb ("change management") do vpeljave strategij in izvedbe projektnega managementa. Če je strokovna literatura prepolna idej, metod in metodologij o razvoju novih strategij in snovanju ustreznih organizacijskih in družbenih sprememb, pa je taista literatura zelo kratka in nekonkretna glede vpeljave teh sprememb. Še prav posebej pa to velja za vzdrževanje spremenjenega stanja. Če koga zanimajo ustrezni viri glede omenjene strokovne literature in bi se rad prepričal o zgornjih trditvah, lahko pri tem pomagam.

 

Tipična slabost grandioznih strategij je, da so sicer lepo zveneče, a so premalo konkretne. Vsaka strategija bi morala imeti pripadajočo taktiko oz. načrt izvedbe, če želite: kdo, kdaj, kaj, kje, kako in s kakšnim pričakovanim učinkom. Ta slabost izvira večinoma iz tega, ker omenjene strategije pišejo (poslovni) svetovalci in akademiki, ki pa za njihovo izvedbo niso odgovorni. Velikokrat je izgovor, da je to stvar "operative" in ne strategije. Tako se omenjeni svetovalci udobno skrijejo za tem, da so za izvedbo (torej vpeljavo strategij) odgovorni drugi, običajno srednji management etc. Če bi pri snovanju takšnih strategij in pripadajočih taktik upoštevali dobre prakse iz industrije, bi bilo precej manj nezadovoljstva, neuspeha in tudi pesimizma, kot ga vidimo v zadnjem času v celotni družbi, to je v gospodarstvu in javni upravi ter civilni družbi nasploh.

 

 

Likvidnost je ključna

 

Poglejmo samo primer izvedbe drugega "koronapaketa", ki naj bi bil namenjen ohranjanju in povečevanju likvidnosti gospodarstva. Navkljub temu, da so s "terena" prišli jasni signali, da veliko gospodarskih subjektov ni likvidnih, in to že marca letos, se je do danes zelo malo spremenilo. Banke so s strani vlade dobile "namig", da naj podaljšajo oz. zamrznejo odplačevanje kreditov gospodarskim subjektom in fizičnim osebam. A že samo dejstvo, da je likvidnost zelo, zelo padla, je bil povod, da so banke morale odreagirati, sicer bi se pričele ukvarjati s popolnoma drugimi problemi. Vlada je torej sprejela ukrepe glede bančnega sistema, a se je pri izvedbi zelo zalomilo (sic!): banke nimajo jasnih navodil in vlada ni naredila, kar je obljubila in kar bi morala narediti – sprejeti bi morala ustrezen odlok o izvedbi oz. dati jasna navodila bankam (vir).

 

Upniki pa v tem času pritiskajo na svoje kupce in kdor more, uporabi svojo pogajalsko moč ali pozicijo na trgu; kupci pa se po najboljših močeh izmikajo in branijo, saj jih pesti močno okrnjena likvidnost. Moraliziranje, kako bi morali vsi imeti vsaj dvo- do trimesečno likvidnost na zalogi, pustimo za trenutek na strani, ker je to široka tema in je različna od panoge do panoge in celo znotraj panoge dramatično drugačna od podjetja do podjetja. Tudi zaposleni imajo pri tem svoja pričakovanja in se sklicujejo na svoje pravice in kolektivne pogodbe. Pa občine, zavodi, društva, sindikati, razna združenja etc. Videti je tako, kot da vsakdo vleče na svojo stran, nihče se ne zmeni za situacijo na trgu in v družbi, nobenega upnika ne zanimajo vzroki problemov njihovih dolžnikov. Vsakdo želi zaščititi samo samega sebe ne glede na kratkoročne ali dolgoročne posledice v tej verigi. Vsakdo med nami je nekomu dobavitelj in je od nekoga kupec. Celo država! Dnevi zapadlosti naših obveznosti pa se samo seštevajo – nekoč bo nek najšibkejši člen v tej verigi počil in ko bo veriga pretrgana … 

 

 

Denarja je dovolj ...

 

Država pa še kar misli in se obnaša tako, kot da bo vse še tako naprej, kot je bilo (ceteris paribus), da bo imela še naprej enako bazo podjetij in gospodarskih subjektov kot do sedaj, od katerih bo še naprej pobirala davke in imela pozitivno nastrojene potrošnike/zaposlene. To je klic vsem, da se prebudijo! Prava gospodarska kriza šele prihaja in njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati. Bine Kordež nam je pokazal (vir), kako je mogoče v tej situacij iti naprej, vsaj kratkoročno, da rešimo, kar lahko rešimo zdaj. Denarja je dovolj! Glede na napovedi, da bodo ves denar, ki leži neproduktivno na računih, dodatno obdavčili, menda da bodo celo -2 % obresti za denar na računu, bo ta denar slej kot prej prišel v obtok. A bo treba denar angažirati v pravem času (tj. včeraj!) in za prave stvari (gospodarstvo!). O tem naj razpravljajo makroekonomisti in finančniki, jih imamo dovolj.

 

Zgoraj omenjeni gordijski vozel lahko premagamo samo SKUPAJ: a to velja samo, če se bomo poslušali in slišali! In če bomo sodelovali, pri čemer ne bomo zasledovali vsak svoj parcialni interes! To pomeni gospodarstvo, vlada, javna uprava, zavodi, druge organizacije, šolarji in dijaki ter študentje, upokojenci in vsi drugi ljudje v Slovenij (in v Evropi). Zdaj je čas, da vlada in njeni svetovalci ponovno preučijo, zakaj je John Nash dobil Nobelovo nagrado za teorijo iger ter odločanje v kompleksnih sistemih v vsakodnevnem življenju (t.i. Nashov ekvilibrij) ter kaj nas uči podzvrst "game theory" (teorija igre"), fenomen "the prisoner's dilemma" (zapornikova dilema), ki sta jo pojasnila Merrill Flood in Melvin Dresher že leta 1950 na primeru dveh zapornikov.

 

Dilema zapornika je primer iz teorije iger, kjer dva racionalna posameznika morda ne bosta sodelovala, tudi če se zdi, da je to v njunem interesu. Dva člana kriminalne tolpe sta aretirana in zaprta. Oba zapornika sta vsak v svoji samici in med seboj ne moreta komunicirati. Tožilci nimajo dovolj dokazov, da bi par obsodili po glavni obtožbi, zato imajo cilj, da ju obsodijo z manjšo obtožbo. Tožilci hkrati ponudijo vsakemu zaporniku kupčijo (samo zanj), pri čemer noben od zapornikov ne ve, kaj je bilo ponujeno drugemu. Vsak zapornik ima možnost bodisi izdati drugega s pričanjem, da je drugi storil kaznivo dejanje, ali pa sodelovati z drugim, če slednji molči. Tega pa ne ve nobeden od njiju. Možni izidi različnih kombinacij so:

 

* Če A in B drug drugega izdata, vsak od njih prestaja dve leti zapora;

* Če A izda B in B ostane tiho, bo A oproščen in B bo služil tri leta zapora;

* Če A ostane tiho in B izda A, bo A služil tri leta zapora in B bo oproščen;

* Če A in B ostaneta tiho, bosta oba prestala le eno leto zapora (ob nižji obtožbi).

 

 

Ker izdaja kriminalnega partnerja, zdaj zapornika, ponuja večjo nagrado, kot pa je sodelovanje z drugim zapornikom, bodo vsi racionalni samoiniciativni zaporniki izdali drug drugega; to pomeni, da sta najverjetnejša možna izida za dva čisto racionalna zapornika, da se bosta medsebojno izdala.

 

 

Moč civilizacije je v sodelovanju

 

Vsi zgoraj omenjeni akterji, od vlade do sindikatov, od gospodarstva do javne uprave, od predšolskih otrok do študentov in upokojencev smo torej pravzaprav akterji v istem "zaporu". Za razliko od zgornjega primera se lahko med seboj pogovarjamo, poznamo potrebe in zmožnosti vsake skupine. Če bomo sodelovali in si medsebojno pomagali, bo sicer vsak malce na slabšem, a vsi skupaj bolje, kot pa če kdorkoli "izda" drugega. Če pa bo kdo želel maksimizirati svojo pozicijo, bodisi glede na svoj položaj ali pa notranje informacije, potem bo ena skupina prišla iz te krize bolj zmagovita kot druga. A gospodarske, socialne in čustvene posledice bodo ostale, pojavile se bodo zamere in trenja, ki nas bodo na dolgi rok več stali, kot če bi sodelovali in si pomagali.

 

Če se bo vsakdo samo zakopal v svojo luknjo in čakal, da vse skupaj mine, bo precej več mrtvih, kot bi jih sicer bilo. Enim je trenutno sicer lažje, a bo na koncu vsem za znoret, če ne bomo stopili SKUPAJ in imeli empatijo drug do drugega. Iskanje lastnega zavetja (na račun drugih, ne glede na to, ali je to zavestno in podzavestno), je v nasprotju z doktrino, ki je pojasnjena zgoraj ("zapornikova dilema"). Zdaj je trenutek, da s SKUPNIMI intelektualnimi in čustvenimi ter fizičnimi napori prebrodimo to krizo. Vsakdo bo zaradi tega malce manj dobro, malce (!) na slabšem, a nihče ne bo (v tej igri) popolnoma poškodovan! Tukaj ne sme biti manjšine zmagovalcev in večine poražencev. To nikakor ni sprevržena ali podtalna socialistična doktrina, temveč bistvo našega podzavestnega sociološkega ustroja človeka kot socialnega bitja – tako smo narejeni, tako smo "zvezani" v samih sebi, razen seveda tistih, ki želijo nekaj dobiti na račun drugih (tisti, ki so se v dani situaciji bolje "znašli" in so izkoristili situacijo na račun vseh, tj. "vojni dobičkarji"). O tem govori tudi teorija zero sum game, ki pravi, da ima lahko nekdo prednost samo na račun drugega.

 

To je esenca ideje iskrenega in dobronamernega sodelovanja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
9
19.09.2021 11:00
Zoran Stevanović je nevaren človek. Izraža nadpovprečno samozavest, moč in samoljubje. Tako si konservativno patriarhalen del ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Misliti umetniško delo je podobno vstopanju v svet umetne inteligence
3
18.09.2021 23:58
Leto dni pred nastopom virusne resničnosti sem bil na obisku pri prijazni družini v zamejstvu, ki ima na svojih zidovih izjemno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
How realistic are China's plans in Afghanistan?
4
17.09.2021 23:36
Chinas newly-found enthusiasm to replace the United States in Afghanistan is not without some bluster. Contrary to the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
11
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
12
03.09.2021 21:00
Opozicija njegovega veličanstva, maršala osamosvojitve, se zaman trudi. Tudi mainstream mediji po nepotrebnem zganjajo histerijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj je grozno narobe s svetom, v katerem odrasli, razgledani in izobraženi ljudje postajajo teoretiki zarot
17
02.09.2021 20:00
Zadnjič sem zapisala, da bi cepljenje moralo biti obvezno, kajti edino tako bi se izognili četrtemu valu korone. Prijatelj ... Več.
Piše: Ana Jud
Aktivni državljan in večja transparentnost pri trošenju našega javnega denarja
6
01.09.2021 21:59
O Aktivnem državljanu pišem na tem portalu že od junija 2016 pa vse do danes; kako lahko njegovo sodelovanje pomaga pri ... Več.
Piše: Miha Burger
Med Saigonom in Kabulom: Ali Združene države Amerike res izgubljajo vojne?
17
30.08.2021 20:50
ZDA torej ne širijo demokracije, temveč jo zagotavljajo dozirano, na žličko, kar sicer prinaša znosnejše življenje v zrušenih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.168
02/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 2.096
03/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.694
04/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.546
05/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.990
06/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 933
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.332
08/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 1.041
09/
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
Uredništvo
Ogledov: 1.002
10/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 526