Komentar

Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.

Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem "zaporu". Lahko se med seboj pogovarjamo, poznamo potrebe in zmožnosti vsake družbene skupine. Če bomo sodelovali in si medsebojno pomagali, bo sicer od nas vsak malce na slabšem, toda vsi skupaj jo bomo odnesli bolje, kot pa če kdorkoli "izda" drugega. Če pa bo kdo želel maksimizirati svojo pozicijo bodisi glede na svoj položaj ali notranje informacije, potem bo ena skupina prišla iz te krize bolj zmagovita kot druga. Toda ob tem bodo gospodarske, socialne in čustvene posledice ostale, pojavile se bodo zamere in trenja, ki nas bodo na dolgi rok več stali, kot če bi sodelovali in si pomagali.

22.05.2020 21:00
Piše: Mark Stemberger
Ključne besede:   gospodarstvo   kriza   sodelovanje   koronapaket   teorija iger   zapornikova dilema   John Nash   Bine Kordež

Tipična slabost grandioznih strategij je, da so sicer lepo zveneče, a so premalo konkretne. Ta slabost izvira večinoma iz tega, ker takšne strategije pišejo (poslovni) svetovalci in akademiki, ki pa za njihovo izvedbo niso odgovorni.

Ko v gospodarstvu spremljamo učinke odločitev vlade ter njenega posvetovalnega telesa, vidimo in čutimo "na terenu", da se vse skupah dogaja prepočasi, neambiciozno ter v premajhnem obsegu. Zaradi tega se splošno nezadovoljstvo v gospodarstvu - kot tudi v širši javni upravi ter civilni družbi - veča, strah pred prešibko in prepočasno pomočjo vlade (države) pa počasi hromi našo družbo. Kljub temu, da so prenekatere predstavljene ideje dobre in je njihov namen vsekakor pozitiven, del načrtov pa je celo smel, pri izvedbi teh idej in načrtov v praksi pešamo. To je sicer splošno razširjena slabost oz. pomanjkljivost, ki pesti tako različna področja, kot so vpeljave sprememb ("change management") do vpeljave strategij in izvedbe projektnega managementa. Če je strokovna literatura prepolna idej, metod in metodologij o razvoju novih strategij in snovanju ustreznih organizacijskih in družbenih sprememb, pa je taista literatura zelo kratka in nekonkretna glede vpeljave teh sprememb. Še prav posebej pa to velja za vzdrževanje spremenjenega stanja. Če koga zanimajo ustrezni viri glede omenjene strokovne literature in bi se rad prepričal o zgornjih trditvah, lahko pri tem pomagam.

 

Tipična slabost grandioznih strategij je, da so sicer lepo zveneče, a so premalo konkretne. Vsaka strategija bi morala imeti pripadajočo taktiko oz. načrt izvedbe, če želite: kdo, kdaj, kaj, kje, kako in s kakšnim pričakovanim učinkom. Ta slabost izvira večinoma iz tega, ker omenjene strategije pišejo (poslovni) svetovalci in akademiki, ki pa za njihovo izvedbo niso odgovorni. Velikokrat je izgovor, da je to stvar "operative" in ne strategije. Tako se omenjeni svetovalci udobno skrijejo za tem, da so za izvedbo (torej vpeljavo strategij) odgovorni drugi, običajno srednji management etc. Če bi pri snovanju takšnih strategij in pripadajočih taktik upoštevali dobre prakse iz industrije, bi bilo precej manj nezadovoljstva, neuspeha in tudi pesimizma, kot ga vidimo v zadnjem času v celotni družbi, to je v gospodarstvu in javni upravi ter civilni družbi nasploh.

 

 

Likvidnost je ključna

 

Poglejmo samo primer izvedbe drugega "koronapaketa", ki naj bi bil namenjen ohranjanju in povečevanju likvidnosti gospodarstva. Navkljub temu, da so s "terena" prišli jasni signali, da veliko gospodarskih subjektov ni likvidnih, in to že marca letos, se je do danes zelo malo spremenilo. Banke so s strani vlade dobile "namig", da naj podaljšajo oz. zamrznejo odplačevanje kreditov gospodarskim subjektom in fizičnim osebam. A že samo dejstvo, da je likvidnost zelo, zelo padla, je bil povod, da so banke morale odreagirati, sicer bi se pričele ukvarjati s popolnoma drugimi problemi. Vlada je torej sprejela ukrepe glede bančnega sistema, a se je pri izvedbi zelo zalomilo (sic!): banke nimajo jasnih navodil in vlada ni naredila, kar je obljubila in kar bi morala narediti – sprejeti bi morala ustrezen odlok o izvedbi oz. dati jasna navodila bankam (vir).

 

Upniki pa v tem času pritiskajo na svoje kupce in kdor more, uporabi svojo pogajalsko moč ali pozicijo na trgu; kupci pa se po najboljših močeh izmikajo in branijo, saj jih pesti močno okrnjena likvidnost. Moraliziranje, kako bi morali vsi imeti vsaj dvo- do trimesečno likvidnost na zalogi, pustimo za trenutek na strani, ker je to široka tema in je različna od panoge do panoge in celo znotraj panoge dramatično drugačna od podjetja do podjetja. Tudi zaposleni imajo pri tem svoja pričakovanja in se sklicujejo na svoje pravice in kolektivne pogodbe. Pa občine, zavodi, društva, sindikati, razna združenja etc. Videti je tako, kot da vsakdo vleče na svojo stran, nihče se ne zmeni za situacijo na trgu in v družbi, nobenega upnika ne zanimajo vzroki problemov njihovih dolžnikov. Vsakdo želi zaščititi samo samega sebe ne glede na kratkoročne ali dolgoročne posledice v tej verigi. Vsakdo med nami je nekomu dobavitelj in je od nekoga kupec. Celo država! Dnevi zapadlosti naših obveznosti pa se samo seštevajo – nekoč bo nek najšibkejši člen v tej verigi počil in ko bo veriga pretrgana … 

 

 

Denarja je dovolj ...

 

Država pa še kar misli in se obnaša tako, kot da bo vse še tako naprej, kot je bilo (ceteris paribus), da bo imela še naprej enako bazo podjetij in gospodarskih subjektov kot do sedaj, od katerih bo še naprej pobirala davke in imela pozitivno nastrojene potrošnike/zaposlene. To je klic vsem, da se prebudijo! Prava gospodarska kriza šele prihaja in njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati. Bine Kordež nam je pokazal (vir), kako je mogoče v tej situacij iti naprej, vsaj kratkoročno, da rešimo, kar lahko rešimo zdaj. Denarja je dovolj! Glede na napovedi, da bodo ves denar, ki leži neproduktivno na računih, dodatno obdavčili, menda da bodo celo -2 % obresti za denar na računu, bo ta denar slej kot prej prišel v obtok. A bo treba denar angažirati v pravem času (tj. včeraj!) in za prave stvari (gospodarstvo!). O tem naj razpravljajo makroekonomisti in finančniki, jih imamo dovolj.

 

Zgoraj omenjeni gordijski vozel lahko premagamo samo SKUPAJ: a to velja samo, če se bomo poslušali in slišali! In če bomo sodelovali, pri čemer ne bomo zasledovali vsak svoj parcialni interes! To pomeni gospodarstvo, vlada, javna uprava, zavodi, druge organizacije, šolarji in dijaki ter študentje, upokojenci in vsi drugi ljudje v Slovenij (in v Evropi). Zdaj je čas, da vlada in njeni svetovalci ponovno preučijo, zakaj je John Nash dobil Nobelovo nagrado za teorijo iger ter odločanje v kompleksnih sistemih v vsakodnevnem življenju (t.i. Nashov ekvilibrij) ter kaj nas uči podzvrst "game theory" (teorija igre"), fenomen "the prisoner's dilemma" (zapornikova dilema), ki sta jo pojasnila Merrill Flood in Melvin Dresher že leta 1950 na primeru dveh zapornikov.

 

Dilema zapornika je primer iz teorije iger, kjer dva racionalna posameznika morda ne bosta sodelovala, tudi če se zdi, da je to v njunem interesu. Dva člana kriminalne tolpe sta aretirana in zaprta. Oba zapornika sta vsak v svoji samici in med seboj ne moreta komunicirati. Tožilci nimajo dovolj dokazov, da bi par obsodili po glavni obtožbi, zato imajo cilj, da ju obsodijo z manjšo obtožbo. Tožilci hkrati ponudijo vsakemu zaporniku kupčijo (samo zanj), pri čemer noben od zapornikov ne ve, kaj je bilo ponujeno drugemu. Vsak zapornik ima možnost bodisi izdati drugega s pričanjem, da je drugi storil kaznivo dejanje, ali pa sodelovati z drugim, če slednji molči. Tega pa ne ve nobeden od njiju. Možni izidi različnih kombinacij so:

 

* Če A in B drug drugega izdata, vsak od njih prestaja dve leti zapora;

* Če A izda B in B ostane tiho, bo A oproščen in B bo služil tri leta zapora;

* Če A ostane tiho in B izda A, bo A služil tri leta zapora in B bo oproščen;

* Če A in B ostaneta tiho, bosta oba prestala le eno leto zapora (ob nižji obtožbi).

 

 

Ker izdaja kriminalnega partnerja, zdaj zapornika, ponuja večjo nagrado, kot pa je sodelovanje z drugim zapornikom, bodo vsi racionalni samoiniciativni zaporniki izdali drug drugega; to pomeni, da sta najverjetnejša možna izida za dva čisto racionalna zapornika, da se bosta medsebojno izdala.

 

 

Moč civilizacije je v sodelovanju

 

Vsi zgoraj omenjeni akterji, od vlade do sindikatov, od gospodarstva do javne uprave, od predšolskih otrok do študentov in upokojencev smo torej pravzaprav akterji v istem "zaporu". Za razliko od zgornjega primera se lahko med seboj pogovarjamo, poznamo potrebe in zmožnosti vsake skupine. Če bomo sodelovali in si medsebojno pomagali, bo sicer vsak malce na slabšem, a vsi skupaj bolje, kot pa če kdorkoli "izda" drugega. Če pa bo kdo želel maksimizirati svojo pozicijo, bodisi glede na svoj položaj ali pa notranje informacije, potem bo ena skupina prišla iz te krize bolj zmagovita kot druga. A gospodarske, socialne in čustvene posledice bodo ostale, pojavile se bodo zamere in trenja, ki nas bodo na dolgi rok več stali, kot če bi sodelovali in si pomagali.

 

Če se bo vsakdo samo zakopal v svojo luknjo in čakal, da vse skupaj mine, bo precej več mrtvih, kot bi jih sicer bilo. Enim je trenutno sicer lažje, a bo na koncu vsem za znoret, če ne bomo stopili SKUPAJ in imeli empatijo drug do drugega. Iskanje lastnega zavetja (na račun drugih, ne glede na to, ali je to zavestno in podzavestno), je v nasprotju z doktrino, ki je pojasnjena zgoraj ("zapornikova dilema"). Zdaj je trenutek, da s SKUPNIMI intelektualnimi in čustvenimi ter fizičnimi napori prebrodimo to krizo. Vsakdo bo zaradi tega malce manj dobro, malce (!) na slabšem, a nihče ne bo (v tej igri) popolnoma poškodovan! Tukaj ne sme biti manjšine zmagovalcev in večine poražencev. To nikakor ni sprevržena ali podtalna socialistična doktrina, temveč bistvo našega podzavestnega sociološkega ustroja človeka kot socialnega bitja – tako smo narejeni, tako smo "zvezani" v samih sebi, razen seveda tistih, ki želijo nekaj dobiti na račun drugih (tisti, ki so se v dani situaciji bolje "znašli" in so izkoristili situacijo na račun vseh, tj. "vojni dobičkarji"). O tem govori tudi teorija zero sum game, ki pravi, da ima lahko nekdo prednost samo na račun drugega.

 

To je esenca ideje iskrenega in dobronamernega sodelovanja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Zaničuj ideologe, nacionaliste in rasiste. Vedno!
1
04.12.2021 21:00
Ukrajinsko-rusko-beloruska umetniška avantgarda je dobila svojo prvo teoretično knjigo že leta 1933. Izšla je v tedanjem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
27
02.12.2021 22:15
Domnevno kupovanje pristranskega medijskega poročanje in javnomnenjskih anket z davkoplačevalskim denarjem, kot papagajsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
13
01.12.2021 20:30
The Taliban involvement in drug trade was never a secret, however its dimension was never completely understood. Though they ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
20
29.11.2021 20:30
Vse življenje trdim, da je osnova tega sovraštva in zločinanevoščljivost. TudiKajnse je pokesal. Ah, da, trume ideologov se ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
17
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, naših in vaših. To je preprosta logika narave, ki ni politično obarvana, ampak sloni na Darwinovih predpostavkah!
17
16.11.2021 20:11
Zdravniki se moramo boriti za zdravje in življenje in ne za smrt; pri nas mora biti življenje ljudi pred politično opredlitvijo ... Več.
Piše: Milan Krek
Po koncu svetovnega podnebnega vrha v Glasgowu: Načrt B ne obstaja!
11
14.11.2021 22:59
Donald J. Johnston je nekdanji generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in večkratni minister ... Več.
Piše: Donald J. Johnston
Skupaj naprej! Z lažno solidarnostjo in pogrebom etike bomo hitreje na cilju!
14
14.11.2021 11:00
V oddaji Skupaj naprej! niste izvedeli, da so Danci, Švedi, Švicarji, Nemci ali po novem tudi Avstralci, ki sicer doživljajo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Leonid Šejka: Največja premetenost Satana je v tem, da nas je prepričal, da ne obstaja
8
13.11.2021 19:00
Zbolel sem za covidom, seveda sem bil pred tem cepljen. Kot večina, dvakrat. Menim, da je ravno cepljenje pomemben dejavnik, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.753
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.493
03/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.574
04/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.534
05/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.589
06/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.252
07/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 978
08/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 2.226
09/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 906
10/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.029