Komentar

Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.

Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem "zaporu". Lahko se med seboj pogovarjamo, poznamo potrebe in zmožnosti vsake družbene skupine. Če bomo sodelovali in si medsebojno pomagali, bo sicer od nas vsak malce na slabšem, toda vsi skupaj jo bomo odnesli bolje, kot pa če kdorkoli "izda" drugega. Če pa bo kdo želel maksimizirati svojo pozicijo bodisi glede na svoj položaj ali notranje informacije, potem bo ena skupina prišla iz te krize bolj zmagovita kot druga. Toda ob tem bodo gospodarske, socialne in čustvene posledice ostale, pojavile se bodo zamere in trenja, ki nas bodo na dolgi rok več stali, kot če bi sodelovali in si pomagali.

22.05.2020 21:00
Piše: Mark Stemberger
Ključne besede:   gospodarstvo   kriza   sodelovanje   koronapaket   teorija iger   zapornikova dilema   John Nash   Bine Kordež

Tipična slabost grandioznih strategij je, da so sicer lepo zveneče, a so premalo konkretne. Ta slabost izvira večinoma iz tega, ker takšne strategije pišejo (poslovni) svetovalci in akademiki, ki pa za njihovo izvedbo niso odgovorni.

Ko v gospodarstvu spremljamo učinke odločitev vlade ter njenega posvetovalnega telesa, vidimo in čutimo "na terenu", da se vse skupah dogaja prepočasi, neambiciozno ter v premajhnem obsegu. Zaradi tega se splošno nezadovoljstvo v gospodarstvu - kot tudi v širši javni upravi ter civilni družbi - veča, strah pred prešibko in prepočasno pomočjo vlade (države) pa počasi hromi našo družbo. Kljub temu, da so prenekatere predstavljene ideje dobre in je njihov namen vsekakor pozitiven, del načrtov pa je celo smel, pri izvedbi teh idej in načrtov v praksi pešamo. To je sicer splošno razširjena slabost oz. pomanjkljivost, ki pesti tako različna področja, kot so vpeljave sprememb ("change management") do vpeljave strategij in izvedbe projektnega managementa. Če je strokovna literatura prepolna idej, metod in metodologij o razvoju novih strategij in snovanju ustreznih organizacijskih in družbenih sprememb, pa je taista literatura zelo kratka in nekonkretna glede vpeljave teh sprememb. Še prav posebej pa to velja za vzdrževanje spremenjenega stanja. Če koga zanimajo ustrezni viri glede omenjene strokovne literature in bi se rad prepričal o zgornjih trditvah, lahko pri tem pomagam.

 

Tipična slabost grandioznih strategij je, da so sicer lepo zveneče, a so premalo konkretne. Vsaka strategija bi morala imeti pripadajočo taktiko oz. načrt izvedbe, če želite: kdo, kdaj, kaj, kje, kako in s kakšnim pričakovanim učinkom. Ta slabost izvira večinoma iz tega, ker omenjene strategije pišejo (poslovni) svetovalci in akademiki, ki pa za njihovo izvedbo niso odgovorni. Velikokrat je izgovor, da je to stvar "operative" in ne strategije. Tako se omenjeni svetovalci udobno skrijejo za tem, da so za izvedbo (torej vpeljavo strategij) odgovorni drugi, običajno srednji management etc. Če bi pri snovanju takšnih strategij in pripadajočih taktik upoštevali dobre prakse iz industrije, bi bilo precej manj nezadovoljstva, neuspeha in tudi pesimizma, kot ga vidimo v zadnjem času v celotni družbi, to je v gospodarstvu in javni upravi ter civilni družbi nasploh.

 

 

Likvidnost je ključna

 

Poglejmo samo primer izvedbe drugega "koronapaketa", ki naj bi bil namenjen ohranjanju in povečevanju likvidnosti gospodarstva. Navkljub temu, da so s "terena" prišli jasni signali, da veliko gospodarskih subjektov ni likvidnih, in to že marca letos, se je do danes zelo malo spremenilo. Banke so s strani vlade dobile "namig", da naj podaljšajo oz. zamrznejo odplačevanje kreditov gospodarskim subjektom in fizičnim osebam. A že samo dejstvo, da je likvidnost zelo, zelo padla, je bil povod, da so banke morale odreagirati, sicer bi se pričele ukvarjati s popolnoma drugimi problemi. Vlada je torej sprejela ukrepe glede bančnega sistema, a se je pri izvedbi zelo zalomilo (sic!): banke nimajo jasnih navodil in vlada ni naredila, kar je obljubila in kar bi morala narediti – sprejeti bi morala ustrezen odlok o izvedbi oz. dati jasna navodila bankam (vir).

 

Upniki pa v tem času pritiskajo na svoje kupce in kdor more, uporabi svojo pogajalsko moč ali pozicijo na trgu; kupci pa se po najboljših močeh izmikajo in branijo, saj jih pesti močno okrnjena likvidnost. Moraliziranje, kako bi morali vsi imeti vsaj dvo- do trimesečno likvidnost na zalogi, pustimo za trenutek na strani, ker je to široka tema in je različna od panoge do panoge in celo znotraj panoge dramatično drugačna od podjetja do podjetja. Tudi zaposleni imajo pri tem svoja pričakovanja in se sklicujejo na svoje pravice in kolektivne pogodbe. Pa občine, zavodi, društva, sindikati, razna združenja etc. Videti je tako, kot da vsakdo vleče na svojo stran, nihče se ne zmeni za situacijo na trgu in v družbi, nobenega upnika ne zanimajo vzroki problemov njihovih dolžnikov. Vsakdo želi zaščititi samo samega sebe ne glede na kratkoročne ali dolgoročne posledice v tej verigi. Vsakdo med nami je nekomu dobavitelj in je od nekoga kupec. Celo država! Dnevi zapadlosti naših obveznosti pa se samo seštevajo – nekoč bo nek najšibkejši člen v tej verigi počil in ko bo veriga pretrgana … 

 

 

Denarja je dovolj ...

 

Država pa še kar misli in se obnaša tako, kot da bo vse še tako naprej, kot je bilo (ceteris paribus), da bo imela še naprej enako bazo podjetij in gospodarskih subjektov kot do sedaj, od katerih bo še naprej pobirala davke in imela pozitivno nastrojene potrošnike/zaposlene. To je klic vsem, da se prebudijo! Prava gospodarska kriza šele prihaja in njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati. Bine Kordež nam je pokazal (vir), kako je mogoče v tej situacij iti naprej, vsaj kratkoročno, da rešimo, kar lahko rešimo zdaj. Denarja je dovolj! Glede na napovedi, da bodo ves denar, ki leži neproduktivno na računih, dodatno obdavčili, menda da bodo celo -2 % obresti za denar na računu, bo ta denar slej kot prej prišel v obtok. A bo treba denar angažirati v pravem času (tj. včeraj!) in za prave stvari (gospodarstvo!). O tem naj razpravljajo makroekonomisti in finančniki, jih imamo dovolj.

 

Zgoraj omenjeni gordijski vozel lahko premagamo samo SKUPAJ: a to velja samo, če se bomo poslušali in slišali! In če bomo sodelovali, pri čemer ne bomo zasledovali vsak svoj parcialni interes! To pomeni gospodarstvo, vlada, javna uprava, zavodi, druge organizacije, šolarji in dijaki ter študentje, upokojenci in vsi drugi ljudje v Slovenij (in v Evropi). Zdaj je čas, da vlada in njeni svetovalci ponovno preučijo, zakaj je John Nash dobil Nobelovo nagrado za teorijo iger ter odločanje v kompleksnih sistemih v vsakodnevnem življenju (t.i. Nashov ekvilibrij) ter kaj nas uči podzvrst "game theory" (teorija igre"), fenomen "the prisoner's dilemma" (zapornikova dilema), ki sta jo pojasnila Merrill Flood in Melvin Dresher že leta 1950 na primeru dveh zapornikov.

 

Dilema zapornika je primer iz teorije iger, kjer dva racionalna posameznika morda ne bosta sodelovala, tudi če se zdi, da je to v njunem interesu. Dva člana kriminalne tolpe sta aretirana in zaprta. Oba zapornika sta vsak v svoji samici in med seboj ne moreta komunicirati. Tožilci nimajo dovolj dokazov, da bi par obsodili po glavni obtožbi, zato imajo cilj, da ju obsodijo z manjšo obtožbo. Tožilci hkrati ponudijo vsakemu zaporniku kupčijo (samo zanj), pri čemer noben od zapornikov ne ve, kaj je bilo ponujeno drugemu. Vsak zapornik ima možnost bodisi izdati drugega s pričanjem, da je drugi storil kaznivo dejanje, ali pa sodelovati z drugim, če slednji molči. Tega pa ne ve nobeden od njiju. Možni izidi različnih kombinacij so:

 

* Če A in B drug drugega izdata, vsak od njih prestaja dve leti zapora;

* Če A izda B in B ostane tiho, bo A oproščen in B bo služil tri leta zapora;

* Če A ostane tiho in B izda A, bo A služil tri leta zapora in B bo oproščen;

* Če A in B ostaneta tiho, bosta oba prestala le eno leto zapora (ob nižji obtožbi).

 

 

Ker izdaja kriminalnega partnerja, zdaj zapornika, ponuja večjo nagrado, kot pa je sodelovanje z drugim zapornikom, bodo vsi racionalni samoiniciativni zaporniki izdali drug drugega; to pomeni, da sta najverjetnejša možna izida za dva čisto racionalna zapornika, da se bosta medsebojno izdala.

 

 

Moč civilizacije je v sodelovanju

 

Vsi zgoraj omenjeni akterji, od vlade do sindikatov, od gospodarstva do javne uprave, od predšolskih otrok do študentov in upokojencev smo torej pravzaprav akterji v istem "zaporu". Za razliko od zgornjega primera se lahko med seboj pogovarjamo, poznamo potrebe in zmožnosti vsake skupine. Če bomo sodelovali in si medsebojno pomagali, bo sicer vsak malce na slabšem, a vsi skupaj bolje, kot pa če kdorkoli "izda" drugega. Če pa bo kdo želel maksimizirati svojo pozicijo, bodisi glede na svoj položaj ali pa notranje informacije, potem bo ena skupina prišla iz te krize bolj zmagovita kot druga. A gospodarske, socialne in čustvene posledice bodo ostale, pojavile se bodo zamere in trenja, ki nas bodo na dolgi rok več stali, kot če bi sodelovali in si pomagali.

 

Če se bo vsakdo samo zakopal v svojo luknjo in čakal, da vse skupaj mine, bo precej več mrtvih, kot bi jih sicer bilo. Enim je trenutno sicer lažje, a bo na koncu vsem za znoret, če ne bomo stopili SKUPAJ in imeli empatijo drug do drugega. Iskanje lastnega zavetja (na račun drugih, ne glede na to, ali je to zavestno in podzavestno), je v nasprotju z doktrino, ki je pojasnjena zgoraj ("zapornikova dilema"). Zdaj je trenutek, da s SKUPNIMI intelektualnimi in čustvenimi ter fizičnimi napori prebrodimo to krizo. Vsakdo bo zaradi tega malce manj dobro, malce (!) na slabšem, a nihče ne bo (v tej igri) popolnoma poškodovan! Tukaj ne sme biti manjšine zmagovalcev in večine poražencev. To nikakor ni sprevržena ali podtalna socialistična doktrina, temveč bistvo našega podzavestnega sociološkega ustroja človeka kot socialnega bitja – tako smo narejeni, tako smo "zvezani" v samih sebi, razen seveda tistih, ki želijo nekaj dobiti na račun drugih (tisti, ki so se v dani situaciji bolje "znašli" in so izkoristili situacijo na račun vseh, tj. "vojni dobičkarji"). O tem govori tudi teorija zero sum game, ki pravi, da ima lahko nekdo prednost samo na račun drugega.

 

To je esenca ideje iskrenega in dobronamernega sodelovanja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
3
24.02.2021 22:50
Prepoznate koga na tej fotografiji? Enega zagotovo, kajne? Adolf Hitler je simbol vsega zla, ki so ga Nemci storili Evropi in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
13
23.02.2021 23:35
Petr Davidčenko groteskno žretje živih netopirjev utemeljuje z iskanjem ekskluzivnega cepiva proti koronavirusu in pridobitvijo ... Več.
Piše: Ana Jud
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
17
23.02.2021 06:07
Dear Ms Bayer, as a regular reader of Politico I would like to express some personal thoughts regarding your article Inside ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
22
21.02.2021 23:59
Napad na slovenskega premierja, ki se je ostro odzval na pisanje spletnega portala Politico o domnevnem omejevanju medijske ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
15
21.02.2021 11:00
Nič se ne bo pomembno izboljšalo, dokler se ne bo drastično spreminjala mentaliteta celotne družbe, preko česar se lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zmaga nad soncem: Vse v umetnosti teži k popolnejšemu stanju
0
21.02.2021 05:38
Gledališče mi pomeni vse. Gledam, da bi razumel! So dnevi, ko mi kultura ne pomeni čisto nič drugega kot propagandni oddelek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
33
19.02.2021 10:15
Tudi če ima Janez Janša prav, ko napada domnevno pristranske novinarje in aktivistične medije doma in v tujini, je to takšne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sedma obletnica nezakonite ruske okupacije Krima
6
18.02.2021 21:42
Letos mineva sedma obletnica ruske nezakonite okupacije Krima. Februarja 2014 je ruska okupacijska vlada prvič v povojni ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
8
15.02.2021 22:06
Po prvem mesecu nove administracije v Beli hiši in velikih pričakovanjih glede obnove tradicionalnih zavezniških odnosov med ... Več.
Piše: Božo Cerar
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
20
14.02.2021 23:00
Nemci so krivdo za nacistična grozodejstva kolektivno prevzeli nase. Nemška politika se še dandanes opravičuje za zločine ... Več.
Piše: Ana Jud
Kakšno korist imajo običajni otroci od poznavanja Shakespearejevih del, privzgojenega okusa za Bacha ali zanimanja za srednjeveško latinščino?
6
14.02.2021 11:00
Pravi učitelji ne posredujejo znanja, ker bi to koristilo učencem, pač pa obravnavajo svoje učence kot koristne znanju. Seveda ... Več.
Piše: Roger Scruton
Homagge nekemu dramatiku: Vse ljubezni in države Vladimirja Stojsavljevića
5
14.02.2021 06:41
Vladimir Stojsavljević letos praznuje sedemdesetletnico. Današnji komentar je posvečen njegovim gledališkim naporom. Tri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Quo vadis, Evropa: Eden izmed razlogov za (nezakonite) migracije je lahko tudi majhna rodnost v Evropski uniji
14
11.02.2021 06:30
Pred kratkim sem na portalu+ prebral prispevek Janeza Vuka Quo vadis Evropa: Ali je stara dama v podobnem procesu zatona, kot ... Več.
Piše: Uroš Gabrijelčič
Vlada in epidemija: Ko se stroka ukloni politiki, so rezultati običajno porazni
15
10.02.2021 11:01
Politika mora razumeti vlogo stroke in tudi v primerih, ko bi bili strokovni predlogi neživljenjski, odigrati svojo vlogo. Če pa ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
5
10.02.2021 07:11
Že v študentskih letih, ko sem se začel intenzivno ukvarjati ne le s slovensko poezijo, ampak tudi s kulturnimi in drugimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Bi se danes kresnila? Ali moram vprašati preciznejše?
21
09.02.2021 00:28
Eva je v raju bezsramno zapeljala Adama s slastnim sadežem. Fred je z gorjačo mahnil Vilmo ter jo odvlekel v zavetje temne jame. ... Več.
Piše: Ana Jud
Najtemnejše ure Franza Prescherna: Tista poglavja v pesnikovi biografiji, ki jih je cenzura zamolčala
15
08.02.2021 07:32
Kdaj nam bo končno zmanjkalo klišejev o Slovencih in kulturi? Bil bi že čas, da se jih osvobodimo, podobno kot zlagane morale, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
21
07.02.2021 11:00
Mio Skrbinac je očitno nadlegoval nekdo, ki se je počutil dovolj zavarovanega! Naj povem nekaj stavkov v obrambo Matjažu ... Več.
Piše: Simona Rebolj
To je globinska izkušnja - pogledati v obraz človeštva
9
06.02.2021 23:59
Večkrat se mi je v predvirusnem obdobju zgodilo, da sem med predstavo usmeril svoj pogled v publiko, če sem le imel kokpit v ... Več.
Piše: D. Živadinov
Je res samo "trumpizem" tisti, na katerega lahko stavi državljan, da ne bo večni ujetnik "poznavalcev" pravne države?
13
05.02.2021 07:30
Smo res kot skupnost tako zavozlani in ujeti v nerazpoznavne lovke naše birokratske pošasti, da nam lahko pomagajo samo še ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
Simona Rebolj
Ogledov: 8.614
02/
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.891
03/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.771
04/
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.074
05/
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
Uredništvo
Ogledov: 1.812
06/
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
Božo Cerar
Ogledov: 1.774
07/
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
Simona Rebolj
Ogledov: 1.646
08/
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
Ana Jud
Ogledov: 1.389
09/
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
Bine Kordež
Ogledov: 1.324
10/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 711