Komentar

O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi

Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na organizirani, postopkovno in zakonsko določeni platformi argumentacije s svojimi pravili. Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Kdo se odloči? Vidim, kar nekaj možnosti. Tako odločitev lahko sprejme na primer urednik kakšnega spletnega portala, jo pa lahko tudi predsednik kakšne državne institucije, ki ima celo ustavno obvezo, da to počne. Lahko je to tudi institucija predsednika države, lahko je to predsednik politične stranke, ki verjame, da si volivci želijo boljših idej za rešitev skupnostnih problemov.

18.05.2020 22:30
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   Aktivni državljan   civilna družba   The Guardian   Walter Scheidl   ustava   3. člen

Seveda pa lahko tudi spremenimo 3. in 44. člen ustave, ki govorita o tem, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo in da vsak državljan lahko sodeluje pri upravljanju javnih zadev. Ukinimo ta dva člena, pa ne bo več nobenih problemov ne s civilno družbo ne z aktivnimi državljani! In še spletno komentiranje, nad katerim se vsi zgražajo, bo zamrlo.

V spletni izdaji časnika The Guardian je bil 1. maja 2020 objavljen pogovor z avstrijskim zgodovinarjem Walterjem Scheidlom z naslovom A shock to the established order can deliver change (vir), kjer že kmalu stoji podrobnejši opis tega naslova: "What I’m very sceptical about is the idea that ideology, or rhetoric, or just political agitation by itself can change things. What you need is essentially a combination of a certain kind of ideas being out there, and then a shock to the established order that allows those ideas to become mainstream." V teh dneh, če malo sledite CNN okrog petih popoldne, Andrew Cuomo, guverner države New York, večkrat ponavlja sledeči stavek (v prostem prevodu): "Morda pa je ta situacija s korona virusom šansa, da potem ko bo kriza mimo, storimo tudi nekaj bolj prav in dobro, za kar prej ni bilo ne časa ne volje …". No, in nekako sem začutil rezultanto obeh izjav v smislu: "Ko bo tale šok ali kriza mimo, bo pravi čas, da poskusimo s kakšno izboljšavo Sistema!" 

 

Lepo prosim, spoštovani bralci in eventualni komentatorji, umaknite cinični nasmešek z obraza, ki se vam je pojavil ob moji rezultanti, kajti boljšega trenutka za poskus ne bo. Eden od poskusov izboljšave Sistema v smislu več dobrih idej za reševanje javnih in skupnostnih problemov, predvsem pa v smislu kontrole, kako odločevalci rešujejo javne in skupnostne probleme, je večja vloga Aktivnega državljana, kar pomeni tudi zakonsko učvrstitev te vloge. Le takšna izboljšava Sistema je šansa za preseženje čedalje hujše polarizacije naše družbe. In naj takoj spet poudarim (kar poskušam že v nekaj zadnjih prispevkih), ne gre za t.i. civilno družbo, kot nam jo prikazujejo in rišejo t.i. levičarji in so na njihovo risanje padli praktično tudi vsi t.i. desničarji. Ta podoba Civilne družbe je na žalost pri nas nastala zaradi specifičnega zgodovinskega razvoja, to je, izigranega samoupravljanja s strani Komunistične partije, kar je ob tranziciji ravno naslednikom komunistov dalo možnost transformacije Civilne družbe po njihovem okusu, preko njihovih zvijač in medijskih umorov (o čemer sem tudi že veliko pisal na portalu+).

 

Vrzimo že enkrat to podobo Civilne družbe (vključno z najbolj deformiranimi oblikami v podobi t.i. NVO-jev (nevladnih organizacij, ki živijo le od državnega korita!) na smetišče zgodovine! Gre za učvrstitev Aktivnega državljana. V njegovi individualni moči aktivnega ukvarjanja z javnimi, skupnostnimi problemi, ki pri posamezniku obstaja ali pa ne! Ni potrebe po nikakršnem združevanju posameznikov v kakršnekoli oblike, ki naj prinesejo večjo moč in vpliv! Konec koncev je vloga Aktivnega državljanstva poleg predlaganja boljših idej predvsem javna kontrola odločevalcev oz. strinjanje ali nestrinjanje z njihovimi odločitvami, kar je popolnoma odvisno le od posameznikove volje in znanja in prepričanja, ne pa od pripadnosti taki ali drugačni organizaciji!

 

Kdor se ne počuti dovolj močnega kot samostojna osebnost, da lahko poleg svoje dejavnosti, poklica, eksistenčne nuje itd., še samostojno pove, argumentira ali glasuje okrog katere koli javne, skupnostne, državne zadeve ali probleme, ki ga zanimajo ali zadevajo, naj bo raje tiho in pač samo glasuje za svojega predstavnika, za katerega misli, da najbolje predstavlja njega oziroma bo po njegovem mnenju najbolje koristil pri reševanju državnih zadev in problemov.

 

Aktivni državljan je lahko aktiven v za to predvidenem prostoru ali na platformi, ki ga oziroma jo pripravi medij ali javna institucija, je aktiven v za to predvidenih načinih, oblikah in metodah. Njegov glas, mnenje, komentar ali glasovanje so registrirani po zapisanih postopkih in upoštevani po zapisanih pravilih. Le na ta način je možno v praksi uresničevati 3. in 44. člen naše ustave. Drugače bosta ta dva člena še naprej le v okras. Konec koncev je tudi glas, ki ga da državljan za svojega predstavnika na volitvah (če se odloči samo za sodelovanje v tej obliki, ki je zapisana na drugem mestu v omenjenem 3. členu ustave), upoštevan po v zakonu zapisanih postopkih in pravilih. 

 

Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na organizirani, postopkovno in zakonsko določeni platformi argumentacije s svojimi pravili. Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Kdo se odloči? Vidim, kar nekaj možnosti. Tako odločitev lahko sprejme na primer urednik kakšnega spletnega portala, jo pa lahko tudi predsednik kakšne državne institucije, ki ima celo ustavno obvezo, da to počne. Lahko je to tudi institucija predsednika države, lahko je to predsednik politične stranke, ki verjame, da si volivci želijo boljših idej za rešitev skupnostnih problemov. Lahko pa sprejme to tudi 99 državljanov, ki so po posebnem postopku in metodi izbrani, da to počno (o čemer sem pisal v prispevku na portalu+ 15. januarja 2019). Najlažje pa to sprejme 46 poslancev državnega zbora z enostavnim dvigom rok. Vse ostalo se zgodi samo od sebe. Brez stroškov za državni proračun. Seveda pa lahko tudi spremenimo 3. in 44. člen ustave in ne bo več problemov ne s civilno družbo ne z aktivnimi državljani, pa še spletno komentiranje, nad katerim se vsi zgražajo, bo zamrlo.

 

Naj za lažjo predstavo citiram 3. in 44. člen ustave:

 

3. člen: "V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami."

 

44.člen: "Vsak državljan ima pravico, da v skladu z zakonom neposredno sodeluje pri upravljanju javnih zadev."

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Erotične drame na AGRFT in mizerne predstave za naivno javnost
1
16.05.2021 11:00
Gospod Ostan, kako je mogoče, da nekdo, ki deluje toliko let na področju gledališke umetnosti, ne premore niti toliko poguma, da ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zločin bi bil v času helikopterskega denarja ne zgraditi NUK2
4
16.05.2021 05:40
V zadnjih desetih letih opravljam svoj poklic v stolpnici. V virusnem času so pred mojim oknom zgradili novo vertikalo. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-obletnica Slovenije: Bomo praznovali spoštljivo drug do drugega ali na bojišču?
23
14.05.2021 05:03
Na portalu+ bomo v prihodnjih osmih tednih objavili osem prispevkov ob tridesetletnici Slovenije. Izbor se bo morda komu zdel ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Sem že čipirana, pardon, cepljena!
34
12.05.2021 04:00
Prejšnji torek pozno zvečer so me poklicali iz Zdravstvenega zavoda Zdravje in me povabili na cepljenje. Nisem oklevala. Že ... Več.
Piše: Ana Jud
Ta naša diktatura je tako strašna, da jo vidijo samo izbranci!
10
11.05.2021 05:30
Sem prespal nasilno zrušitev demokratično izvoljenih predstavnikov ljudstva, sem zaradi nemirnih sanj preslišal tanke na ulicah ... Več.
Piše: Denis Poniž
Tako, kot so glasbeniki igrali pred epidemijo, danes na žalost ni več sprejemljivo
25
09.05.2021 22:00
Precej prahu so dvignila priporočila NIJZ za slovenske glasbenike glede zaščitnih ukrepov med koncerti. Posmehovanje so sprožila ... Več.
Piše: Milan Krek
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
2
09.05.2021 11:00
Aprila 1944 naj bi v Bazi 20 Jože Javoršek zasnoval in uspešno izpeljal kulturni miting. Dramaturško domiselno zasnovan ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Andre Cadere: Kako je nevidni romunski emigrant v Parizu postal človek z "okroglo palico"
5
09.05.2021 06:00
Andre Cadere je živel v Parizu emigrantsko življenje s statusom drugorazrednega, mogoče celo tretjerazrednega umetnika. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o "znamenjih": Od brisanja slik preko Sanjskega moškega, otrok brez očetov in Simone Rebolj do streljanja sošolcev
14
07.05.2021 22:59
Koronska situacija ni naporna samo za ženske. V družinskem nasilju trpijo otroci, starostniki, oskrbe potrebni, ženske in tudi ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
29
05.05.2021 21:00
Oseba iz politike me je vljudno prosila, naj napišem kaj pozitivnega, neke sorte spravni tekst. Naj ljudi pozovem k enotnosti. ... Več.
Piše: Ana Jud
Polemika o "znamenjih": Pravičniški krik dobrih očetov in patriarhalne posvetovalnice za ženske
21
03.05.2021 22:30
Kampanje z opozarjanjem na nasilje moških niso nič novega. V času epidemije so tudi v Avstriji plasirali serijo plakatov z ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Where have all the communists gone, kam so vsi komunisti šli?
10
03.05.2021 03:47
Po svetu je še vedno veliko komunističnih strank, a je zelo malo vplivnih. Presenetljivo pa so komunisti v španski koaliciji, ... Več.
Piše: Keith Miles
2. maj: Praznovanje ljubezni do dela, vrednote nad vrednotami!
18
02.05.2021 11:00
Nismo še prišli na raven duhovnega razvoja, ki bi presegel krovno ideologijo vseh časov in krajev. Ne slepite se! Še vedno ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Če gledališkemu režiserju odvzameš možnost režiranja, je to isto, kot da ga usmrtiš.
3
01.05.2021 22:40
Umetniško gledališče Vsevoloda Emiljeviča Mejerholda se je upiralo zadušljivosti realnega sveta. Gledališko poetičnost je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: O fašistih, komunistih in tudi tistih normalnih, ki trpimo vmes
19
29.04.2021 22:03
Šele z nekoliko večje distance, predvsem geografske, človek počasi dojame vse razsežnosti fenomenalne slovenske pameti, ki jo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bi donirali Komisiji za preprečevanje korupcije 5 evrov preko SMS, da bi tako zagotovili njeno dejansko neodvisnost?
22
28.04.2021 22:00
Komisija za preprečevanje korupcije(KPK) mora postati zares neodvisna institucija! Naj privabi k sodelovanju čim več samostojnih ... Več.
Piše: Miha Burger
Yoda iz Vojne zvezd v mojem Štoparskem vodniku po slovenskem sodnem vesolju
9
25.04.2021 21:00
Področje sodnega izvedenstva psihiatrične stroke je v naši državi katastrofično neprofesionalno področje. Vedno sem menila, da ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni lepšega na svetu, kot so gledališke vaje: na njih vadimo svojo smrt
3
24.04.2021 22:39
Na vajah načelno ne določim interpretativne meje, da se lahko igralec svobodno giblje po zvočnem polju svojih replik. Ko pa smo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ustaške sanje hrvaškega predsednika Zorana Milanovića ali malo drugačen "non-paper"
11
23.04.2021 22:25
Pozdraviti gre prizadevanja Slovenije po čimprejšnjem odhodu iz balkanskega okolja, v prvi vrsti iz sklopa nečednih navad, ki ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Tudi imunski sistem Tomaža Vesela, predsednika Računskega sodišča, je hudo oslabljen
10
22.04.2021 22:10
Imunski sistem države se ruši ... Kot da bi bili vsi psi vojne spuščeni, delovati so začele, da tako rečem, tovarne zlobe. ... Več.
Piše: Vili Kovačič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sem že čipirana, pardon, cepljena!
Ana Jud
Ogledov: 1.750
02/
Ta naša diktatura je tako strašna, da jo vidijo samo izbranci!
Denis Poniž
Ogledov: 1.592
03/
30-obletnica Slovenije: Bomo praznovali spoštljivo drug do drugega ali na bojišču?
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.166
04/
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
Žiga Stupica
Ogledov: 1.336
05/
Polemika o "znamenjih": Od brisanja slik preko Sanjskega moškega, otrok brez očetov in Simone Rebolj do streljanja sošolcev
Andrej Mertelj
Ogledov: 1.251
06/
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
Marjan Frankovič
Ogledov: 1.108
07/
Tako, kot so glasbeniki igrali pred epidemijo, danes na žalost ni več sprejemljivo
Milan Krek
Ogledov: 1.085
08/
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
Ana Jud
Ogledov: 1.979
09/
Ko me je policist prepoznal, se je odločil, da bo iz neznatnega naredil senzacionalen dogodek
Dimitrij Rupel
Ogledov: 7.025
10/
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
Bine Kordež
Ogledov: 735