Komentar

Ali je Alenka Bratušek izdajalka slovenske države?

Imenovanje prve slovenske predsednice vlade za evro-komisarko je vnelo slovensko politično in javno sceno in ni bilo malo komentarjev, ki so trdili, da je Alenka Bratušek v zameno za prestižno evro-funkcijo “prodala” slovensko državo. Morda je to res, a brez vpogleda v podrobnosti zadolževanja in slovensko visoko politiko v preteklem letu je to lahko seveda zgolj špekulacija. Precej laže lahko ocenimo, kako se izbor in imenovanje slovenske evro-komisarke primerja z vsakodnevno poslovno prakso multinacionalnih podjetjih. Poglejmo si nekaj vinjet.

09.09.2014 21:26
Piše: Innocenti

Videti je, da so se nagoni, ki so tako značilni za slovensko okolje, globalizirali ali vsaj evropeizirali. Foto: Wikipedia, www.mediaspeed.net

Po letu 2008 se je dinamika zaposlovanja multinacionalnih podjetij spremenila: če so v času organske rasti v veliki meri odločali življenjepisi, znanja, izkušnje, sposobnosti, ki bodo podjetju omogočale dodaten profit, je danes poudarek na varovanju svojih položajev.

Vinjeta prva: intimna razmerja

 

Leta 1999 je na mesto direktorja slovenske in hrvaške podružnice ameriške multinacionalke v Slovenijo prispel poljski državljan: po njegovih besedah sodeč je bil glavni kriterij za izbor ta, da je bila njegovemu šefu – regijskemu direktorju tako imenovane Nove Evrope – všeč njegova zadnjica. Ali je moral ta direktor za svoje delovno mesto storiti kaj več, kot se vsaj enkrat ponoči s svojim šefom z roko v roko sprehajati po obali v Cannesu, ne vemo. Je pa njegova kasnejša karierna pot nakazovala, da ga je mentor nežno varoval tudi v najtežjih trenutkih korporativne bestialnosti. 

 

 

Vinjeta druga: teritorialnost

 

Po letu 2008 se je dinamika zaposlovanja multinacionalnih podjetij spremenila: če so v času organske rasti v veliki meri odločali življenjepisi, znanja, izkušnje, sposobnosti, ki bodo podjetju omogočale dodaten profit, je danes poudarek na varovanju svojih položajev. To pomeni zaposlovanje kadra, ki je preferenčno “underqualified” (nezadostno kvalificiran), a gnetljiv in poslušen. Videti je, da so se nagoni, ki so tako značilni za slovensko okolje, globalizirali ali vsaj evropeizirali.

 

 

Vinjeta tretja: “kemija” in karizmatičnost

 

Kompatibilnost oziroma tako imenovana “kemija” med predpostavljenim in podrejenim je v določeni meri pomembna, vendar se ji danes pripisuje prevelik pomen. Odličen, nadpovprečen kader običajno ni enostaven za vodenje, toda njegova dodana vrednost za poslovanje podjetja je neprecenljiva. Ker pa je danes teritorialnost sprejemljiva in tudi spodbujana, postaja “kemija” primarni kriterij zaposlovanja. 

 

Drug enako nebulozen kriterij je karizma, kjer lahko le upamo, da ni tiste temačne vrste. Če preferenčnemu kandidatu, ki je gnetljiv, poslušen in v “kemičnem” ravnovesju s predpostavljenim, manjka znanj, izkušenj, sposobnosti, ga lahko menedžment okliče za “karizmatičnega”. To je korporativna banalizacija karizme, ki bi ji bolj ustrezal pojem nedotakljivega varovanca, po korporativnem novoreku znanega kot protégé. Delo zanj pa bodo tako ali tako opravili zunanji svetovalci.

 

 

Politična sredstva za politične kandidate

 

O hipokriziji kritikov samonominacije evropske komisarke iz Slovenije je bilo v preteklem tednu napisanih nekaj lucidnih kolumn. Morda lahko dodamo le to, da je bilo nominiranje slovenskih kandidatov v osnovi in zavestno politično in zato so bila dovoljena tudi vsa (beri: politična) sredstva za dosego cilja. Komisarskih kandidatov, ki bi presegli tako politiko kot tudi intimna razmerja, teritorialnost, “kemijo”, karizmo, ima Slovenija kar nekaj, toda glede na nove trende v korporativnem svetu jih verjetno evro-birokracija niti ne potrebuje.

 

 

Zaključek

 

Alenka Bratušek v slovenski politiki ni bila le prva premierka, ampak je postala tudi prvi slovenski politik – bodisi ženski ali moški – ki razume, kako danes dihajo korporacije in še posebej evro-korporacija. Če ne bi postala komisarka, bi si morali zanjo izmisliti kakšno vidnejših pozicij v evro-birokraciji. Kot kandidatka je bila za predsednika evro-komisije naravnost idealna: izgled, ki bo poživil naftalinske evro-birokrate in jim dal snovi za mokre sanje, zelo soliden življenjepis, saj predsednikovanje glavni koalicijski stranki in eno leto premierstva dejansko ni kar tako, ter upogljivost, ki je za evro-birokrata ali korporativca pač ključna. Delo bodo tako ali tako zelo verjetno opravili zunanji svetovalci.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
7
01.12.2020 22:30
Proti neumnosti so se bogovi bojevali zaman, je svojčas zapisal avstrijski mislec Karl Kraus. Neumnost pa ima moč vode kljub ... Več.
Piše: Anej Sam
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.863
02/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.992
03/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.471
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.054
05/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.941
06/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 1.642
07/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.105
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.225
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.164
10/
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
Bine Kordež
Ogledov: 776