Opazili smo

Prvi dan šole in vrtca: Večina staršev verjame, da so nova pravila v osnovnih šolah in vrtcih pretirana!

Včeraj ni bil 1. september, pa vendar je bil na nek način spet začetek šolskega leta. Občutki so bili skoraj podobni, vendar za marsikoga niso bili vzhičeni ali lepi, pač pa predvsem napeti, prestrašeni. Ne govorim toliko o otrocih, ampak o težkih občutjih, s katerimi so se morali soočiti starši otrok, učitelji in strokovni delavci. Slednji zato, ker so priporočila slovenske vlade stroga in striktna, starše pa na drugi strani upravičeno skrbi, da so ta priporočila in navodila za njihove otroke morda celo škodljiva.

19.05.2020 10:05
Ključne besede:   osnovne šole   vrtci   starši   otroci   koronavirus   maske   teorija navezanosti

Foto: Facebook

Zakaj morajo največ pravil spoštovati šolarji, ki imajo z virusom do zdaj po statistikah najmanj težav?

Novi koronavirus je dodobra pretresel svet in našo državo, ki ga sicer uradno že nekaj dni ne prepoznava več kot problem. Epidemije v Sloveniji namreč formalno ni več, vlada jo je "odpravila", toda posledice ostajajo. Te bi enako čutili tudi, če bi vladala leva vlada, če bi virus zamejevali že prej, ali pa če bi se ukrepom izognili. Kadar je človeštvo pod vplivom nečesa, kar je svetovnih razsežnosti, posledice čutimo prav vsi. To se je v času izolacije zelo konkretno odražalo na socialnih omrežjih; bolj intenzivno kot kdaj koli prej. Kot gobe so nastajale nove skupine, nekatere od njih imajo danes celo politični predznak. V njih so se v zadnjih dveh mesecih ljudje prepirali in dokazovali svoje mnenje s številnimi objavami in iskanji dokazov za svoje prepričanje. Kot da pri nas ni dovolj že politična razdeljenost, se je pojavila razdeljenost tudi v mnenjih glede virusa (ki vsaj sprva ni korelirala s politično polarizacijo). Še danes lahko opazimo, da nekateri ljudje ne verjamejo ničesar in nikomur več, medtem ko drugi nekritično sprejemajo čisto vse. Toda vsi so si v nečem enotni.

 

Ko nanese beseda na starševstvo, vzgojo in izobraževanje, navadno nismo istih misli. Marsikdaj povsem napačno razumemo drug drugega in različne pristope v starševstvu. Toda v teh izjemnih okoliščinah, napetosti in različnih mnenjih in odlokih, se je zgodil določen premik. Oglasili so se pravniki, pedagogi in klinični psihologi, ki javno spodbujajo in opozarjajo, da trenutno stanje morda ni najboljše. Ne glede na to, ali v virus verjamejo ali ne, ne glede na to, če zaupajo vladi ali ne … Slovenci verjamejo, da so trenutna pravila v šolstvu in predšolski vzgoji pretirana. Če smo tako drzni in prvi na svetu razglasimo konec epidemije, če za rast gospodarstva pospešeno odpiramo vse zaprto, potem bi bilo logično, da bodo odgovorni sposobni enakega razumevanja, ko gre za šolstvo. In da trenutna pravila niso najboljša možna. Predvsem so starši šokirani nad dejstvom takšnega nesorazmerja. Pravijo, da bi razumeli vse ukrepe, če bi veljali za vse. Odpirajo se kinodvorane, lokali in restavracije. Kot da bi na eni strani spustili pravila za vse, razen za otroke.

 

Zakaj morajo največ pravil spoštovati šolarji, ki imajo z virusom do zdaj po statistikah najmanj težav?

 

Slovenci verjamejo, da so trenutna pravila v šolstvu in predšolski vzgoji pretirana.

 

Starši bi razumeli ukrepe, če bi bili sorazmerni za vse. Starši hočejo več razuma, razumevanja, logike, potrpežljivosti, sočutnosti in prilagodljivosti. Ne gre za disciplino in red, ne gre za permisivnost ali ujčkanje otrok. Gre le za to, da v 21. stoletju vemo, da so interakcija, socializacija, predvsem pa bližina nujni pogoji za človekov osebni razvoj. Dojenčki brez odrasle osebe ne preživijo. Otroci pa ne preživijo brez čustvenega stika. To so dokazali v primeru t.i. romunskih sirot (otroci, ki so zaradi nezaželenih nosečnosti ali nezmožnosti skrbi za otroke v času prepovedi splava in kontracepcije pod dikaturo Nikolaja Ceausescuja ostali v romunskih sirotišnicah, kjer niso imeli bližine odraslih in se zato niso razvijali, kot bi se sicer. Pozneje, ko so nekatere dojenčke le namestili v nadomestne družine, so posledice odsotnosti ostale v vedenju, razvojnih motnjah in celo v prostornini določenih delov možganov). Ta analogija je potrebna, da bi razumeli pomen bližine in povezanosti med majhnimi otroki in starši.

 

Na socialnih omrežjih je zapovedano nošenje mask marsikoga spomnilo na eksperiment, ki je v psihološki stroki poznan pod izrazom still face. Gre za eksperiment, ki ga je izvedel dr. Edward Tronick: znanstveniki so opazovali interakcijo med staršem in otrokom po tem, ko starš zamrzne svoj obraz. Opozorili so, da težava nastane takrat, kadar starš ne najde ponovne povezanosti in otrok shrani ta zamrznjen obraz. Eksperiment opozarja na pomembnost tega, da mora starš vedno znova priti nazaj in pomiriti otroka.

 

Omenjene primerjave so starše te dni plašile in spravljale v dodatno stisko. Nekateri starši so uporabljali zelo močne besede, kot da peljejo otroke v zapor ali koncentracijsko taborišče. Starši so se upravičeno bali za svoje otroke, nekateri so svoje strahove doživljali globoko. Morda jih je vse skupaj spomnilo na lastne težke izkušnje iz preteklosti, ko so se počutili sami, izolirani, brez tolažbe. Starši so nujno potrebovali tolažbo in jo potrebujejo še danes. Stiska otrok se s stisko staršev namreč le še poveča, zato je pomembno, da kot družba starše nenehno opogumljamo, ne kritiziramo njihovih strahov in jim namesto tega raje pokažemo, da imajo vedno starševsko (super)moč, hkrati pa tudi možnost, da svojega otroka zavarujejo, če bi čutili, da so stvari ušle izpod nadzora. Starši v resnici želijo vedeti le eno: da bodo njihovi otroci potolaženi, da ne bodo prepuščeni sami sebi. Težko je bilo tudi tistim vzgojiteljicam (vzgojiteljem) in učiteljicam (učiteljem), katerih ravnatelji so zavzeli stroga in toga pravila.

 

Stiska otrok se s stisko staršev le še poveča.

 

Kako pa je bilo na prvi dan otrokom? Podatki so nastali na podlagi včerajšnje hitre Facebookove analize, ki je z raziskavo dosegla 21.000 staršev, od tega jih je četrtina izražala svoja mnenja in všečke. Iz raziskave se da razbrati naslednje:

 

1. da je delo v vrtcih večinoma potekalo nemoteno, kot da ni ukrepov (le da so starši oddajali otroke v maskah);

 

2. da je skoraj polovica otrok prve triade OŠ pred vstopom ali ob vstopu izražala strahove ali žalost, toda veliko večino so učitelji uspeli potolažiti;

 

3. da se je večina otrok pomirila in sprejela nove razmere - tudi za ceno omejenega druženja z vrstniki;

 

4. da so bii starši in otroci v večini pomirjeni, ko so videli človeškost strokovnih delavcev;

 

5. da se večina staršev in strokovnih delavcev ne strinja s priporočili vlade.

 

 

Najpomembnejši del raziskave, ki ga je moč razbrati, je ta, da so bili otroci po celem dnevu veseli in nasmejani. Četudi so bili dan prej vznemirjeni in so jih morali starši tolažiti, so kljub temu v veliki večini preživeli lep dan. Tega ne gre pripisati strogim pravilom, pač pa sočutnim, ljubečim, toplim vzgojiteljem in vzgojiteljicam ter učiteljem in učiteljicam. Tistim, ki so pravila in priporočila vlade ignorirali in z otroki vseeno vzpostavili človeški stik. In tistim, ki so dali duška svoji kreativnosti in za otroke naredili npr. raketo, s katero so "potovali" v vesolje, seveda na varni razdalji. Strokovni pedagoški delavci so tisti, ki so naredili otrokom lep povratek nazaj v šole (vrtce), doma pa so še drug del mozaika sestavili starši. Zmagovalci prvega dne so vsi tisti, ki so se trudili narediti dan za otroke lepši, mirnejši in prijeten. Njim pripada v imenu otrok posebna zahvala in vrednotenje, da so izjemno pomembni v očeh otroka.

 

 

Družbena omrežja v teh dneh pregorevajo od različnih občutij staršev zaradi odprtja vrtcev in šol.

 

 

Toda bili so omenjeni tudi otroci, ki so bili po besedah staršev apatični, zbegani, utrujeni od istih navodil razdalje in razkuževanja, nekateri so zaradi težkega procesa celo zadrževali lulanje. Nekateri so bili malo žalostni, ker je toliko sprememb, ali ker niso imeli več cele iste skupine, spet drugi otroci pa so stisko izražali že dneve prej, ko so veliko prejokali ali se ponoči zbujali. Ob novih pravilih so bili otroci zmedeni, ker niso vedeli, kako naj se obnašajo. Pri večini se je stanje izboljšalo po stiku z učiteljico ali starši. V takih težkih primerih staršem svetujemo, da z otrokovimi občutki zdržijo, jih ne ukinjajo ali kritizirajo, ampak pustijo čutiti, jih ubesedijo in na koncu tudi potolažijo. Kljub temu, da starši in pedagogi vse to znajo, bi bilo smotrno razmisliti, kako lahko ta čas sproščanja ukrepov tudi formalno naredimo lepši za vse.

 

Poleg starševskih skrbi ostaja precej ukrepov problematičnih z vidika stroke. Najbolj ranljive skupine so tisti otroci, ki so ostali še doma in so morda prepuščeni sami sebi, kot tudi vsi tisti malčki, ki šee niso bili v vrtcu. Država je pustila na cedilu tudi vse malčki, ki gredo prvič v vrtec, saj jim postopno uvajanje ne pripada. Starše to spravlja v zelo težak, skorajda nerešljiv položaj, saj jim je sporočeno, naj otroka ali ne uvajajo, ali pa ga že prvi dan pustijo samega vzgojiteljici. Nekaterim mamam delodajalci ne odobrijo dopusta zaradi preteklih izrednih razmer. Otroka torej morajo oddati - in to otroku povsem neznani osebi. Psihologi bodo razumeli stavek, da se ob takšnem ravnanju verjetno v grobu obrača John Bowlby, psiholog, psihiater in psihoanalitik, ki je oče teorije navezanosti. S svojimi raziskavami je namreč opazil in dokazal, da je takšno ravnanje z otroki (več ur brez slehernega stika s staršem) zanje škodljivo in da pušča dolgotrajne posledice. Ta del je vladne regulative je potreben takojšnje in korenite spremembe.

 

 

So avtorji "priporočil" ob ponovnem odprtju šol in vrtcev pomislili na teorijo navezanosti?

 


Vrtci so se na srečo izognili maskam, za katero vse več strokovnjakov tako ali tako opozarja, da so lahko problematične že zaradi tega, ker se jih pogosto nenehno dotikamo - in pri otrokih se to še kako rado zgodi! Maske so še vedno obvezne pri prevozu do šole. Ponekod ob ločevanju otrok niso pomislili na skupno druženje tistih, ki so bolj senzibilni in rabijo več podpore. Tako so nekateri ostali brez družbe, drugi pa ostali celo doma. Ali je bila ponovno odprtje šol sploh dobra izbira glede na to, da so počitnice že blizu?

 

V čem je pravzaprav težava vladnih ukrepov oziroma priporočil? V tem, da so si odgovorni s takim dejanjem (izdaje zgolj priporočil) oprali roke. Priporočilo lahko pomeni tudi to, da odgovorni niso pripravljeni sprejeti polne odgovornosti za dolgoročne posledice tovrstnih ukrepov. V situaciji, ko vlada išče manjše zlo, bi zares pomagalo ravno to, da stvari povejo direktno: Da idealnih rešitev ni, da izbirajo po svojih možnostih, da izbirajo manjše zlo. Če je bil njihov namen povedati, da so priporočila zgolj zato, ker čutijo, da jih morajo dati, niso pa zares pomembna, potem bi bilo morda boljše razmisliti o direktnejši komunikaciji in sproščanju takšnih priporočil. Če pa odgovorni resno verjamejo, da je tak način, ki del otrok spravlja v stisko, dober, pa bi morda veljalo razmisliti o tem, ali je je sproščanje ukrepov res dovolj sorazmerno za vse.

 

KATJA KNEZ STEINBUCH

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Mein Gott, Anderličev Schellenburg sploh nima veljavnega gradbenega dovoljenja, pa je zgrajeno že najvišje nadstropje!*
2
13.06.2021 14:49
Vila in Palača Schellenburg je ta hip najbolj medijsko izpostavljen gradbeni projekt v Ljubljani, za elitističnimi propagandnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Prosim vas, poiščimo zdaj v sebi to notranjo moč"
4
01.04.2021 21:40
Predsednik republike je ob že drugem zaprtju države (lockdown) v zadnjem letu ponovno nagovoril ljudstvo. Njegovo temeljno ... Več.
Piše: Uredništvo
Ken Hu, Huawei: "Pandemija je digitalizaciji omogočila velik pospešek"
0
31.03.2021 20:52
Huawei je lani ustvaril 64,6 milijarde juanov (9,9 milijarde dolarjev oz. 8,4 milijarde evrov) čistega dobička, kar je tri ... Več.
Piše: Uredništvo
Društvo novinarjev Slovenije: Janša s svojimi dejanji dokazuje, da so očitki na njegov račun upravičeni!
5
10.03.2021 22:48
Na dan, ko se je v Evropskem parlamentu začela razprava o svobodi medijev v nekaterih članicah, med drugim tudi v Sloveniji, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje odpadki: Slovenske smeti na meji z Italijo
1
08.03.2021 20:00
Občina Šempeter-Vrtojba je, potem ko je konec lanskega leta odpovedala pogodbo Komunali Nova Gorica za odvoz odpadkov, postavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Salonit Anhovo z rastjo prihodkov v letu 2020
0
05.03.2021 11:27
Lepo je slišati, da se v dolini Soče, kjer pogosto poročajo o slabih novicah, zgodi tudi kaj pozitivnega. Še lepše, če se to ... Več.
Piše: Uredništvo
In memoriam George Schultz: Dve stoletji velikega diplomata
2
13.02.2021 06:59
Trinajstega decembra je dopolnil veličastnih sto let, dva meseca kasneje, šestega februarja 2021, pa se je v svojem stoprvem ... Več.
Piše: Igor Kovač
Protestno pismo ruskemu veleposlaniku zaradi primera Aleksej Navalni
4
03.02.2021 07:30
Včerajšnja obsodba ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega na skoraj tri leta kazenske kolonije utegne sprožiti širše ... Več.
Piše: Uredništvo
Smrt kralja televizijskih intervjujev
3
24.01.2021 08:14
Verjetno poslednja televizijska legenda 20. stoletja, ki je kot voditelj in izpraševalec v svojih oddajah poosebljal novinarski ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Omejevanje konkurence je pogosto posledica političnih pritiskov
1
20.01.2021 00:55
Na Ekonomski fakulteti so pripravili študijo o tem, kaj bi omejevanje konkurence pri uvajanju 5G tehnologije v Sloveniji ... Več.
Piše: Uredništvo
Živeti za knjige in od knjig (In memoriam Milan Matos, 1945–2020)
0
28.12.2020 21:11
Prezgodaj je še, da bi lahko v celoti ovrednotili pomen življenja in dela Milana Matosa, človeka, ki je gotovo najbolj ... Več.
Piše: Samo Rugelj
Prilaščanje Jadranskega morja, ali zgolj nova strategija EU o "izključnih ekonomskih conah"?
0
19.12.2020 04:37
Današnji sestanek treh zunanjih ministrov v Trstu o izključnih ekonomskih conah v Jadranu je za Slovenijo zanimiv predvsem zato, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Vaya con Dios, Diego*
3
30.11.2020 01:12
Da, imel je šibkosti in zabredel je globoko v blato. A prepričan sem, da je najgloblje v njegovem srcu vselej, vse od prvih ... Več.
Piše: Andrej Lokar
28-letni mandat Zdenke Badovinac v Moderni galeriji in blamaža s tremi pismi
7
23.11.2020 20:27
O imenovanju direktorja ali direktorice javnega zavoda s področja kulture po zakonu odloča ustanoviteljica, tj. Republika ... Več.
Piše: Uredništvo
Aleksandra Pivec o bontonu Jožeta "Primitivca" Damijana
11
14.11.2020 22:59
Aleksandra Pivec, nekdanja kmetijska ministrica in predsednica upokojenske stranke v odstopu, se je oglasila s krajšim ... Več.
Piše: Uredništvo
IZUM in COBISS.Net: Sprememba strategije in zavajanje na mednarodni sceni
1
01.11.2020 20:10
Na spletni strani www.cobiss.net je objavljen zapisnik 5. seje Sveta COBISS.Net z dne 9. 9. 2020. Iz njega je razvidno, kako ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ko glave skupaj staknejo Nikolić, Eberlinc, Barbič in Mervar, je ...
2
30.10.2020 21:41
Javnost je presenetila novica, da so štiri slovenske družbe s področja energetike (HSE, ELES, Plinovodi in HESS) na evropski ... Več.
Piše: Uredništvo
22 "neuklonljivih": Posledice obračunavanja z mediji so za vse družbe uničujoče!
12
28.10.2020 21:46
Včeraj je bilo v razvid medijev, ki ga vodi ministrstvo za kulturo, vpisanih 2366 medijev. Med njimi so tudi Večer, Delo, ... Več.
Piše: Uredništvo
Nikolićev Holding slovenskih elektrarn z zgodovinskim izkupičkom
0
20.10.2020 21:00
Letošnji trinajsti oktober si bodo gotovo zapomnili v skupini Holding slovenskih elektrarn (HSE), saj so ta dan dosegli ... Več.
Piše: Uredništvo
Kordiš spet strelja kozle, oprostite, tokrat zdravnike zasebnike
18
13.10.2020 20:00
Nad izjavo poslanca stranke Levica Mihe Kordiša, ki je zasebne zdravnike označil za mazače, so se ostro odzvali v skupini ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.928
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.721
03/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 2.249
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.397
05/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.154
06/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 900
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 875
08/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 616
09/
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
Bine Kordež
Ogledov: 456
10/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 961