Komentar

352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!

Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično potrošnjo. Že pred dnevi sem v članku o turizmu (vir) izpostavil, da je takšen način spodbujanja turistične potrošnje ter pomoči podjetjem s področja turizma vsekakor bolj smiseln kot neposredna pomoč podjetjem. S stališča države, podjetij in prebivalcev je bolje, da sredstva dobijo državljani. S tem si lahko omogočijo ugodnejše letovanje, podjetja pa poslujejo in ustvarjajo dohodek, namesto da ob zaprtih vratih prejemajo pomoč za zaposlene na čakanju.

20.05.2020 13:15
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Slovenija   turizem   hoteli   turistični boni   vlada   protikorona paket

Od julija lani so vsi turisti v Sloveniji za nočitve plačali nekje največ 250 milijonov evrov (skupaj z DDV). Izdani boni bodo torej za kako polovico presegli celotni zaslužek hotelov v tem času (!), kar je seveda svojevrsten izziv za turistično-hotelsko dejavnost.

Pri oblikovanju predloga so bile v razpravi (v osnutkih) tudi rešitve, da bi bone dobili samo delovno aktivni državljani. Tak predlog bi (je) razumljivo hitro naletel na zavrnitev s strani močne populacije upokojencev, ki bi bili v tem primeru izvzeti. Predlog, ki ga je obravnavala vlada, zato zajema vse polnoletne državljane. Po zadnjih statističnih podatkih je bilo v prvem polletju letos skupaj 1,67 milijona polnoletnih oseb s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Boni bodo prenosljivi med družinskimi člani, tako da bo možno koriščenje s strani celotne družine. Vseeno pa bi po tem predlogu zakonski par dobil enako vrednost bonov kot na primer petčlanska družina. Takšna rešitev bi nedvomno zmanjševala možnosti letovanja za družine, posebno za tiste z nižjimi dohodki. Bone bomo namreč lahko uporabili samo za plačilo prenočišča z zajtrkom. To pa pomeni, da bodo morali upravičenci vse druge storitve plačati iz lastnega žepa (hrano, pijačo, bazene), kar seveda ni majhen strošek.

 

Zgoraj zapisano je temeljilo na predlogu, ki ga je včeraj (20. maja 2020) obravnavala vlada in najbrž imela podobne dileme. Zato je po večerni informaciji med upravičence vključila tudi mladoletne osebe, čeprav s precej nižjim zneskom (le 50 evrov ob 200 evrih za polnoletne osebe).

 

Zaradi navedenih omejitev pri koriščenju bonov se bodo v nadaljevanju razprav najbrž pojavili tudi predlogi za vključitev hrane ali vsaj plačilo polpenziona. To je bi bilo smiselno, a predlagatelj je bil pri opredelitvi namena verjetno previden zaradi možnosti zlorab. V kolikor bi lahko ljudje bon potrošili tudi za hrano in pijačo (brez nočitve), bi težje sledili upravičenca. Takšna razširitev uporabe bi verjetno povzročila tudi trgovino s preprodajo bonov (naknadno, ob predložitvi bonov finančni upravi, bodo ti težko preverjali, ali je bon res porabil upravičenec). Poraba bonov tudi za hrano in pijačo bi se verjetno v veliki meri koncentrirala v gostinskih lokalih (če bi jih sprostili), pogosto tudi samo za pijačo, kar pa je najbrž zadnje, kar bi si želeli (po trenutnem predlogu naj bi bone lahko koristili samo pri poslovnih subjektih, ki so registrirani v nastanitveni dejavnosti - torej ne v gostilnah ali restavracijah, temveč samo v hotelih in podobnih obratih, počitniških domovih, zasebnih sobah, planinskih domovih in kampih).

 

Zaradi teh razlogov lahko razumemo omejitev potrošnje bonov samo v nastanitvenih obratih in to le za nočitev z zajtrkom. Vseeno pa je vredno razmisliti o širitvi koriščenja bonov vsaj na plačilo polpenziona ali tudi kakšne druge storitve s področja turizma (in na primer kulture).

 

Vrednost bona je torej (zaenkrat) predvidena v višini 200 evrov na polnoletno osebo in 50 evrov na mladoletne, kar pomeni za 352 milijonov evrov izdanih bonov. Ta upravičenja naj bi prebivalci potrošili do konca leta (tudi tu bi bil smiseln razmislek, da se koriščenje bonov podaljša še v prve mesece prihodnjega leta - takšen je bil tudi eden od začetnih predlogov).

 

Seveda vsi boni ne bodo izkoriščeni. Nekateri preprosto ne bodo želeli letovati, veliko ljudi pa si tega zaradi dodatnih stroškov ali drugih obveznosti niti ne bo moglo privoščiti. Posebno, če ne bo možnost koriščenja vsaj polpenziona. To velja predvsem za družine z nižjimi prejemki. Zaradi tega objektivno lahko pričakujemo tudi kar precej slabe volje in kritik s strani populacije, ki bonov ne bo koristila in to z očitkom, da so namenjeni predvsem ljudem z boljšim dohodkovnim položajem.

 

Znesek izkoriščenih bonov bo zaradi teh razlogov vsekakor nižji, kot bo nazivna vrednost izdanih bonov (352 milijonov evrov). Vseeno pa ta znesek odpira še eno pomembno dilemo, ki mogoče ni bila zadosti preračunana: V Sloveniji smo lani registrirali 15,8 milijonov nočitev, a od tega v hotelih in podobnih objektih okoli 10 milijonov. Preostale nočitve so bile pretežno v kampih (2 milijona) ter zasebnih sobah (3,3 milijone). Omenjeni objekti (hoteli in podobno) so imeli lani približno 670 milijonov evrov prihodkov, kar pa zajema tudi vse gostinske storitve, bazene, wellness, zdravstvo, žičnice ... ter tudi kake druge prihodke teh družb. Okvirna ocena prihodkov samo iz naslova nočitve (B&B) je tako verjetno največ okoli 450 milijonov eur ali do 45 evrov na eno nočitev z zajtrkom.

 

Od teh 10 milijonov nočitev v hotelskem delu je bilo potem približno 20 % nočitev v Ljubljani in mestih, kamor verjetno upravičenci ne bodo odhajali na letovanje. Od preostalih 8 milijonov nočitev v objektih na turističnih območjih (obala, gore, zdravilišča) jih je bilo približno 60 % (5 milijonov) doseženih v drugi polovici leta, torej v času, v katerem je predvideno koriščenje bonov.

 

Upoštevaje omenjeno ceno nočitve z zajtrkom v višini do 45 evrov, lahko zaključimo, da so lani od julija vsi turisti v Sloveniji za nočitve plačali nekje največ 250 milijonov evrov (skupaj z DDV). Izdani boni bodo torej za kako polovico presegli celotni zaslužek hotelov v tem času (!), kar je seveda svojevrsten izziv za turistično-hotelsko dejavnost. Nekaj odliva oz. bonov bo sicer šlo za prebivanje v kampih in tudi zasebnih sobah ter apartmajih, a večino kapacitet ter prihodkov je bilo realiziranih v hotelih. Te so sicer lani v 70 % polnili tuji gostje. Zanimivo bo torej spremljati, kdo bo imel prednost, če se v spreminjajočih razmerah vseeno pojavi večje število tujih gostov. In kako se bodo ob vsej tej ponudbi bonov polnile turistične kapacitete.

 

Samo za primerjavo: Nemci so lani v Sloveniji realizirali 1,5 milijona nočitev od skupnih približno milijardo, ki so jih naredili v tujini (od tega 110 milijonov v Italiji). Glede na razmere v Italiji, Španiji ter omejitve prevozov izven Evrope, bi najbrž lahko pričakovali tudi kaj več nemških turistov v Sloveniji. Seveda, če jih bodo Avstrijci spustili do nas - in če bi se okoli tega angažirali toliko, kot za možnost potovanja slovenskih turistov na Hrvaško.

 

Kot povedano na začetku, so boni za turistično potrošnjo vsekakor dobra rešitev - a v naslednjih mesecih se bomo verjetno soočili tudi z dilemami okoli polnjenja turističnih kapacitet. Po navedenih izračunih bi bilo gostov lahko celo preveč - kar bi bile sicer "sladke" težave, a tudi ne tako preproste ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
5
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
18
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Modernistična svetloba Mileta Koruna: Večno vračanje k tistemu, česar še nikoli ni bilo
2
03.10.2020 21:55
Po petintridesetih letih imam namen komentirati umetniško gesto Mileta Koruna v predstavi Šest oseb išče avtorja . Poleg tega pa ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ali je obstoječi medgeneracijski sistem financiranja pokojnin vzdržen - in pravičen?
11
01.10.2020 22:00
Predlog dvigovanja upokojitvene starosti na 67 let ali še kako leto več doživlja veliko nasprotovanj. Razumljivo, da nekdo, ki ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tovariši, priznajte si: Kordiševa Levica je res "shithole", usrana luknja slovenske parlamentarne demokracije!
11
30.09.2020 21:43
Spodobnost je vzel hudič. Podobno kot politični tednik Mladina v vlogi glavnega medijskega propagandista stranke Levica čedalje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
75 let OZN: Stara gospa s finančnimi problemi, ki je nihče več ne jemlje prav resno
5
28.09.2020 20:03
Tri četrt stoletja je vsekakor dovolj dolgo obdobje za oceno uspešnosti te največje svetovne organizacije, njenih dobrih plati ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.934
02/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 3.385
03/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.174
04/
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.687
05/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.253
06/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.957
07/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.110
08/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.026
09/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.701
10/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.784