Komentar

352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!

Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično potrošnjo. Že pred dnevi sem v članku o turizmu (vir) izpostavil, da je takšen način spodbujanja turistične potrošnje ter pomoči podjetjem s področja turizma vsekakor bolj smiseln kot neposredna pomoč podjetjem. S stališča države, podjetij in prebivalcev je bolje, da sredstva dobijo državljani. S tem si lahko omogočijo ugodnejše letovanje, podjetja pa poslujejo in ustvarjajo dohodek, namesto da ob zaprtih vratih prejemajo pomoč za zaposlene na čakanju.

20.05.2020 13:15
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Slovenija   turizem   hoteli   turistični boni   vlada   protikorona paket

Od julija lani so vsi turisti v Sloveniji za nočitve plačali nekje največ 250 milijonov evrov (skupaj z DDV). Izdani boni bodo torej za kako polovico presegli celotni zaslužek hotelov v tem času (!), kar je seveda svojevrsten izziv za turistično-hotelsko dejavnost.

Pri oblikovanju predloga so bile v razpravi (v osnutkih) tudi rešitve, da bi bone dobili samo delovno aktivni državljani. Tak predlog bi (je) razumljivo hitro naletel na zavrnitev s strani močne populacije upokojencev, ki bi bili v tem primeru izvzeti. Predlog, ki ga je obravnavala vlada, zato zajema vse polnoletne državljane. Po zadnjih statističnih podatkih je bilo v prvem polletju letos skupaj 1,67 milijona polnoletnih oseb s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Boni bodo prenosljivi med družinskimi člani, tako da bo možno koriščenje s strani celotne družine. Vseeno pa bi po tem predlogu zakonski par dobil enako vrednost bonov kot na primer petčlanska družina. Takšna rešitev bi nedvomno zmanjševala možnosti letovanja za družine, posebno za tiste z nižjimi dohodki. Bone bomo namreč lahko uporabili samo za plačilo prenočišča z zajtrkom. To pa pomeni, da bodo morali upravičenci vse druge storitve plačati iz lastnega žepa (hrano, pijačo, bazene), kar seveda ni majhen strošek.

 

Zgoraj zapisano je temeljilo na predlogu, ki ga je včeraj (20. maja 2020) obravnavala vlada in najbrž imela podobne dileme. Zato je po večerni informaciji med upravičence vključila tudi mladoletne osebe, čeprav s precej nižjim zneskom (le 50 evrov ob 200 evrih za polnoletne osebe).

 

Zaradi navedenih omejitev pri koriščenju bonov se bodo v nadaljevanju razprav najbrž pojavili tudi predlogi za vključitev hrane ali vsaj plačilo polpenziona. To je bi bilo smiselno, a predlagatelj je bil pri opredelitvi namena verjetno previden zaradi možnosti zlorab. V kolikor bi lahko ljudje bon potrošili tudi za hrano in pijačo (brez nočitve), bi težje sledili upravičenca. Takšna razširitev uporabe bi verjetno povzročila tudi trgovino s preprodajo bonov (naknadno, ob predložitvi bonov finančni upravi, bodo ti težko preverjali, ali je bon res porabil upravičenec). Poraba bonov tudi za hrano in pijačo bi se verjetno v veliki meri koncentrirala v gostinskih lokalih (če bi jih sprostili), pogosto tudi samo za pijačo, kar pa je najbrž zadnje, kar bi si želeli (po trenutnem predlogu naj bi bone lahko koristili samo pri poslovnih subjektih, ki so registrirani v nastanitveni dejavnosti - torej ne v gostilnah ali restavracijah, temveč samo v hotelih in podobnih obratih, počitniških domovih, zasebnih sobah, planinskih domovih in kampih).

 

Zaradi teh razlogov lahko razumemo omejitev potrošnje bonov samo v nastanitvenih obratih in to le za nočitev z zajtrkom. Vseeno pa je vredno razmisliti o širitvi koriščenja bonov vsaj na plačilo polpenziona ali tudi kakšne druge storitve s področja turizma (in na primer kulture).

 

Vrednost bona je torej (zaenkrat) predvidena v višini 200 evrov na polnoletno osebo in 50 evrov na mladoletne, kar pomeni za 352 milijonov evrov izdanih bonov. Ta upravičenja naj bi prebivalci potrošili do konca leta (tudi tu bi bil smiseln razmislek, da se koriščenje bonov podaljša še v prve mesece prihodnjega leta - takšen je bil tudi eden od začetnih predlogov).

 

Seveda vsi boni ne bodo izkoriščeni. Nekateri preprosto ne bodo želeli letovati, veliko ljudi pa si tega zaradi dodatnih stroškov ali drugih obveznosti niti ne bo moglo privoščiti. Posebno, če ne bo možnost koriščenja vsaj polpenziona. To velja predvsem za družine z nižjimi prejemki. Zaradi tega objektivno lahko pričakujemo tudi kar precej slabe volje in kritik s strani populacije, ki bonov ne bo koristila in to z očitkom, da so namenjeni predvsem ljudem z boljšim dohodkovnim položajem.

 

Znesek izkoriščenih bonov bo zaradi teh razlogov vsekakor nižji, kot bo nazivna vrednost izdanih bonov (352 milijonov evrov). Vseeno pa ta znesek odpira še eno pomembno dilemo, ki mogoče ni bila zadosti preračunana: V Sloveniji smo lani registrirali 15,8 milijonov nočitev, a od tega v hotelih in podobnih objektih okoli 10 milijonov. Preostale nočitve so bile pretežno v kampih (2 milijona) ter zasebnih sobah (3,3 milijone). Omenjeni objekti (hoteli in podobno) so imeli lani približno 670 milijonov evrov prihodkov, kar pa zajema tudi vse gostinske storitve, bazene, wellness, zdravstvo, žičnice ... ter tudi kake druge prihodke teh družb. Okvirna ocena prihodkov samo iz naslova nočitve (B&B) je tako verjetno največ okoli 450 milijonov eur ali do 45 evrov na eno nočitev z zajtrkom.

 

Od teh 10 milijonov nočitev v hotelskem delu je bilo potem približno 20 % nočitev v Ljubljani in mestih, kamor verjetno upravičenci ne bodo odhajali na letovanje. Od preostalih 8 milijonov nočitev v objektih na turističnih območjih (obala, gore, zdravilišča) jih je bilo približno 60 % (5 milijonov) doseženih v drugi polovici leta, torej v času, v katerem je predvideno koriščenje bonov.

 

Upoštevaje omenjeno ceno nočitve z zajtrkom v višini do 45 evrov, lahko zaključimo, da so lani od julija vsi turisti v Sloveniji za nočitve plačali nekje največ 250 milijonov evrov (skupaj z DDV). Izdani boni bodo torej za kako polovico presegli celotni zaslužek hotelov v tem času (!), kar je seveda svojevrsten izziv za turistično-hotelsko dejavnost. Nekaj odliva oz. bonov bo sicer šlo za prebivanje v kampih in tudi zasebnih sobah ter apartmajih, a večino kapacitet ter prihodkov je bilo realiziranih v hotelih. Te so sicer lani v 70 % polnili tuji gostje. Zanimivo bo torej spremljati, kdo bo imel prednost, če se v spreminjajočih razmerah vseeno pojavi večje število tujih gostov. In kako se bodo ob vsej tej ponudbi bonov polnile turistične kapacitete.

 

Samo za primerjavo: Nemci so lani v Sloveniji realizirali 1,5 milijona nočitev od skupnih približno milijardo, ki so jih naredili v tujini (od tega 110 milijonov v Italiji). Glede na razmere v Italiji, Španiji ter omejitve prevozov izven Evrope, bi najbrž lahko pričakovali tudi kaj več nemških turistov v Sloveniji. Seveda, če jih bodo Avstrijci spustili do nas - in če bi se okoli tega angažirali toliko, kot za možnost potovanja slovenskih turistov na Hrvaško.

 

Kot povedano na začetku, so boni za turistično potrošnjo vsekakor dobra rešitev - a v naslednjih mesecih se bomo verjetno soočili tudi z dilemami okoli polnjenja turističnih kapacitet. Po navedenih izračunih bi bilo gostov lahko celo preveč - kar bi bile sicer "sladke" težave, a tudi ne tako preproste ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Beton polarizacije vse trši, spopad med blokoma pa politični prostor spreminja v ruševine
13
04.03.2021 22:00
Politični in medijski prostor v Sloveniji v času, ki ga živimo, vsem na očeh ali v zakulisju, čisto vseeno, obvladujejo takšne ... Več.
Piše: Miha Burger
Koprive v mestu Gogi
22
02.03.2021 23:28
Novinarji so psevdonime ustvarili, ko so želeli koga izdatno popljuvati, a nihče ni premogel poguma, da bi se pod tekst ... Več.
Piše: Ana Jud
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
23
02.03.2021 05:46
Izza vsakega grma ali smreke kuka mandatar za sestavo nove vlade. V vsaki kraški jami se skriva en prestrašen in utišan ... Več.
Piše: Denis Poniž
Slovenski BDP 2020: Pridelali smo kar 5,5-odstotni upad, vendar naj bi šlo že letos precej na bolje
6
01.03.2021 05:17
V teh turbulentnih časih je postalo spremljanje makroekonomskih gibanj dokaj obrobna zadeva. Številke o milijardah deficita, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spominjanje in pozabljanje: Ljubljanski Plečnikov stadion kot zamrznjeno družbeno stanje
8
28.02.2021 06:42
Te dni smo v prehodu iz enega svetovnega sistema v totalno drugačnega. Živimo v družbi visokega tveganja. Nevzdržni smo predvsem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
11
25.02.2021 23:53
Slabo vodenje skupne nabave cepiva v Evropski uniji je samo še en primer propadajoče organizacije. Vsi se globoko zavedamo, ... Več.
Piše: Keith Miles
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
19
24.02.2021 22:50
Prepoznate koga na tej fotografiji? Enega zagotovo, kajne? Adolf Hitler je simbol vsega zla, ki so ga Nemci storili Evropi in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
14
23.02.2021 23:35
Petr Davidčenko groteskno žretje živih netopirjev utemeljuje z iskanjem ekskluzivnega cepiva proti koronavirusu in pridobitvijo ... Več.
Piše: Ana Jud
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
18
23.02.2021 06:07
Dear Ms Bayer, as a regular reader of Politico I would like to express some personal thoughts regarding your article Inside ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
22
21.02.2021 23:59
Napad na slovenskega premierja, ki se je ostro odzval na pisanje spletnega portala Politico o domnevnem omejevanju medijske ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
15
21.02.2021 11:00
Nič se ne bo pomembno izboljšalo, dokler se ne bo drastično spreminjala mentaliteta celotne družbe, preko česar se lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zmaga nad soncem: Vse v umetnosti teži k popolnejšemu stanju
0
21.02.2021 05:38
Gledališče mi pomeni vse. Gledam, da bi razumel! So dnevi, ko mi kultura ne pomeni čisto nič drugega kot propagandni oddelek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
33
19.02.2021 10:15
Tudi če ima Janez Janša prav, ko napada domnevno pristranske novinarje in aktivistične medije doma in v tujini, je to takšne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sedma obletnica nezakonite ruske okupacije Krima
6
18.02.2021 21:42
Letos mineva sedma obletnica ruske nezakonite okupacije Krima. Februarja 2014 je ruska okupacijska vlada prvič v povojni ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
8
15.02.2021 22:06
Po prvem mesecu nove administracije v Beli hiši in velikih pričakovanjih glede obnove tradicionalnih zavezniških odnosov med ... Več.
Piše: Božo Cerar
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
20
14.02.2021 23:00
Nemci so krivdo za nacistična grozodejstva kolektivno prevzeli nase. Nemška politika se še dandanes opravičuje za zločine ... Več.
Piše: Ana Jud
Kakšno korist imajo običajni otroci od poznavanja Shakespearejevih del, privzgojenega okusa za Bacha ali zanimanja za srednjeveško latinščino?
6
14.02.2021 11:00
Pravi učitelji ne posredujejo znanja, ker bi to koristilo učencem, pač pa obravnavajo svoje učence kot koristne znanju. Seveda ... Več.
Piše: Roger Scruton
Homagge nekemu dramatiku: Vse ljubezni in države Vladimirja Stojsavljevića
5
14.02.2021 06:41
Vladimir Stojsavljević letos praznuje sedemdesetletnico. Današnji komentar je posvečen njegovim gledališkim naporom. Tri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Quo vadis, Evropa: Eden izmed razlogov za (nezakonite) migracije je lahko tudi majhna rodnost v Evropski uniji
14
11.02.2021 06:30
Pred kratkim sem na portalu+ prebral prispevek Janeza Vuka Quo vadis Evropa: Ali je stara dama v podobnem procesu zatona, kot ... Več.
Piše: Uroš Gabrijelčič
Vlada in epidemija: Ko se stroka ukloni politiki, so rezultati običajno porazni
15
10.02.2021 11:01
Politika mora razumeti vlogo stroke in tudi v primerih, ko bi bili strokovni predlogi neživljenjski, odigrati svojo vlogo. Če pa ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.023
02/
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
Denis Poniž
Ogledov: 1.898
03/
Koprive v mestu Gogi
Ana Jud
Ogledov: 1.529
04/
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
Uredništvo
Ogledov: 1.422
05/
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
Alenka Puhar
Ogledov: 1.266
06/
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
Keith Miles
Ogledov: 1.352
07/
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
Shane Quinn
Ogledov: 1.373
08/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.573
09/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 1.214
10/
Beton polarizacije vse trši, spopad med blokoma pa politični prostor spreminja v ruševine
Miha Burger
Ogledov: 874