Komentar

352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!

Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično potrošnjo. Že pred dnevi sem v članku o turizmu (vir) izpostavil, da je takšen način spodbujanja turistične potrošnje ter pomoči podjetjem s področja turizma vsekakor bolj smiseln kot neposredna pomoč podjetjem. S stališča države, podjetij in prebivalcev je bolje, da sredstva dobijo državljani. S tem si lahko omogočijo ugodnejše letovanje, podjetja pa poslujejo in ustvarjajo dohodek, namesto da ob zaprtih vratih prejemajo pomoč za zaposlene na čakanju.

20.05.2020 13:15
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Slovenija   turizem   hoteli   turistični boni   vlada   protikorona paket

Od julija lani so vsi turisti v Sloveniji za nočitve plačali nekje največ 250 milijonov evrov (skupaj z DDV). Izdani boni bodo torej za kako polovico presegli celotni zaslužek hotelov v tem času (!), kar je seveda svojevrsten izziv za turistično-hotelsko dejavnost.

Pri oblikovanju predloga so bile v razpravi (v osnutkih) tudi rešitve, da bi bone dobili samo delovno aktivni državljani. Tak predlog bi (je) razumljivo hitro naletel na zavrnitev s strani močne populacije upokojencev, ki bi bili v tem primeru izvzeti. Predlog, ki ga je obravnavala vlada, zato zajema vse polnoletne državljane. Po zadnjih statističnih podatkih je bilo v prvem polletju letos skupaj 1,67 milijona polnoletnih oseb s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Boni bodo prenosljivi med družinskimi člani, tako da bo možno koriščenje s strani celotne družine. Vseeno pa bi po tem predlogu zakonski par dobil enako vrednost bonov kot na primer petčlanska družina. Takšna rešitev bi nedvomno zmanjševala možnosti letovanja za družine, posebno za tiste z nižjimi dohodki. Bone bomo namreč lahko uporabili samo za plačilo prenočišča z zajtrkom. To pa pomeni, da bodo morali upravičenci vse druge storitve plačati iz lastnega žepa (hrano, pijačo, bazene), kar seveda ni majhen strošek.

 

Zgoraj zapisano je temeljilo na predlogu, ki ga je včeraj (20. maja 2020) obravnavala vlada in najbrž imela podobne dileme. Zato je po večerni informaciji med upravičence vključila tudi mladoletne osebe, čeprav s precej nižjim zneskom (le 50 evrov ob 200 evrih za polnoletne osebe).

 

Zaradi navedenih omejitev pri koriščenju bonov se bodo v nadaljevanju razprav najbrž pojavili tudi predlogi za vključitev hrane ali vsaj plačilo polpenziona. To je bi bilo smiselno, a predlagatelj je bil pri opredelitvi namena verjetno previden zaradi možnosti zlorab. V kolikor bi lahko ljudje bon potrošili tudi za hrano in pijačo (brez nočitve), bi težje sledili upravičenca. Takšna razširitev uporabe bi verjetno povzročila tudi trgovino s preprodajo bonov (naknadno, ob predložitvi bonov finančni upravi, bodo ti težko preverjali, ali je bon res porabil upravičenec). Poraba bonov tudi za hrano in pijačo bi se verjetno v veliki meri koncentrirala v gostinskih lokalih (če bi jih sprostili), pogosto tudi samo za pijačo, kar pa je najbrž zadnje, kar bi si želeli (po trenutnem predlogu naj bi bone lahko koristili samo pri poslovnih subjektih, ki so registrirani v nastanitveni dejavnosti - torej ne v gostilnah ali restavracijah, temveč samo v hotelih in podobnih obratih, počitniških domovih, zasebnih sobah, planinskih domovih in kampih).

 

Zaradi teh razlogov lahko razumemo omejitev potrošnje bonov samo v nastanitvenih obratih in to le za nočitev z zajtrkom. Vseeno pa je vredno razmisliti o širitvi koriščenja bonov vsaj na plačilo polpenziona ali tudi kakšne druge storitve s področja turizma (in na primer kulture).

 

Vrednost bona je torej (zaenkrat) predvidena v višini 200 evrov na polnoletno osebo in 50 evrov na mladoletne, kar pomeni za 352 milijonov evrov izdanih bonov. Ta upravičenja naj bi prebivalci potrošili do konca leta (tudi tu bi bil smiseln razmislek, da se koriščenje bonov podaljša še v prve mesece prihodnjega leta - takšen je bil tudi eden od začetnih predlogov).

 

Seveda vsi boni ne bodo izkoriščeni. Nekateri preprosto ne bodo želeli letovati, veliko ljudi pa si tega zaradi dodatnih stroškov ali drugih obveznosti niti ne bo moglo privoščiti. Posebno, če ne bo možnost koriščenja vsaj polpenziona. To velja predvsem za družine z nižjimi prejemki. Zaradi tega objektivno lahko pričakujemo tudi kar precej slabe volje in kritik s strani populacije, ki bonov ne bo koristila in to z očitkom, da so namenjeni predvsem ljudem z boljšim dohodkovnim položajem.

 

Znesek izkoriščenih bonov bo zaradi teh razlogov vsekakor nižji, kot bo nazivna vrednost izdanih bonov (352 milijonov evrov). Vseeno pa ta znesek odpira še eno pomembno dilemo, ki mogoče ni bila zadosti preračunana: V Sloveniji smo lani registrirali 15,8 milijonov nočitev, a od tega v hotelih in podobnih objektih okoli 10 milijonov. Preostale nočitve so bile pretežno v kampih (2 milijona) ter zasebnih sobah (3,3 milijone). Omenjeni objekti (hoteli in podobno) so imeli lani približno 670 milijonov evrov prihodkov, kar pa zajema tudi vse gostinske storitve, bazene, wellness, zdravstvo, žičnice ... ter tudi kake druge prihodke teh družb. Okvirna ocena prihodkov samo iz naslova nočitve (B&B) je tako verjetno največ okoli 450 milijonov eur ali do 45 evrov na eno nočitev z zajtrkom.

 

Od teh 10 milijonov nočitev v hotelskem delu je bilo potem približno 20 % nočitev v Ljubljani in mestih, kamor verjetno upravičenci ne bodo odhajali na letovanje. Od preostalih 8 milijonov nočitev v objektih na turističnih območjih (obala, gore, zdravilišča) jih je bilo približno 60 % (5 milijonov) doseženih v drugi polovici leta, torej v času, v katerem je predvideno koriščenje bonov.

 

Upoštevaje omenjeno ceno nočitve z zajtrkom v višini do 45 evrov, lahko zaključimo, da so lani od julija vsi turisti v Sloveniji za nočitve plačali nekje največ 250 milijonov evrov (skupaj z DDV). Izdani boni bodo torej za kako polovico presegli celotni zaslužek hotelov v tem času (!), kar je seveda svojevrsten izziv za turistično-hotelsko dejavnost. Nekaj odliva oz. bonov bo sicer šlo za prebivanje v kampih in tudi zasebnih sobah ter apartmajih, a večino kapacitet ter prihodkov je bilo realiziranih v hotelih. Te so sicer lani v 70 % polnili tuji gostje. Zanimivo bo torej spremljati, kdo bo imel prednost, če se v spreminjajočih razmerah vseeno pojavi večje število tujih gostov. In kako se bodo ob vsej tej ponudbi bonov polnile turistične kapacitete.

 

Samo za primerjavo: Nemci so lani v Sloveniji realizirali 1,5 milijona nočitev od skupnih približno milijardo, ki so jih naredili v tujini (od tega 110 milijonov v Italiji). Glede na razmere v Italiji, Španiji ter omejitve prevozov izven Evrope, bi najbrž lahko pričakovali tudi kaj več nemških turistov v Sloveniji. Seveda, če jih bodo Avstrijci spustili do nas - in če bi se okoli tega angažirali toliko, kot za možnost potovanja slovenskih turistov na Hrvaško.

 

Kot povedano na začetku, so boni za turistično potrošnjo vsekakor dobra rešitev - a v naslednjih mesecih se bomo verjetno soočili tudi z dilemami okoli polnjenja turističnih kapacitet. Po navedenih izračunih bi bilo gostov lahko celo preveč - kar bi bile sicer "sladke" težave, a tudi ne tako preproste ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1945-2020: Nikdar več. Pomnimo. Zmagujemo.
20
05.05.2020 00:27
Obeleževanje 75. obletnice zmage v drugi svetovni vojni je v letošnjem maju pomemben mednarodni dogodek, ki naj bo globok ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
V nedeljo zaprto? Obseg nakupov ni odvisen od tega, ali so trgovine odprte dan več ali manj v tednu
8
03.05.2020 22:59
Prispevek o odpiralnem času trgovin bo naslednje leto polnoleten, saj je bil napisan in objavljen v Delu davnega leta 2003. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.463
02/
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.893
03/
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
Simona Rebolj
Ogledov: 2.485
04/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.014
05/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.582
06/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.525
07/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.310
08/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.517
09/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.361
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 11.420