Komentar

352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!

Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično potrošnjo. Že pred dnevi sem v članku o turizmu (vir) izpostavil, da je takšen način spodbujanja turistične potrošnje ter pomoči podjetjem s področja turizma vsekakor bolj smiseln kot neposredna pomoč podjetjem. S stališča države, podjetij in prebivalcev je bolje, da sredstva dobijo državljani. S tem si lahko omogočijo ugodnejše letovanje, podjetja pa poslujejo in ustvarjajo dohodek, namesto da ob zaprtih vratih prejemajo pomoč za zaposlene na čakanju.

20.05.2020 13:15
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Slovenija   turizem   hoteli   turistični boni   vlada   protikorona paket

Od julija lani so vsi turisti v Sloveniji za nočitve plačali nekje največ 250 milijonov evrov (skupaj z DDV). Izdani boni bodo torej za kako polovico presegli celotni zaslužek hotelov v tem času (!), kar je seveda svojevrsten izziv za turistično-hotelsko dejavnost.

Pri oblikovanju predloga so bile v razpravi (v osnutkih) tudi rešitve, da bi bone dobili samo delovno aktivni državljani. Tak predlog bi (je) razumljivo hitro naletel na zavrnitev s strani močne populacije upokojencev, ki bi bili v tem primeru izvzeti. Predlog, ki ga je obravnavala vlada, zato zajema vse polnoletne državljane. Po zadnjih statističnih podatkih je bilo v prvem polletju letos skupaj 1,67 milijona polnoletnih oseb s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Boni bodo prenosljivi med družinskimi člani, tako da bo možno koriščenje s strani celotne družine. Vseeno pa bi po tem predlogu zakonski par dobil enako vrednost bonov kot na primer petčlanska družina. Takšna rešitev bi nedvomno zmanjševala možnosti letovanja za družine, posebno za tiste z nižjimi dohodki. Bone bomo namreč lahko uporabili samo za plačilo prenočišča z zajtrkom. To pa pomeni, da bodo morali upravičenci vse druge storitve plačati iz lastnega žepa (hrano, pijačo, bazene), kar seveda ni majhen strošek.

 

Zgoraj zapisano je temeljilo na predlogu, ki ga je včeraj (20. maja 2020) obravnavala vlada in najbrž imela podobne dileme. Zato je po večerni informaciji med upravičence vključila tudi mladoletne osebe, čeprav s precej nižjim zneskom (le 50 evrov ob 200 evrih za polnoletne osebe).

 

Zaradi navedenih omejitev pri koriščenju bonov se bodo v nadaljevanju razprav najbrž pojavili tudi predlogi za vključitev hrane ali vsaj plačilo polpenziona. To je bi bilo smiselno, a predlagatelj je bil pri opredelitvi namena verjetno previden zaradi možnosti zlorab. V kolikor bi lahko ljudje bon potrošili tudi za hrano in pijačo (brez nočitve), bi težje sledili upravičenca. Takšna razširitev uporabe bi verjetno povzročila tudi trgovino s preprodajo bonov (naknadno, ob predložitvi bonov finančni upravi, bodo ti težko preverjali, ali je bon res porabil upravičenec). Poraba bonov tudi za hrano in pijačo bi se verjetno v veliki meri koncentrirala v gostinskih lokalih (če bi jih sprostili), pogosto tudi samo za pijačo, kar pa je najbrž zadnje, kar bi si želeli (po trenutnem predlogu naj bi bone lahko koristili samo pri poslovnih subjektih, ki so registrirani v nastanitveni dejavnosti - torej ne v gostilnah ali restavracijah, temveč samo v hotelih in podobnih obratih, počitniških domovih, zasebnih sobah, planinskih domovih in kampih).

 

Zaradi teh razlogov lahko razumemo omejitev potrošnje bonov samo v nastanitvenih obratih in to le za nočitev z zajtrkom. Vseeno pa je vredno razmisliti o širitvi koriščenja bonov vsaj na plačilo polpenziona ali tudi kakšne druge storitve s področja turizma (in na primer kulture).

 

Vrednost bona je torej (zaenkrat) predvidena v višini 200 evrov na polnoletno osebo in 50 evrov na mladoletne, kar pomeni za 352 milijonov evrov izdanih bonov. Ta upravičenja naj bi prebivalci potrošili do konca leta (tudi tu bi bil smiseln razmislek, da se koriščenje bonov podaljša še v prve mesece prihodnjega leta - takšen je bil tudi eden od začetnih predlogov).

 

Seveda vsi boni ne bodo izkoriščeni. Nekateri preprosto ne bodo želeli letovati, veliko ljudi pa si tega zaradi dodatnih stroškov ali drugih obveznosti niti ne bo moglo privoščiti. Posebno, če ne bo možnost koriščenja vsaj polpenziona. To velja predvsem za družine z nižjimi prejemki. Zaradi tega objektivno lahko pričakujemo tudi kar precej slabe volje in kritik s strani populacije, ki bonov ne bo koristila in to z očitkom, da so namenjeni predvsem ljudem z boljšim dohodkovnim položajem.

 

Znesek izkoriščenih bonov bo zaradi teh razlogov vsekakor nižji, kot bo nazivna vrednost izdanih bonov (352 milijonov evrov). Vseeno pa ta znesek odpira še eno pomembno dilemo, ki mogoče ni bila zadosti preračunana: V Sloveniji smo lani registrirali 15,8 milijonov nočitev, a od tega v hotelih in podobnih objektih okoli 10 milijonov. Preostale nočitve so bile pretežno v kampih (2 milijona) ter zasebnih sobah (3,3 milijone). Omenjeni objekti (hoteli in podobno) so imeli lani približno 670 milijonov evrov prihodkov, kar pa zajema tudi vse gostinske storitve, bazene, wellness, zdravstvo, žičnice ... ter tudi kake druge prihodke teh družb. Okvirna ocena prihodkov samo iz naslova nočitve (B&B) je tako verjetno največ okoli 450 milijonov eur ali do 45 evrov na eno nočitev z zajtrkom.

 

Od teh 10 milijonov nočitev v hotelskem delu je bilo potem približno 20 % nočitev v Ljubljani in mestih, kamor verjetno upravičenci ne bodo odhajali na letovanje. Od preostalih 8 milijonov nočitev v objektih na turističnih območjih (obala, gore, zdravilišča) jih je bilo približno 60 % (5 milijonov) doseženih v drugi polovici leta, torej v času, v katerem je predvideno koriščenje bonov.

 

Upoštevaje omenjeno ceno nočitve z zajtrkom v višini do 45 evrov, lahko zaključimo, da so lani od julija vsi turisti v Sloveniji za nočitve plačali nekje največ 250 milijonov evrov (skupaj z DDV). Izdani boni bodo torej za kako polovico presegli celotni zaslužek hotelov v tem času (!), kar je seveda svojevrsten izziv za turistično-hotelsko dejavnost. Nekaj odliva oz. bonov bo sicer šlo za prebivanje v kampih in tudi zasebnih sobah ter apartmajih, a večino kapacitet ter prihodkov je bilo realiziranih v hotelih. Te so sicer lani v 70 % polnili tuji gostje. Zanimivo bo torej spremljati, kdo bo imel prednost, če se v spreminjajočih razmerah vseeno pojavi večje število tujih gostov. In kako se bodo ob vsej tej ponudbi bonov polnile turistične kapacitete.

 

Samo za primerjavo: Nemci so lani v Sloveniji realizirali 1,5 milijona nočitev od skupnih približno milijardo, ki so jih naredili v tujini (od tega 110 milijonov v Italiji). Glede na razmere v Italiji, Španiji ter omejitve prevozov izven Evrope, bi najbrž lahko pričakovali tudi kaj več nemških turistov v Sloveniji. Seveda, če jih bodo Avstrijci spustili do nas - in če bi se okoli tega angažirali toliko, kot za možnost potovanja slovenskih turistov na Hrvaško.

 

Kot povedano na začetku, so boni za turistično potrošnjo vsekakor dobra rešitev - a v naslednjih mesecih se bomo verjetno soočili tudi z dilemami okoli polnjenja turističnih kapacitet. Po navedenih izračunih bi bilo gostov lahko celo preveč - kar bi bile sicer "sladke" težave, a tudi ne tako preproste ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
7
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
20
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.822
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.610
03/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 1.354
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.273
05/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.119
06/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 943
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 847
08/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 831
09/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 518
10/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 985