Komentar

In memoriam Bert Pribac (1933-2020)

Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. Ostal je širok, odprt, človeški, z razprtim srcem na dlani. Vse, kar se mu je primerilo v življenju, je poskušal razumeti. Bert Pribac ni gojil nobenega žolča, niti do tistih, ki so bili v krutih časih do njega kruti. Bil je spravljen s seboj ter je to spravno držo žarčil tudi v okolje. 

 

23.05.2020 20:00
Piše: Milan Gregorič
Ključne besede:   Bert Pribac   Istra   Slovenija   Avstralija   emigracija   pesnik   prevajalec

Foto: Primorske novice

Pred tremi desetletji, ko je previharil svoje viharje, se je začelo Pribčevo postopno vračanje v staro domovino. Bil je eden najvidnejših književnih ustvarjalcev Slovenske Istre.

V sredo, 13. maja 2020, je za vedno zatisnil svoje utrujene oči Bert Pribac, magister informatike in bibliotekarstva, pesnik, publicist in prevajalec. Rodil se je 16. januarja 1933 v Srgaših nad Koprom materi Terezi, roj. Dodič, in očetu Simonu, kot deveti izmed šestnajstih otrok. Po končani gimnaziji v Kopru je 1959. leta absolviral primerjalno književnost v Ljubljani, a je pred diplomo z ženo in majhnim otrokom emigriral. Kot študent je bil namreč občasno prevajalec pri jugoslovanski razmejitveni komisiji z Italijo, čemur so sledili pritiski nanj, da bi vohunil, kar pa se mu je uprlo.

 

Sledil je glasu sovje vesti ter se je med bržkone lepo režimsko kariero in ohranitvijo lastnega dostojanstva odločil raje za kalvarijo begunstva. Čemur so potem sledili tudi vsi njegovi bratje in sestre ter oba starša, zaradi česar se je Pribca vse življenje polaščala tesnoba, ko je razmišljal, kako težko in neizpolnjeno je bilo njihovo življenje.

 

Dejal je še, "da jih v svojih sanjah in molitvah išče v Božjem spominu in upa, da jih bo kdaj našel". Njegova pokončna drža je potem postala njegova stalnica, ki ga je spremljala vse življenje. Še celo v tujini je bil najprej v Trstu in potem še v Nemčiji tarča neuspešne ugrabitve s strani represivnih jugoslovanskih služb. Zaradi česar se je v Nemčiji zatekel pod varstvo zavezniških vojaških sil, ki so mu svetovale odhod v Avstralijo. Kar je tudi sprejel in z družino pristal na novi celini z dvema culama v rokah, zložljivim vozičkom za otroka, z nekaj drobiža v žepu in - kot je dejal v intervjuju za Primorska srečanja (št. 255/2002) - "z veliko zagrenjene mladosti za seboj … Bili smo utrujeni kot zemlja …, a v srcih so nam tlele iskre upanja, nečesa neizrekljivega".

 

In zgodil se je čudež. Za človeka, ki si je vse življenje marljivo nabiral znanje in je že do mature prebral okrog dva tisoč knjig, pa aktivno obvladal tri velike evropske jezike in zraven tega še tri za silo, ni bilo namreč nič nemogočega. Začel se je preživljati s težkim fizičnim delom, vmes opravil maturitetni izpit iz angleškega jezika, magistriral iz informatike bibliotekarstva na Univerzi v Sydneyu in postal direktor bibliotekarske službe v avstralskem zveznem ministrstvu za zdravstvo. Dejal je, "da ga je Avstralija sprejela prav materinsko … , pa da je ne more več spraviti iz spomina in da duševno še vedno biva v dveh deželah … "

 

Bert Pribac je postal tudi avstralski svetovalec za medicinsko bibliotekarstvo in informatiko pri Svetovni organizaciji za zdravstvo (WHO) in se v tem svojstvu udeležil številnih posvetov in predavanj na skoraj vseh celinah. Ustvaril si je dom in družino ter ima iz dveh zakonov troje sinov, dve hčerki pa je izgubil še pred njunim rojstvom. V triinštiridesetih letih zdomstva se je razdajal tudi za slovensko skupnost v Avstraliji na vseh mogočih področjih, tudi pri vzdrževanju stikov z matico ter ima pomembne usluge, da je Avstralija med prvimi priznala samostojno državo Slovenijo.

 

Trudil se je tudi za premagovanje nazorskih razlik med izseljenci, a mu je to težko uspevalo. Kot politični begunec je bil namreč za projugoslovanske kroge kompromitiran, za desničarje pa s svojim preteklim sodelovanjem z režimom sumljiv jugoagent. Poskušal je razumeti ene in druge, ohranjal svojo neodvisno držo ter se najraje družil s preprostimi Brkinci, Kraševci, Vipavci, Prekmurci idr.

 

In pred tremi desetletji, ko je previharil svoje viharje, se je začelo Pribčevo postopno vračanje v staro domovino. Najprej z vse pogostejšimi obiski, ko je doživljal zelo topel sprejem, in med katerimi si je tudi zgradil nov dom v Srgaših, da bi se leta 2005 spet dokončno ustalil v svoji rojstni vasi, kjer je po svojih močeh še naprej ustvarjal in delal bilanco svojega viharnega življenja. Zraven tega je negoval svoj vinograd in oljčni gaj in se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. Ostal je širok, odprt, človeški, z razprtim srcem na dlani. Vse, kar se mu je primerilo v življenju, je poskušal razumeti. Ni gojil nobenega žolča, niti do tistih, ki so bili v krutih časih do njega kruti. Bil je spravljen s seboj ter je to spravno držo žarčil tudi v okolje. 

 

Pribac je eden najvidnejših književnih ustvarjalcev Slovenske Istre. Izdal je sedem pesniških zbirk, v katerih je v veliki meri opeval Istro in njene ljudi. Najprej Bronasti tolkač, 1962, V kljunu golobice, 1973, in Kiss me Koštabona – Poljubi me Koštabona, 2003, pa zbirke Vonj po jasminu, 2008, Prozorni ljudje, 1991, razširjeni in novi Bronasti tolkač, 2000, ter zbirko satiričnih pesmi Podobe zlodjev in svetnikov, 2010.

 

Bronasti tolkač je bil sprva prepovedan v Jugoslaviji in smo ga prijatelji in znanci tihotapili in si ga razmnoževali s kopiranjem. Na internetu je predstavil svojo zbirko pesmi v angleščini Winds from Brindabellas (Vetrovi iz Brindabelskih gora) in na koncu še otroške zgodbice Trinajst plus tri. V že navedenem intervjuju je Pribac dejal, da so bile njegove pesmi v izgnanstvu vsaj sprva "ena sama velika tožba, izpoved situacije, ko nimaš poslušalca, a veš, da se ti mora duša razkričati, ker drugače lahko umreš od same žalosti ... Pa da so kot studenci njegove zavesti ter jih je pustil, da tečejo prosto kot voda po koritu  potoka".

 

Kot skromen prispevek k spravnim naporom je leta 2000 objavil knjižni esej Slovenske spravne motnje. Ob sporu okrog razmejitve v Istri pa je leta 2010 izdal študijo Piranski zaliv je lahko samo piranski ter istega leta tudi knjigo Tam pod južnim križem, o kateri je Peter Kovačič Peršin zapisal, da gre za "knjigo o slovenski usodi današnjih dni".

 

Pribac je tudi plodovit prevajalec in posrednik med avstralsko in slovensko literaturo. Prevedel je iz angleščine v slovenščino tri zbirke poezij: Konec sanjske dobe (antološki prerez sodobne avstralske in aboriginske poezije), 2003, Vesolje okrog kuščarja (izbor avstralske poezije  20. stoletja), 2003, in Zajemalka časa (izbor petih avstralskih pesnikov, skupaj s Tejo Pribac), 2005. V angleščino je prevedel Pavčkovega Jurija Murija in libreto Planinske rože Radovana Gobca ter svoj prevajalski opus kronal še s prevodom Zlatega čolna (Golden boat), to je širokega izbora pesmi Srečka Kosovela.

 

Ob predstavitvi zbirke v prostorih slovenske ambasade v Londonu, septembra 2010, ki se je je udeležil tudi Pribac, je založnik Chris Emery Hamilton napisal na spletu, da je bil to eden najlepših dogodkov v njegovem življenju. Pribac pa je pri tem oddal, da tudi v njegovem. Iz francoščine je prevedel tudi znamenite pesmi Omarja Khajama Rabaijatije, 2007, in prevedel v angleščino pesmi Mile Kačič, Vanje Strle in Kosovelove pesmi v prozi.

 

Obsežno je tudi njegovo družboslovno in predvsem strokovno publicistično delo (prek 50 daljših tekstov v angleščini), ki ga Pribac postavlja v samo središče svojega bogatega ustvarjalnega življenja. Kot npr. zelo odmevni strokovni deli Dvestoletna spominska bibliografija avstralskega zdravstva (1988), ki ji je bil pobudnik in sourednik, ter se še danes uporablja  v avstralskih biomedicinskih knjižnicah, in pa Health and Medical Libraries Online Catalog (HEMLOC) kot prvi online knjižnični katalog v Avstraliji. 

 

Leta 2012 ga je predsednik republike Danilo Türk  odlikoval z Redom zaslug za prizadevno uveljavljanje istrske kulture in za prispevek k premoščanju slovenske politične razdvojenosti. Leta 2010 se je žirija Kocjančičeve nagrade nagibala k izboru Pribca za nagrajenca, a so koprske občinske oblasti dale vedeti članom žirije, da Pribac v tem mestu ne bo potrjen, češ da je član lokalne opozicijske stranke Oljka. Leta 2012 je žirija izbrala za nagrajence avtorja tega prispevka in Berta Pribca, a je peščica izolskih "rdečih Kmerov" preprečila podelitev nagrade prvemu, pri čemer je bil kolateralna žrtev tudi Pribac. Kljub njegovemu izjemnemu intelektualnemu opusu. Z dvakratno preprečitvijo podelitve Kocjančičeve nagrade je bila tako Bertu Pribcu storjena prava kraja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.286
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.686
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.592
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.554
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.416
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 978
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.091
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 934
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 633
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.156