Komentar

In memoriam Bert Pribac (1933-2020)

Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. Ostal je širok, odprt, človeški, z razprtim srcem na dlani. Vse, kar se mu je primerilo v življenju, je poskušal razumeti. Bert Pribac ni gojil nobenega žolča, niti do tistih, ki so bili v krutih časih do njega kruti. Bil je spravljen s seboj ter je to spravno držo žarčil tudi v okolje. 

 

23.05.2020 20:00
Piše: Milan Gregorič
Ključne besede:   Bert Pribac   Istra   Slovenija   Avstralija   emigracija   pesnik   prevajalec

Foto: Primorske novice

Pred tremi desetletji, ko je previharil svoje viharje, se je začelo Pribčevo postopno vračanje v staro domovino. Bil je eden najvidnejših književnih ustvarjalcev Slovenske Istre.

V sredo, 13. maja 2020, je za vedno zatisnil svoje utrujene oči Bert Pribac, magister informatike in bibliotekarstva, pesnik, publicist in prevajalec. Rodil se je 16. januarja 1933 v Srgaših nad Koprom materi Terezi, roj. Dodič, in očetu Simonu, kot deveti izmed šestnajstih otrok. Po končani gimnaziji v Kopru je 1959. leta absolviral primerjalno književnost v Ljubljani, a je pred diplomo z ženo in majhnim otrokom emigriral. Kot študent je bil namreč občasno prevajalec pri jugoslovanski razmejitveni komisiji z Italijo, čemur so sledili pritiski nanj, da bi vohunil, kar pa se mu je uprlo.

 

Sledil je glasu sovje vesti ter se je med bržkone lepo režimsko kariero in ohranitvijo lastnega dostojanstva odločil raje za kalvarijo begunstva. Čemur so potem sledili tudi vsi njegovi bratje in sestre ter oba starša, zaradi česar se je Pribca vse življenje polaščala tesnoba, ko je razmišljal, kako težko in neizpolnjeno je bilo njihovo življenje.

 

Dejal je še, "da jih v svojih sanjah in molitvah išče v Božjem spominu in upa, da jih bo kdaj našel". Njegova pokončna drža je potem postala njegova stalnica, ki ga je spremljala vse življenje. Še celo v tujini je bil najprej v Trstu in potem še v Nemčiji tarča neuspešne ugrabitve s strani represivnih jugoslovanskih služb. Zaradi česar se je v Nemčiji zatekel pod varstvo zavezniških vojaških sil, ki so mu svetovale odhod v Avstralijo. Kar je tudi sprejel in z družino pristal na novi celini z dvema culama v rokah, zložljivim vozičkom za otroka, z nekaj drobiža v žepu in - kot je dejal v intervjuju za Primorska srečanja (št. 255/2002) - "z veliko zagrenjene mladosti za seboj … Bili smo utrujeni kot zemlja …, a v srcih so nam tlele iskre upanja, nečesa neizrekljivega".

 

In zgodil se je čudež. Za človeka, ki si je vse življenje marljivo nabiral znanje in je že do mature prebral okrog dva tisoč knjig, pa aktivno obvladal tri velike evropske jezike in zraven tega še tri za silo, ni bilo namreč nič nemogočega. Začel se je preživljati s težkim fizičnim delom, vmes opravil maturitetni izpit iz angleškega jezika, magistriral iz informatike bibliotekarstva na Univerzi v Sydneyu in postal direktor bibliotekarske službe v avstralskem zveznem ministrstvu za zdravstvo. Dejal je, "da ga je Avstralija sprejela prav materinsko … , pa da je ne more več spraviti iz spomina in da duševno še vedno biva v dveh deželah … "

 

Bert Pribac je postal tudi avstralski svetovalec za medicinsko bibliotekarstvo in informatiko pri Svetovni organizaciji za zdravstvo (WHO) in se v tem svojstvu udeležil številnih posvetov in predavanj na skoraj vseh celinah. Ustvaril si je dom in družino ter ima iz dveh zakonov troje sinov, dve hčerki pa je izgubil še pred njunim rojstvom. V triinštiridesetih letih zdomstva se je razdajal tudi za slovensko skupnost v Avstraliji na vseh mogočih področjih, tudi pri vzdrževanju stikov z matico ter ima pomembne usluge, da je Avstralija med prvimi priznala samostojno državo Slovenijo.

 

Trudil se je tudi za premagovanje nazorskih razlik med izseljenci, a mu je to težko uspevalo. Kot politični begunec je bil namreč za projugoslovanske kroge kompromitiran, za desničarje pa s svojim preteklim sodelovanjem z režimom sumljiv jugoagent. Poskušal je razumeti ene in druge, ohranjal svojo neodvisno držo ter se najraje družil s preprostimi Brkinci, Kraševci, Vipavci, Prekmurci idr.

 

In pred tremi desetletji, ko je previharil svoje viharje, se je začelo Pribčevo postopno vračanje v staro domovino. Najprej z vse pogostejšimi obiski, ko je doživljal zelo topel sprejem, in med katerimi si je tudi zgradil nov dom v Srgaših, da bi se leta 2005 spet dokončno ustalil v svoji rojstni vasi, kjer je po svojih močeh še naprej ustvarjal in delal bilanco svojega viharnega življenja. Zraven tega je negoval svoj vinograd in oljčni gaj in se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. Ostal je širok, odprt, človeški, z razprtim srcem na dlani. Vse, kar se mu je primerilo v življenju, je poskušal razumeti. Ni gojil nobenega žolča, niti do tistih, ki so bili v krutih časih do njega kruti. Bil je spravljen s seboj ter je to spravno držo žarčil tudi v okolje. 

 

Pribac je eden najvidnejših književnih ustvarjalcev Slovenske Istre. Izdal je sedem pesniških zbirk, v katerih je v veliki meri opeval Istro in njene ljudi. Najprej Bronasti tolkač, 1962, V kljunu golobice, 1973, in Kiss me Koštabona – Poljubi me Koštabona, 2003, pa zbirke Vonj po jasminu, 2008, Prozorni ljudje, 1991, razširjeni in novi Bronasti tolkač, 2000, ter zbirko satiričnih pesmi Podobe zlodjev in svetnikov, 2010.

 

Bronasti tolkač je bil sprva prepovedan v Jugoslaviji in smo ga prijatelji in znanci tihotapili in si ga razmnoževali s kopiranjem. Na internetu je predstavil svojo zbirko pesmi v angleščini Winds from Brindabellas (Vetrovi iz Brindabelskih gora) in na koncu še otroške zgodbice Trinajst plus tri. V že navedenem intervjuju je Pribac dejal, da so bile njegove pesmi v izgnanstvu vsaj sprva "ena sama velika tožba, izpoved situacije, ko nimaš poslušalca, a veš, da se ti mora duša razkričati, ker drugače lahko umreš od same žalosti ... Pa da so kot studenci njegove zavesti ter jih je pustil, da tečejo prosto kot voda po koritu  potoka".

 

Kot skromen prispevek k spravnim naporom je leta 2000 objavil knjižni esej Slovenske spravne motnje. Ob sporu okrog razmejitve v Istri pa je leta 2010 izdal študijo Piranski zaliv je lahko samo piranski ter istega leta tudi knjigo Tam pod južnim križem, o kateri je Peter Kovačič Peršin zapisal, da gre za "knjigo o slovenski usodi današnjih dni".

 

Pribac je tudi plodovit prevajalec in posrednik med avstralsko in slovensko literaturo. Prevedel je iz angleščine v slovenščino tri zbirke poezij: Konec sanjske dobe (antološki prerez sodobne avstralske in aboriginske poezije), 2003, Vesolje okrog kuščarja (izbor avstralske poezije  20. stoletja), 2003, in Zajemalka časa (izbor petih avstralskih pesnikov, skupaj s Tejo Pribac), 2005. V angleščino je prevedel Pavčkovega Jurija Murija in libreto Planinske rože Radovana Gobca ter svoj prevajalski opus kronal še s prevodom Zlatega čolna (Golden boat), to je širokega izbora pesmi Srečka Kosovela.

 

Ob predstavitvi zbirke v prostorih slovenske ambasade v Londonu, septembra 2010, ki se je je udeležil tudi Pribac, je založnik Chris Emery Hamilton napisal na spletu, da je bil to eden najlepših dogodkov v njegovem življenju. Pribac pa je pri tem oddal, da tudi v njegovem. Iz francoščine je prevedel tudi znamenite pesmi Omarja Khajama Rabaijatije, 2007, in prevedel v angleščino pesmi Mile Kačič, Vanje Strle in Kosovelove pesmi v prozi.

 

Obsežno je tudi njegovo družboslovno in predvsem strokovno publicistično delo (prek 50 daljših tekstov v angleščini), ki ga Pribac postavlja v samo središče svojega bogatega ustvarjalnega življenja. Kot npr. zelo odmevni strokovni deli Dvestoletna spominska bibliografija avstralskega zdravstva (1988), ki ji je bil pobudnik in sourednik, ter se še danes uporablja  v avstralskih biomedicinskih knjižnicah, in pa Health and Medical Libraries Online Catalog (HEMLOC) kot prvi online knjižnični katalog v Avstraliji. 

 

Leta 2012 ga je predsednik republike Danilo Türk  odlikoval z Redom zaslug za prizadevno uveljavljanje istrske kulture in za prispevek k premoščanju slovenske politične razdvojenosti. Leta 2010 se je žirija Kocjančičeve nagrade nagibala k izboru Pribca za nagrajenca, a so koprske občinske oblasti dale vedeti članom žirije, da Pribac v tem mestu ne bo potrjen, češ da je član lokalne opozicijske stranke Oljka. Leta 2012 je žirija izbrala za nagrajence avtorja tega prispevka in Berta Pribca, a je peščica izolskih "rdečih Kmerov" preprečila podelitev nagrade prvemu, pri čemer je bil kolateralna žrtev tudi Pribac. Kljub njegovemu izjemnemu intelektualnemu opusu. Z dvakratno preprečitvijo podelitve Kocjančičeve nagrade je bila tako Bertu Pribcu storjena prava kraja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
O afriškem sodstvu in sodniku, ki je bil napol pismen
1
11.08.2020 21:15
Slovenski narod je tako kot ob osamosvojitvi še v drugo ravnal vizionarsko, ko je izrazil najširše nezaupanje sodstvu ter celemu ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
11
11.08.2020 00:12
Ob objavi obiska ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea v Sloveniji se je zagnala mašinerija, ki sicer z nižjimi obrati ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
16
09.08.2020 11:00
Puhlice o prekletih feministkah, možačastih nedojebankah in poženščenih impotentnežih so na Slovenskem ponarodele. Praviloma jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Dobrodošli nazaj v leto 1988: Spremenite že ime Roške v Domobransko ulico
3
08.08.2020 22:32
To je moja prva in zadnja gledališka kritika, ki jo bom napisal za časa svojega življenja. Analitično bom vstopil v gledališko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
24
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
12
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.870
02/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 2.171
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.969
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.882
05/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.477
06/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.328
07/
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.298
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.480
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 1.015
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 938