Komentar

Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna

Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da bom danes komentiral to enkratno umetniško senzacijo. "Kraftwerki" operirajo s totalno fuzijo različnih medijskih praks, njihov dogodek ni le koncert, ni le gledališka predstava, ampak je strojno operiranje vseh naštetih medialnosti. Njihova naloga je, da hipnotizirajo avditorij z glasbo in s spektakelskimi prvinami, z lucidnostjo scenskih ralizacij.

23.05.2020 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Kraftwerk   Nemčija   Ralf Hutter   Fritz Lang   Bauhaus   Gordon Craig   koncert   glasbeno gledališče

Nova Nemčija se je zgradila na ruševinah nacizma in na genialnosti Bauhausa. Kraftwerk je poziv povojne nemške avantgarde, da dejavno zgradi nov svet. In ga tudi je.

Glasbeno gledališče Kraftwerk: Beseda koncert izhodiščno pomeni soglasje, dogovor, izvorno pa tekmovanje oziroma boj. Ko spremljamo koncert, poslušamo zvočne dogovore. V notranji strukturi glasbe pa sledimo virtuozne tekme, celo boje med inštrumenti. Zelo podobni procesi se odvijajo tudi v gledaliških predstavah. Avditorij spremlja boje različnih idej, ki jih zastopajo protagonisti in antagonisti konfliktov. Vse v umetnosti izhaja iz javnega objavljanja oblik!

 

Prek Kraftwerka je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja spregovoril radikalen koncept, ki je hrepenel po združeni umetnini, rojeni iz glasbenega gledališča. Gesamtkunstwerk je enoten umetniški izraz, v katerega se vključujejo vse zvrsti umetnosti brez podrejenaja ene drugi. V umetnini se istočasno izražajo glasbeniki kot vizualni in gledališki umetniki. Ravno slednjo, gledališko pozicijo, imam namen komentirati.

 

Kraftwerk ready made: Že davnega leta 1971 so na koncertnem odru razmestili poleg inštrumentov še strojno opremo kot del orodjarne, pripravljene za proizvodnjo glasbe. Ravno vidnost studijske opreme, ki je bila ponavadi nevidno prisotna v avditoriju ali ob straneh koncertnega odra, je omogočila uprizarjanje njihovega dogodka. Kdor je že sedel v zvočnem studiju in je imel priložnost slediti zvočnemu mojstru pri njegovem delu, kako nasnemava zvočne linije, je lahko opazil njegovo odsotno držo. To se mu zgodi zaradi dolgotrajnosti procesa, njegova identiteta se zaradi koncentracije poveže s snemalno napravo. Tonski mojster postane njen integralni del. Brezizrazni del. Tako so Kraftwerk s pomočjo ready made metode tonski studio in tonskega mojstra na odru proglasili za estetki fenomen.

 

Kategorična izjava: Vsi štirje roboinformerji igrajo na odru poleg inštrumentov še navidez odsotne zvočne inženirje. Z njihovo držo uprizarjajo glasbeno-vizualno gledališče. Njihova scenska prisotnot je novotehnološko determinirana.

 

Kraftwerki operirajo s totalno fuzijo različnih medijskih praks: skulpturalnost, arhitek-ton-skost, 3D vizualizacijo, animacijo. Kraftwerk dogodek ni le koncert, ni le gledališka predstava, je strojno operiranje vseh naštetih medialnosti. Njihova naloga je, da hipnotizirajo avditorij z glasbo in s spektakelskimi prvinami, z lucidnostjo scenskih ralizacij. Kraftwerk operater v realnem času na odru usklajuje posamične elemente umetnine, povezuje jih v smiselno konstrukcijo. V umetnino vpenja konstrukcije najnovejših civilizacijskih pridobitev.

 

 

Zgodovinsko izhodišče št. I.

 

izhaja iz davnega leta 1849, ko je anarhist Richard Wagner pozval ljudstvo k množičnem doživljanju glasbenega umetniškega dela - opere. K doživljanju glasbenega gledališča brez lož in lestencev, k poslušanju ljudske operne inovacije. Časovni preskok! Kraftwerk ironizacija: elektrifikacija je ontologija modernizacije! Resničnost se spremeni, ko vanjo vnesemo umetnost, ko vanjo vnesemo električne inštrumente. Elektronska glasba ima že v izhodišču atmosferičnost prihodnosti. Najprej so tu bile električne kitare kot začasni-vmesni inštrument, takoj zatem pa računalniki, ki so dejansko začeli proizvajati umetnost na elektriko! Iz elektrona v elektron v elektro orkestracijo zvočnikov.

 

Ralf Hutter pravi: Glasba proizvaja vibracije in sonične valove, ki neposredno vdirajo v telo avditorija. To je njena moč. Seveda, glasbeni konkterizem. Zvočnost informacij, ki je na sledi Boysovim informacijskim akcijam.

 

Zdaj pa za nekaj trenutkov k mučnim temam: To je prva resna glasba Nemčije po nacističnih zločinskih koračnicah. Otroci so vedno nedoložni. Kraftwerk pripadniki so prva povojna generacija, katerih bližnji so sodelovali v največjem zločinu človeštva, v drugem industrijskem pokolu sveta. V zameno so dobili bombardiranje. Kraftwerk nas navkljub vsem paradoksom Germanije in Wagnerja spomni, da je bilo XX. stoletje eno najfascinantnejših obdobji človeštva.

 

Uprizoritvena umetnost Kraftwerk: Umetniki, po svojem videzu tehnokrati, so izvedli protihipijevski udar. S paradoksom so napadli privid svobode. Njihova urejenost, disciplina in humor so tako postali nosilci njihove estetike. Predlagali so, da na performativno mesto vstopi protagonist, emancipiran od nagona po svobodi. Depersonificiran akter naj zastopa igralčevo identiteto, igralčev ego pa naj nikakor ne posega v oblikovanje performativnega predstavljanja. Tako je bila popolnoma logična posledica te pozicije - robotistična vloga. Robot/rabotnik je zamenjal živega operaterja.

 

 

Zgodovinsko izhodišče št. II.

 

Geneza igralec-humanoidni robot-nesmrtna avtoportretna maska izhaja iz Craigove (1872-1966) ideje nadmarionete. Absolut ne vodi robotov, absolut vodi nadmarionete.  Kraftwerk nadmarioneta je zamenjava za njihova realna telesa. Na poseben način vzpostavlja umetna življenja. Smrt lepega v izdihu živega (duha), pravi Gordon Craig. Sledijo želji po avtoportretni maski.

 

Na obrazu imamo okrog šesto psiholoških izrazov, Kraftwerk ideal pa sledi samo enega, od nadmarionete danega. Tako smo v uprizoritevni praksi dobili robomehanično scensko prisotnost izhajajočo iz nadmarionete. Craigovska gledališka interakcija poteka med osvetlitvijo, zvokom in nadmarionetnim gibalnim materialom. Poudarja intimen odnos med teatralizacijo in smrtjo. Arhetipsko vzpostavlja nove povezave in nove umetniške jezike. Koncept radikalizirane nadmarionete je postal ideal novega koncertnega igralca. Tako se je vzpostavila igra brez igranja kakršnihkoli čustev. 

 

Poleg idej Gordona Craiga Kraftwerk gradi še ideja Čapkovega univerzalnega robota in Schlemmerjevega mehaničnega baleta. V vseh njih je talent za futuristični sentiment. Od robotskega gibanja, do digitalnega letrizma na horizontih. V prvem časovnem obdobju od leta 1970 do leta 2000 se je Kraftwerk prek glasbe samomitiziral. Od leta 2000 naprej pa se je vpisoval v vizualno instalacijsko strukturo. Tako je omogočil svojemu zvočnemu materialu, da je dobil prezentacijsko postajo, ki jo bodo v bodočnosti hranili v muzejih.

 

Avditorij pa je opravil zasuk vase, h kolektivni opojnosti numerične hipnoze prek robotske interpretacije. Avditorij se vedno generacijsko spreminja. Robomehanični operaterji pa bodo živeli življenje po smrti svojih protomodelov: Floriana Schneiderja - Eslebna, Ralfa Hutterja, Wolfganga Flurja, Karla Bartosa, Fritza Hilperta in Falka Grieffenhagena.

 

Nova Nemčija se je zgradila na ruševinah nacizma in na genialnosti Bauhausa. Kraftwerk je poziv povojne nemške avantgarde, da dejavno zgradi nov svet. In ga tudi je: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
Uredniški komentar: Neuspeli puč v upokojenski pivnici
16
26.08.2020 22:40
Danes ponarodela viža o diskreditaciji in likvidaciji se ponavlja že vsaj četrt stoletja. Vsakič, ko na tranzicijski levici kdo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neverjetnih 107 let književnika iz mesta v zalivu: Vse najboljše, dragi Boris Pahor!
6
26.08.2020 01:03
Danes praznuje 107. rojstni dan živa legenda slovenske, italijanske in tudi evropske literature, nesojeni Nobelov nagrajenec ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako pomagati Belorusom v boju za demokracijo, svobodne volitve in vladavino prava?
11
23.08.2020 22:15
Idealno bi bilo, če bi pot iz nastale situacije našlo belorusko ljudstvo samo. Da bi torej prišlo do dogovora o miroljubnem ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.676
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.640
03/
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.038
04/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.699
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.346
06/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.115
07/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.146
08/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.195
09/
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
Bine Kordež
Ogledov: 1.190
10/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.101