Razkrivamo

Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!

V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o izčrpavanju slovenskih gozdov. Po podrobni novinarski preiskavi, ki je trajala več tednov, smo namreč uspeli narediti nekakšno rekonstrukcijo tega fenomena; ko govorimo o izčrpavanju slovenskih gozdov v državni lasti, v prvi vrsti mislimo na finančno oziroma ekonomsko izčrpavanje na škodo države in davkoplačavalcev. Ocene, koliko denarja letno izpuhti iz tega slovenskega naravnega bogastva, se gibljejo med 15 in 30 milijonov evrov. Toda vse to nikoli ne bi bilo mogoče, če država zaradi strankarskih intrig ne bi dovoljevala takšne kadrovske politike na področju upravljanja z gozdovi, ki kaže na izrazito politizacijo vodilnih funkcij v tej gospodarski panogi. Pri vsem tem pa ni nepomembno niti to, da je v ozadju nezakonite trgovine z lesom moč zaznati sledove paradržavnih omrežij, izvirajočih iz prejšnjega sistema ...

25.05.2020 22:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   gozdovi   les   Zavod za gozdove   Slovenski državni gozdovi   SiDG   Zlatko Ficko   Damjan Oražem   Gregor Danev   Dejan Židan   DeSUS   socialni demokrati   Aleksandra Pivec   Samo Mihelin   gozdarstvo

Fotomontaža: portal+

Razkritje množične nezakonite sečnje slovenskih državnih gozodov in prodaje lesa Avstrijcem na črno ima vse nastavke za eno največjih politično-kriminalnih afer pri nas letos. Vprašanje je le, če bodo tisti, ki jim dihamo za ovratnik, uspeli ustaviti poročanje mainstream medijev.

Dosje Slovenski gozdovi, ki smo ga na portalu+ pripravili tudi s pomočjo zunanjih sodelavcev in žvižgačev, bo poskušal bralcem čim bolj razumljivo orisati modus operandi te skrbno prikrite velike tatvine, ki poteka že vrsto let, javnosti pa se o njej večinoma niti ne sanja ne. Razkrili bomo nekatere ključne ljudi, ki so doslej tako ali drugače gospodarili s slovenskimi gozdovi, politične stranke in strankarske šefe, ki držijo roko nad državnim gospodarjenjem z gozdovi. Zgodba v marsičem spominja na tisto z žilnimi opornicami iz slovenskega zdravstva, le da so številke na letni ravni še nekoliko višje in potrjujejo slikovito prispodobo enega izmed naših informatorjev, češ da so naši gozdovi kot del narodnega bogastva na žalost že več desetletij "bankomat ene ali dveh političnih strank".

 

Izjemno sofisticirano naštudiran sistem kraje lesa, ki na letni ravni državni proračun oškoduje za najmanj 15 milijonov evrov (po malce manj konservativnih ocenah pa je znesek celo dvakrat večji!), na prvi pogled dejansko spominja na metodologijo zdravniško-dobaviteljske mafije, ki izčrpava slovensko javno zdravstvo. Za razliko od velikih infrastrukturnih projektov, iz katerih je praviloma "izpuhtelo" med 5 in 25 odstotkov investicije, gre pri izčrpavanju gozdov za manjši, vendar konstantni dotok denarja od prodaje lesa. Veliki gradbeni baroni in drugi heroji tranzicijskih infrastrukturnih mahinacij so si nezakonite provizije izplačali samo enkrat - in ko so bili njihovi apetiti preveliki, jih je lastni pohlep tudi pokopal in so končali za rešetkami. Pri gozdovih gre za precej manjše, vendar stalne, varne in stabilne denarne "kanale", prek katerih se vsak dan iz slovenskih gozdov "nateče" najmanj 40.000 evrov v zasebne žepe. Vsak dan, 365 dni na leto!

 

 

Slovenski gozdovi v državni lasti so že dolgo "bankomat" ene ali dveh političnih strank ...

 

 

Slovenija, dežela gozdov

 

Slovenija ni le bogata vodna dežela (pravico do pitne vode smo si dali leta 2016 zapisati celo v ustavo), pač pa je tudi izrazito gozdna dežela, saj jo skoraj v treh petinah (58 %) pokrivajo gozdovi. Dežela gozdov je pravšnja oznaka za našo državo, ki je tretja ali četrta najbolj gozdnata članica Evropske unije. Nekoč je bilo območje Slovenije vse do višine 1.800 metrov povsem gozdnato. Danes v slovenskih gozdovih še vedno raste 950 rastlinskih vrst, od tega 71 različnih vrst dreves (10 iglavcev in kar 61 listavcev). Statistika nam pove tudi, da sta v naših gozdovih najbolj razširjeni drevesni vrsti bukev in smreka. Prav ti dve vrsti sta tudi ekonomsko najbolj "izkoriščani". Gozdarstvo, ki se kot gospodarska dejavnost ne ukvarja le z izkoriščanjem, pač pa tudi načrtovanjem, gojenjem in varstvom gozdov, v Sloveniji delimo na gospodarski, upravljavski in izobraževalno-raziskovalnio del. Ta delitev je pomembna za boljše razumevanje vloge posameznih družb, organizacij oziroma zavodov pri sistematičnem izčrpavanju slovenskih gozdov.

 

Slovenija je dežela gozdov, kar 58 % njenega ozemlja namreč pokrivajo gozdovi. (Karta: ZGS)

 

 

Gospodarski del gozdarske dejavnosti (sečnja, spravilo in prodaja lesa) izvajajo gozdarska podjetja, upravljavski (načrtovanje, svetovanje, gojenje, varstvo itd.) pa Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), ki je od leta 1994 dalje deluje kot javni zavod, katerega ustanoviteljica je država. Vlada pod vodstvom Mira Cerarja je leta 2016 za gospodarjenje z državnimi gozdovi ustanovila podjetje Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG), eden izmed bolj smotrnih razlogov za to odločitev je bil podatek, da je približno petina vseh gozdov pri nas v državni lasti. Med ostalimi razlogi za ustanovitev družbe SiDG so bili zlasti spodbujanje domače predelave in obdelave lesa, kar naj bi pozitivno vplivalo na razvoj slovenske lesne industrije in k našemu našemu naravnemu bogastvu - ali kot včasih pravijo gozdarji naši "nafti" - prispevala določeno dodano vrednost.

 

 

Rivalstvo med Židanom in Erjavcem

 

A v ozadju so bili precej manj plemeniti vzgibi. Družbo Slovenski državni gozdovi je ustanovila Cerarjeva vlada in zaradi lepšega sedež določila v Kočevju. Na veliko presenečenje vseh pa je patronat nad to državno firmo dobila koalicijska stranka DeSUS, ki ji je uspelo, da je vlada na položaj direktorja SiDG 1. maja 2017 imenovala Zlatka Ficka. Zakaj na presenečenje? Zato, ker je bila ustanovitev SiDG ideja in otrok strake socialnih demokratov in takratnega ministra za kmetijstvo in gozdarstvo Dejana Židana.

 

 

V začetku maja je moral iti Zlato Ficko, direktor SiGD. "Odkrili" so, da nima vodstvenih izkušenj.

 

 

Kakšna umazana strankarska trgovina tedanjih koalicijskih partnerjev je bila v ozadju tega prevzema, danes lahko le ugibamo. Nadzorniki so potrebovali več let, da so ugotovili, da pri imenovanju Zlatka Ficka (spadal je kajpak v kadrovski bazen upokojenske stranke) ni bilo vse v redu. Formalno so ga zaradi tega 5. maja letos razrešili "sporazumno" (zanimivo je, da so istega dne s funkcije odpoklicali tudi direktorico za finance, računovodstvo in kontroling Darjo Derganc), toda poznavalci razmer pravijo, da je to le "izjava za javnost": dejansko je Ficko moral iti zaradi tega, ker je leta 2017 goljufal na razpisu, saj naj bi predložil ponarejeno dokazilo o zahtevanih vodstvenih izkušnjah (ki jih dejansko sploh ni imel).

 

Ficka, ki ni izgubil le direktorskega mandata, ampak tudi pogodbo o zaposlitvi, je začasno nasledil dotedanji predsednik nadzornega odbora Samo Mihelin kot vršilec dolžnosti. Pred Mihelinom pa je kar nekaj izzivov. Po naših informacijah je prejšnji direktor Ficko med drugim načrtoval celo gradnjo nove poslovne stavbe v Kočevju, kjer je sedež SiDG, najverjetnejši izvajalec pa je bil že takorekoč izbran (in sicer podjetje Riko, d.o.o. v lasti Janeza Škrabca). Projekt, po nekaterih ocenah vreden kar 6 milijonov evrov, je sedaj povsem nerealen, kar po naših informacijah v slabo voljo spravlja Škrabca, ki doslej že precej energije in denarja vložil v t.i. pripravljalna dela, kamor bržkone spada tudi lobiranje).

 

 

Omare Damjana Oražma

 

Naslednji in zagotovo še večji Mihelinov izziv pa je sestava strokovnega sveta SiDG, kjer je predsednik Damjan Oražem. Ta je sicer in čisto slučajno tudi direktor Zavoda za gozdove Slovenije, kjer se v zadnjih dneh in tednih nabira vedno hujše nezadovoljstvo številnih zaposlenih nad njegovim načinom dela, prišlo je tudi do kazenskih ovadb, ZGS pa preiskujeta Računsko sodišče in Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). O Oražmu bomo obširno spregovorili v naslednjem delu dosjeja Slovenski gozdovi, saj smo nanj naslovili skoraj 100 novinarskih vprašanj, podvprašanj in dodatnih vprašanj, s katerimi smo preverjali nekatere podatke in ugotovitve. Nismo prejeli odgovorov na vsa vprašanja, opaziti je bilo precej izmikanja in manipuliranja. A o tem, kot rečeno, več prihodnjič.

 

 

Kaj vse očitajo direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu, bomo objavili prihodnjič. (FOTO: Mediaspeed)

 

 

Tokrat bomo uvodni prispevek zaključili s pomenljivim podatkom, ki dokazuje, kako zelo se je politika doslej vmešavala v gospodarjenje in upravljanje s slovenskimi gozdovi. Ne samo, da je bil danes že "odstavljeni" šef SiDG nastavljen izključno po strankarski liniji (DeSUS), pač pa je (bil?) več kot očitno deležen politične zaščite tudi Damjan Oražem, ki mu je direktorski mandat potekel konec leta 2018.

 

 

Kaj se je šel Dejan Židan

 

Tik preden bi morali na seji prejšnje (Šarčeve) vlade ugotoviti, da je Oražmu prenehal štiriletni mandat in za njegovega naslednika imenovati na razpisu že izbranega (!) Gregorja Daneva, ki ga je predlagala resorna ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, se je zgodil neverjeten zasuk: do nje je iz hrama demokracije privihral njen predhodnik Dejan Židan, sicer pa predsednik koalicijske stranke socialnih demokratov in tedanji predsednik državnega zbora, jo dobesedno zvlekel na samo v neko pisarno in ji tam "razložil", da mora Oražem ostati na položaju in da naj sklep o imenovanju novega direktorja umakne!

 

Židanova vehementna poteza, ki ji verjentno ni para v slovenski politiki, je Pivčevo tako šokirala, da si Daneva potem dejansko ni upala predlagati za naslednika in je vlada zgolj potrdila še en Oražmov mandat. Ključno vprašanje, ki se nam zastavlja ob tem, je bolj kot z Oražmom povezano z Židanom: zakaj se je tako očitno in brutalno zavzel za Oražma? Kaj ima od tega on oziroma stranka SD?

 

 

Dejan Židan je Aleksandri Pivec (desno) decembra 2018 preprečil, da bi se direktorju ZGS Damjanu Oražmu, ki mu je potekel mandat, zahvalili za sodelovanje in na njegovo mesto postavili Gregorja Daneva. (FOTO: Mediaspeed)

 

 

Kasneje je predsednik Židan sicer v nekem zasebnem pogovoru zanikal, da bi bil Oražem "njihov", vendar je takšna izjava nelogična in neprepričljiva: če ne stranka SD ne Židan osebno ne bi imeli nič z direktorjem Zavoda za gozdove Slovenije, potem ta zagotovo že poldrugo leto ne bi bil več ponovno na direktorskem položaju ...

 

 

Gospodu Židanu smo seveda poslali teh pet novinarskih vprašanj, ki jih bomo seveda dopolnili z njegovimi odgovori takoj, ko jih bomo prejeli. Zelo verjetno je, da se bo poskušal izogniti jasnim odgovorom, kar pa bo vrglo še dodatno senco na takšno ravnanje in ni izključeno, da se bodo od kod pojavili celo očitki oziroma obtožbe, da se del denarja od nezakonito posekanega in prodanega lesa "kanalizira" do tistih posameznikov, ki skrbijo za financiranje te politične stranke. 

 

Glede dejanskih ozadij "trgovine z lesom", ki je dobičkonosna gospodarska dejavnost, bo še največ povedala matematika. Odstotki uradno posekanih kubičnih metrov lesa se namreč ne ujemajo z dejanskimi. Odstopanja znašajo od 15 do 30 odstotkov. Razlika se na črno odvaža iz slovenskih gozdov že leta, les pa potem prodaja v Avstriji, kjer prodajalci dobivajo denar na roke. Razlika v ceni kubika lesa je lahko tudi 50 ali celo več odstotkov. Na leto se tako slovenske gozdove oškoduje za najmanj 15 milijonov evrov. Naši viri informacij, s katerimi smo sestavili ta dosje, so nam podrobno razložili, kako ti postopki potekajo.

 

(se nadaljuje)

 

ODGOVOR DEJANA ŽIDANA

 

"Ministrico je zanimala moja ocena gospoda Damjana Oražma kot direktorja Zavoda za gozdove. Kot bivši minister sem ji na njeno željo povedal svoje mnenje, sicer pa se nisem vključeval ali vplival na katerikoli del postopka.

 

Gospoda Oražma v času, preden je postal direktor Zavoda za gozdove, nisem poznal. V času vodenja zavoda se je po mojem mnenju izkazal kot dober direktor in strokovnjak, zato je moja izkušnja z njim pozitivna. Ni član Socialnih demokratov."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.564
02/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.220
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.776
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.531
05/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 11.012
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.574
07/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.385
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.342
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.438
10/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 988