Razkrivamo

Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!

V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o izčrpavanju slovenskih gozdov. Po podrobni novinarski preiskavi, ki je trajala več tednov, smo namreč uspeli narediti nekakšno rekonstrukcijo tega fenomena; ko govorimo o izčrpavanju slovenskih gozdov v državni lasti, v prvi vrsti mislimo na finančno oziroma ekonomsko izčrpavanje na škodo države in davkoplačavalcev. Ocene, koliko denarja letno izpuhti iz tega slovenskega naravnega bogastva, se gibljejo med 15 in 30 milijonov evrov. Toda vse to nikoli ne bi bilo mogoče, če država zaradi strankarskih intrig ne bi dovoljevala takšne kadrovske politike na področju upravljanja z gozdovi, ki kaže na izrazito politizacijo vodilnih funkcij v tej gospodarski panogi. Pri vsem tem pa ni nepomembno niti to, da je v ozadju nezakonite trgovine z lesom moč zaznati sledove paradržavnih omrežij, izvirajočih iz prejšnjega sistema ...

25.05.2020 22:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   gozdovi   les   Zavod za gozdove   Slovenski državni gozdovi   SiDG   Zlatko Ficko   Damjan Oražem   Gregor Danev   Dejan Židan   DeSUS   socialni demokrati   Aleksandra Pivec   Samo Mihelin   gozdarstvo

Fotomontaža: portal+

Razkritje množične nezakonite sečnje slovenskih državnih gozodov in prodaje lesa Avstrijcem na črno ima vse nastavke za eno največjih politično-kriminalnih afer pri nas letos. Vprašanje je le, če bodo tisti, ki jim dihamo za ovratnik, uspeli ustaviti poročanje mainstream medijev.

Dosje Slovenski gozdovi, ki smo ga na portalu+ pripravili tudi s pomočjo zunanjih sodelavcev in žvižgačev, bo poskušal bralcem čim bolj razumljivo orisati modus operandi te skrbno prikrite velike tatvine, ki poteka že vrsto let, javnosti pa se o njej večinoma niti ne sanja ne. Razkrili bomo nekatere ključne ljudi, ki so doslej tako ali drugače gospodarili s slovenskimi gozdovi, politične stranke in strankarske šefe, ki držijo roko nad državnim gospodarjenjem z gozdovi. Zgodba v marsičem spominja na tisto z žilnimi opornicami iz slovenskega zdravstva, le da so številke na letni ravni še nekoliko višje in potrjujejo slikovito prispodobo enega izmed naših informatorjev, češ da so naši gozdovi kot del narodnega bogastva na žalost že več desetletij "bankomat ene ali dveh političnih strank".

 

Izjemno sofisticirano naštudiran sistem kraje lesa, ki na letni ravni državni proračun oškoduje za najmanj 15 milijonov evrov (po malce manj konservativnih ocenah pa je znesek celo dvakrat večji!), na prvi pogled dejansko spominja na metodologijo zdravniško-dobaviteljske mafije, ki izčrpava slovensko javno zdravstvo. Za razliko od velikih infrastrukturnih projektov, iz katerih je praviloma "izpuhtelo" med 5 in 25 odstotkov investicije, gre pri izčrpavanju gozdov za manjši, vendar konstantni dotok denarja od prodaje lesa. Veliki gradbeni baroni in drugi heroji tranzicijskih infrastrukturnih mahinacij so si nezakonite provizije izplačali samo enkrat - in ko so bili njihovi apetiti preveliki, jih je lastni pohlep tudi pokopal in so končali za rešetkami. Pri gozdovih gre za precej manjše, vendar stalne, varne in stabilne denarne "kanale", prek katerih se vsak dan iz slovenskih gozdov "nateče" najmanj 40.000 evrov v zasebne žepe. Vsak dan, 365 dni na leto!

 

 

Slovenski gozdovi v državni lasti so že dolgo "bankomat" ene ali dveh političnih strank ...

 

 

Slovenija, dežela gozdov

 

Slovenija ni le bogata vodna dežela (pravico do pitne vode smo si dali leta 2016 zapisati celo v ustavo), pač pa je tudi izrazito gozdna dežela, saj jo skoraj v treh petinah (58 %) pokrivajo gozdovi. Dežela gozdov je pravšnja oznaka za našo državo, ki je tretja ali četrta najbolj gozdnata članica Evropske unije. Nekoč je bilo območje Slovenije vse do višine 1.800 metrov povsem gozdnato. Danes v slovenskih gozdovih še vedno raste 950 rastlinskih vrst, od tega 71 različnih vrst dreves (10 iglavcev in kar 61 listavcev). Statistika nam pove tudi, da sta v naših gozdovih najbolj razširjeni drevesni vrsti bukev in smreka. Prav ti dve vrsti sta tudi ekonomsko najbolj "izkoriščani". Gozdarstvo, ki se kot gospodarska dejavnost ne ukvarja le z izkoriščanjem, pač pa tudi načrtovanjem, gojenjem in varstvom gozdov, v Sloveniji delimo na gospodarski, upravljavski in izobraževalno-raziskovalnio del. Ta delitev je pomembna za boljše razumevanje vloge posameznih družb, organizacij oziroma zavodov pri sistematičnem izčrpavanju slovenskih gozdov.

 

Slovenija je dežela gozdov, kar 58 % njenega ozemlja namreč pokrivajo gozdovi. (Karta: ZGS)

 

 

Gospodarski del gozdarske dejavnosti (sečnja, spravilo in prodaja lesa) izvajajo gozdarska podjetja, upravljavski (načrtovanje, svetovanje, gojenje, varstvo itd.) pa Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), ki je od leta 1994 dalje deluje kot javni zavod, katerega ustanoviteljica je država. Vlada pod vodstvom Mira Cerarja je leta 2016 za gospodarjenje z državnimi gozdovi ustanovila podjetje Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG), eden izmed bolj smotrnih razlogov za to odločitev je bil podatek, da je približno petina vseh gozdov pri nas v državni lasti. Med ostalimi razlogi za ustanovitev družbe SiDG so bili zlasti spodbujanje domače predelave in obdelave lesa, kar naj bi pozitivno vplivalo na razvoj slovenske lesne industrije in k našemu našemu naravnemu bogastvu - ali kot včasih pravijo gozdarji naši "nafti" - prispevala določeno dodano vrednost.

 

 

Rivalstvo med Židanom in Erjavcem

 

A v ozadju so bili precej manj plemeniti vzgibi. Družbo Slovenski državni gozdovi je ustanovila Cerarjeva vlada in zaradi lepšega sedež določila v Kočevju. Na veliko presenečenje vseh pa je patronat nad to državno firmo dobila koalicijska stranka DeSUS, ki ji je uspelo, da je vlada na položaj direktorja SiDG 1. maja 2017 imenovala Zlatka Ficka. Zakaj na presenečenje? Zato, ker je bila ustanovitev SiDG ideja in otrok strake socialnih demokratov in takratnega ministra za kmetijstvo in gozdarstvo Dejana Židana.

 

 

V začetku maja je moral iti Zlato Ficko, direktor SiGD. "Odkrili" so, da nima vodstvenih izkušenj.

 

 

Kakšna umazana strankarska trgovina tedanjih koalicijskih partnerjev je bila v ozadju tega prevzema, danes lahko le ugibamo. Nadzorniki so potrebovali več let, da so ugotovili, da pri imenovanju Zlatka Ficka (spadal je kajpak v kadrovski bazen upokojenske stranke) ni bilo vse v redu. Formalno so ga zaradi tega 5. maja letos razrešili "sporazumno" (zanimivo je, da so istega dne s funkcije odpoklicali tudi direktorico za finance, računovodstvo in kontroling Darjo Derganc), toda poznavalci razmer pravijo, da je to le "izjava za javnost": dejansko je Ficko moral iti zaradi tega, ker je leta 2017 goljufal na razpisu, saj naj bi predložil ponarejeno dokazilo o zahtevanih vodstvenih izkušnjah (ki jih dejansko sploh ni imel).

 

Ficka, ki ni izgubil le direktorskega mandata, ampak tudi pogodbo o zaposlitvi, je začasno nasledil dotedanji predsednik nadzornega odbora Samo Mihelin kot vršilec dolžnosti. Pred Mihelinom pa je kar nekaj izzivov. Po naših informacijah je prejšnji direktor Ficko med drugim načrtoval celo gradnjo nove poslovne stavbe v Kočevju, kjer je sedež SiDG, najverjetnejši izvajalec pa je bil že takorekoč izbran (in sicer podjetje Riko, d.o.o. v lasti Janeza Škrabca). Projekt, po nekaterih ocenah vreden kar 6 milijonov evrov, je sedaj povsem nerealen, kar po naših informacijah v slabo voljo spravlja Škrabca, ki doslej že precej energije in denarja vložil v t.i. pripravljalna dela, kamor bržkone spada tudi lobiranje).

 

 

Omare Damjana Oražma

 

Naslednji in zagotovo še večji Mihelinov izziv pa je sestava strokovnega sveta SiDG, kjer je predsednik Damjan Oražem. Ta je sicer in čisto slučajno tudi direktor Zavoda za gozdove Slovenije, kjer se v zadnjih dneh in tednih nabira vedno hujše nezadovoljstvo številnih zaposlenih nad njegovim načinom dela, prišlo je tudi do kazenskih ovadb, ZGS pa preiskujeta Računsko sodišče in Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). O Oražmu bomo obširno spregovorili v naslednjem delu dosjeja Slovenski gozdovi, saj smo nanj naslovili skoraj 100 novinarskih vprašanj, podvprašanj in dodatnih vprašanj, s katerimi smo preverjali nekatere podatke in ugotovitve. Nismo prejeli odgovorov na vsa vprašanja, opaziti je bilo precej izmikanja in manipuliranja. A o tem, kot rečeno, več prihodnjič.

 

 

Kaj vse očitajo direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu, bomo objavili prihodnjič. (FOTO: Mediaspeed)

 

 

Tokrat bomo uvodni prispevek zaključili s pomenljivim podatkom, ki dokazuje, kako zelo se je politika doslej vmešavala v gospodarjenje in upravljanje s slovenskimi gozdovi. Ne samo, da je bil danes že "odstavljeni" šef SiDG nastavljen izključno po strankarski liniji (DeSUS), pač pa je (bil?) več kot očitno deležen politične zaščite tudi Damjan Oražem, ki mu je direktorski mandat potekel konec leta 2018.

 

 

Kaj se je šel Dejan Židan

 

Tik preden bi morali na seji prejšnje (Šarčeve) vlade ugotoviti, da je Oražmu prenehal štiriletni mandat in za njegovega naslednika imenovati na razpisu že izbranega (!) Gregorja Daneva, ki ga je predlagala resorna ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, se je zgodil neverjeten zasuk: do nje je iz hrama demokracije privihral njen predhodnik Dejan Židan, sicer pa predsednik koalicijske stranke socialnih demokratov in tedanji predsednik državnega zbora, jo dobesedno zvlekel na samo v neko pisarno in ji tam "razložil", da mora Oražem ostati na položaju in da naj sklep o imenovanju novega direktorja umakne!

 

Židanova vehementna poteza, ki ji verjentno ni para v slovenski politiki, je Pivčevo tako šokirala, da si Daneva potem dejansko ni upala predlagati za naslednika in je vlada zgolj potrdila še en Oražmov mandat. Ključno vprašanje, ki se nam zastavlja ob tem, je bolj kot z Oražmom povezano z Židanom: zakaj se je tako očitno in brutalno zavzel za Oražma? Kaj ima od tega on oziroma stranka SD?

 

 

Dejan Židan je Aleksandri Pivec (desno) decembra 2018 preprečil, da bi se direktorju ZGS Damjanu Oražmu, ki mu je potekel mandat, zahvalili za sodelovanje in na njegovo mesto postavili Gregorja Daneva. (FOTO: Mediaspeed)

 

 

Kasneje je predsednik Židan sicer v nekem zasebnem pogovoru zanikal, da bi bil Oražem "njihov", vendar je takšna izjava nelogična in neprepričljiva: če ne stranka SD ne Židan osebno ne bi imeli nič z direktorjem Zavoda za gozdove Slovenije, potem ta zagotovo že poldrugo leto ne bi bil več ponovno na direktorskem položaju ...

 

 

Gospodu Židanu smo seveda poslali teh pet novinarskih vprašanj, ki jih bomo seveda dopolnili z njegovimi odgovori takoj, ko jih bomo prejeli. Zelo verjetno je, da se bo poskušal izogniti jasnim odgovorom, kar pa bo vrglo še dodatno senco na takšno ravnanje in ni izključeno, da se bodo od kod pojavili celo očitki oziroma obtožbe, da se del denarja od nezakonito posekanega in prodanega lesa "kanalizira" do tistih posameznikov, ki skrbijo za financiranje te politične stranke. 

 

Glede dejanskih ozadij "trgovine z lesom", ki je dobičkonosna gospodarska dejavnost, bo še največ povedala matematika. Odstotki uradno posekanih kubičnih metrov lesa se namreč ne ujemajo z dejanskimi. Odstopanja znašajo od 15 do 30 odstotkov. Razlika se na črno odvaža iz slovenskih gozdov že leta, les pa potem prodaja v Avstriji, kjer prodajalci dobivajo denar na roke. Razlika v ceni kubika lesa je lahko tudi 50 ali celo več odstotkov. Na leto se tako slovenske gozdove oškoduje za najmanj 15 milijonov evrov. Naši viri informacij, s katerimi smo sestavili ta dosje, so nam podrobno razložili, kako ti postopki potekajo.

 

(se nadaljuje)

 

ODGOVOR DEJANA ŽIDANA

 

"Ministrico je zanimala moja ocena gospoda Damjana Oražma kot direktorja Zavoda za gozdove. Kot bivši minister sem ji na njeno željo povedal svoje mnenje, sicer pa se nisem vključeval ali vplival na katerikoli del postopka.

 

Gospoda Oražma v času, preden je postal direktor Zavoda za gozdove, nisem poznal. V času vodenja zavoda se je po mojem mnenju izkazal kot dober direktor in strokovnjak, zato je moja izkušnja z njim pozitivna. Ni član Socialnih demokratov."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
28
21.01.2022 02:57
Rusija kopiči svoje čete na svoji meji z Ukrajino, pa tudi v Belorusiji na njeni ukrajinski meji. Gre za številčne sile, ki bi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
12
19.01.2022 03:28
Kljub precejšnji skepsi je zakonodajalec le potrdil spremembe in dopolnitve zakona o javnem naročanju, s čemer naj bi se končala ... Več.
Piše: Uredništvo
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
17
18.01.2022 00:00
As the multi-trillion Belt and Road Initiative (BRI) gains momentum in Africa through a slew of big infrastructure projects, the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
12
12.01.2022 20:55
Na ekonomskem področju se v zadnjem obdobju največ pozornosti namenja inflaciji, pri čemer še posebej izstopa rast cen ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
21
11.01.2022 19:00
Na prvi ponedeljek novega leta 2022 smo člani in članice upravnega odbora Slovenskega centra PEN soglasno izvolili Juliana ... Več.
Piše: Uredništvo
Sprenevedanje Unesca glede težav projekta COBISS.Net ter zmeda glede statusa in dejavnosti IZUM-a pod pokroviteljstvom Unesca
2
10.01.2022 22:07
IZUM z zgodovinsko pogojenim in zavajajočim imenom Institut informacijskih znanosti se je po izločitvi iz Univerze v Mariboru ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi
21
09.01.2022 23:01
V Ženevi se danes (10. januarja) začenjajo diplomatski pogovori med Rusijo in Združenimi državami Amerike, ki jim bodo čez dva ... Več.
Piše: Božo Cerar
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
14
07.01.2022 19:00
Nekateri precejšnji zmedi na levici, kjer bele eminence iz ozadja še vedno iščejo Mesijo oziroma Antijanšo, sicer iz gole ... Več.
Piše: Uredništvo
Zapuščina spravljivosti: Poslednje leto nekega predsednika
17
04.01.2022 23:05
22. decembra letos bo predsedniška palača na Erjavčevi izgubila dolgoletnega stanovalca. Še ne šestdesetletni Borut Pahor bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Utemeljenost razkritij o pogojih vrhovnega sodnika Branka Masleše za opravljanje sodniške funkcije
24
28.12.2021 21:59
Prispevek je odziv na aktualna medijska razkritja novinarjev v smeri morebitnega neizpolnjevanja pogojev sodnika Vrhovnega ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Manipulacije z javnim mnenjem niso le norčevanje iz volivcev, ampak imajo lahko tudi resne posledice za demokracijo
20
19.12.2021 22:06
V zadnjih tednih smo bolj kot kadarkoli do sedaj v zgodovini Slovenije priča ustvarjanju javnega mnenja prek lansiranja ... Več.
Piše: Uredništvo
Patriotske igre: Kako se izogniti najhujšemu v Ukrajini in na Tajvanu
16
16.12.2021 21:04
Nobena globalna struktura miru ne more biti stabilna in varna, če vse strani ne priznajo legitimnih varnostnih interesov drugih. ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nekaj mitov in legend o "mrtvem denarju" in milijardnih depozitih na naših bankah
10
12.12.2021 22:30
Od zbranih 23,8 milijard evrov depozitov prebivalstva banke namenijo 11,1 milijard za posojila nazaj ljudem (največ ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
11
30.11.2021 21:00
Desetletni deček Jaša Šavli, ki je lani poleti utonil v Soči, kjer ga je odnesel nenadni plimni val narasle reke, do česar je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.200
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.253
03/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.808
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.529
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.300
06/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.362
07/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 957
08/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.965
09/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 721
10/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.096