Razkrivamo

Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!

V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o izčrpavanju slovenskih gozdov. Po podrobni novinarski preiskavi, ki je trajala več tednov, smo namreč uspeli narediti nekakšno rekonstrukcijo tega fenomena; ko govorimo o izčrpavanju slovenskih gozdov v državni lasti, v prvi vrsti mislimo na finančno oziroma ekonomsko izčrpavanje na škodo države in davkoplačavalcev. Ocene, koliko denarja letno izpuhti iz tega slovenskega naravnega bogastva, se gibljejo med 15 in 30 milijonov evrov. Toda vse to nikoli ne bi bilo mogoče, če država zaradi strankarskih intrig ne bi dovoljevala takšne kadrovske politike na področju upravljanja z gozdovi, ki kaže na izrazito politizacijo vodilnih funkcij v tej gospodarski panogi. Pri vsem tem pa ni nepomembno niti to, da je v ozadju nezakonite trgovine z lesom moč zaznati sledove paradržavnih omrežij, izvirajočih iz prejšnjega sistema ...

25.05.2020 22:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   gozdovi   les   Zavod za gozdove   Slovenski državni gozdovi   SiDG   Zlatko Ficko   Damjan Oražem   Gregor Danev   Dejan Židan   DeSUS   socialni demokrati   Aleksandra Pivec   Samo Mihelin   gozdarstvo

Fotomontaža: portal+

Razkritje množične nezakonite sečnje slovenskih državnih gozodov in prodaje lesa Avstrijcem na črno ima vse nastavke za eno največjih politično-kriminalnih afer pri nas letos. Vprašanje je le, če bodo tisti, ki jim dihamo za ovratnik, uspeli ustaviti poročanje mainstream medijev.

Dosje Slovenski gozdovi, ki smo ga na portalu+ pripravili tudi s pomočjo zunanjih sodelavcev in žvižgačev, bo poskušal bralcem čim bolj razumljivo orisati modus operandi te skrbno prikrite velike tatvine, ki poteka že vrsto let, javnosti pa se o njej večinoma niti ne sanja ne. Razkrili bomo nekatere ključne ljudi, ki so doslej tako ali drugače gospodarili s slovenskimi gozdovi, politične stranke in strankarske šefe, ki držijo roko nad državnim gospodarjenjem z gozdovi. Zgodba v marsičem spominja na tisto z žilnimi opornicami iz slovenskega zdravstva, le da so številke na letni ravni še nekoliko višje in potrjujejo slikovito prispodobo enega izmed naših informatorjev, češ da so naši gozdovi kot del narodnega bogastva na žalost že več desetletij "bankomat ene ali dveh političnih strank".

 

Izjemno sofisticirano naštudiran sistem kraje lesa, ki na letni ravni državni proračun oškoduje za najmanj 15 milijonov evrov (po malce manj konservativnih ocenah pa je znesek celo dvakrat večji!), na prvi pogled dejansko spominja na metodologijo zdravniško-dobaviteljske mafije, ki izčrpava slovensko javno zdravstvo. Za razliko od velikih infrastrukturnih projektov, iz katerih je praviloma "izpuhtelo" med 5 in 25 odstotkov investicije, gre pri izčrpavanju gozdov za manjši, vendar konstantni dotok denarja od prodaje lesa. Veliki gradbeni baroni in drugi heroji tranzicijskih infrastrukturnih mahinacij so si nezakonite provizije izplačali samo enkrat - in ko so bili njihovi apetiti preveliki, jih je lastni pohlep tudi pokopal in so končali za rešetkami. Pri gozdovih gre za precej manjše, vendar stalne, varne in stabilne denarne "kanale", prek katerih se vsak dan iz slovenskih gozdov "nateče" najmanj 40.000 evrov v zasebne žepe. Vsak dan, 365 dni na leto!

 

 

Slovenski gozdovi v državni lasti so že dolgo "bankomat" ene ali dveh političnih strank ...

 

 

Slovenija, dežela gozdov

 

Slovenija ni le bogata vodna dežela (pravico do pitne vode smo si dali leta 2016 zapisati celo v ustavo), pač pa je tudi izrazito gozdna dežela, saj jo skoraj v treh petinah (58 %) pokrivajo gozdovi. Dežela gozdov je pravšnja oznaka za našo državo, ki je tretja ali četrta najbolj gozdnata članica Evropske unije. Nekoč je bilo območje Slovenije vse do višine 1.800 metrov povsem gozdnato. Danes v slovenskih gozdovih še vedno raste 950 rastlinskih vrst, od tega 71 različnih vrst dreves (10 iglavcev in kar 61 listavcev). Statistika nam pove tudi, da sta v naših gozdovih najbolj razširjeni drevesni vrsti bukev in smreka. Prav ti dve vrsti sta tudi ekonomsko najbolj "izkoriščani". Gozdarstvo, ki se kot gospodarska dejavnost ne ukvarja le z izkoriščanjem, pač pa tudi načrtovanjem, gojenjem in varstvom gozdov, v Sloveniji delimo na gospodarski, upravljavski in izobraževalno-raziskovalnio del. Ta delitev je pomembna za boljše razumevanje vloge posameznih družb, organizacij oziroma zavodov pri sistematičnem izčrpavanju slovenskih gozdov.

 

Slovenija je dežela gozdov, kar 58 % njenega ozemlja namreč pokrivajo gozdovi. (Karta: ZGS)

 

 

Gospodarski del gozdarske dejavnosti (sečnja, spravilo in prodaja lesa) izvajajo gozdarska podjetja, upravljavski (načrtovanje, svetovanje, gojenje, varstvo itd.) pa Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), ki je od leta 1994 dalje deluje kot javni zavod, katerega ustanoviteljica je država. Vlada pod vodstvom Mira Cerarja je leta 2016 za gospodarjenje z državnimi gozdovi ustanovila podjetje Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG), eden izmed bolj smotrnih razlogov za to odločitev je bil podatek, da je približno petina vseh gozdov pri nas v državni lasti. Med ostalimi razlogi za ustanovitev družbe SiDG so bili zlasti spodbujanje domače predelave in obdelave lesa, kar naj bi pozitivno vplivalo na razvoj slovenske lesne industrije in k našemu našemu naravnemu bogastvu - ali kot včasih pravijo gozdarji naši "nafti" - prispevala določeno dodano vrednost.

 

 

Rivalstvo med Židanom in Erjavcem

 

A v ozadju so bili precej manj plemeniti vzgibi. Družbo Slovenski državni gozdovi je ustanovila Cerarjeva vlada in zaradi lepšega sedež določila v Kočevju. Na veliko presenečenje vseh pa je patronat nad to državno firmo dobila koalicijska stranka DeSUS, ki ji je uspelo, da je vlada na položaj direktorja SiDG 1. maja 2017 imenovala Zlatka Ficka. Zakaj na presenečenje? Zato, ker je bila ustanovitev SiDG ideja in otrok strake socialnih demokratov in takratnega ministra za kmetijstvo in gozdarstvo Dejana Židana.

 

 

V začetku maja je moral iti Zlato Ficko, direktor SiGD. "Odkrili" so, da nima vodstvenih izkušenj.

 

 

Kakšna umazana strankarska trgovina tedanjih koalicijskih partnerjev je bila v ozadju tega prevzema, danes lahko le ugibamo. Nadzorniki so potrebovali več let, da so ugotovili, da pri imenovanju Zlatka Ficka (spadal je kajpak v kadrovski bazen upokojenske stranke) ni bilo vse v redu. Formalno so ga zaradi tega 5. maja letos razrešili "sporazumno" (zanimivo je, da so istega dne s funkcije odpoklicali tudi direktorico za finance, računovodstvo in kontroling Darjo Derganc), toda poznavalci razmer pravijo, da je to le "izjava za javnost": dejansko je Ficko moral iti zaradi tega, ker je leta 2017 goljufal na razpisu, saj naj bi predložil ponarejeno dokazilo o zahtevanih vodstvenih izkušnjah (ki jih dejansko sploh ni imel).

 

Ficka, ki ni izgubil le direktorskega mandata, ampak tudi pogodbo o zaposlitvi, je začasno nasledil dotedanji predsednik nadzornega odbora Samo Mihelin kot vršilec dolžnosti. Pred Mihelinom pa je kar nekaj izzivov. Po naših informacijah je prejšnji direktor Ficko med drugim načrtoval celo gradnjo nove poslovne stavbe v Kočevju, kjer je sedež SiDG, najverjetnejši izvajalec pa je bil že takorekoč izbran (in sicer podjetje Riko, d.o.o. v lasti Janeza Škrabca). Projekt, po nekaterih ocenah vreden kar 6 milijonov evrov, je sedaj povsem nerealen, kar po naših informacijah v slabo voljo spravlja Škrabca, ki doslej že precej energije in denarja vložil v t.i. pripravljalna dela, kamor bržkone spada tudi lobiranje).

 

 

Omare Damjana Oražma

 

Naslednji in zagotovo še večji Mihelinov izziv pa je sestava strokovnega sveta SiDG, kjer je predsednik Damjan Oražem. Ta je sicer in čisto slučajno tudi direktor Zavoda za gozdove Slovenije, kjer se v zadnjih dneh in tednih nabira vedno hujše nezadovoljstvo številnih zaposlenih nad njegovim načinom dela, prišlo je tudi do kazenskih ovadb, ZGS pa preiskujeta Računsko sodišče in Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). O Oražmu bomo obširno spregovorili v naslednjem delu dosjeja Slovenski gozdovi, saj smo nanj naslovili skoraj 100 novinarskih vprašanj, podvprašanj in dodatnih vprašanj, s katerimi smo preverjali nekatere podatke in ugotovitve. Nismo prejeli odgovorov na vsa vprašanja, opaziti je bilo precej izmikanja in manipuliranja. A o tem, kot rečeno, več prihodnjič.

 

 

Kaj vse očitajo direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu, bomo objavili prihodnjič. (FOTO: Mediaspeed)

 

 

Tokrat bomo uvodni prispevek zaključili s pomenljivim podatkom, ki dokazuje, kako zelo se je politika doslej vmešavala v gospodarjenje in upravljanje s slovenskimi gozdovi. Ne samo, da je bil danes že "odstavljeni" šef SiDG nastavljen izključno po strankarski liniji (DeSUS), pač pa je (bil?) več kot očitno deležen politične zaščite tudi Damjan Oražem, ki mu je direktorski mandat potekel konec leta 2018.

 

 

Kaj se je šel Dejan Židan

 

Tik preden bi morali na seji prejšnje (Šarčeve) vlade ugotoviti, da je Oražmu prenehal štiriletni mandat in za njegovega naslednika imenovati na razpisu že izbranega (!) Gregorja Daneva, ki ga je predlagala resorna ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, se je zgodil neverjeten zasuk: do nje je iz hrama demokracije privihral njen predhodnik Dejan Židan, sicer pa predsednik koalicijske stranke socialnih demokratov in tedanji predsednik državnega zbora, jo dobesedno zvlekel na samo v neko pisarno in ji tam "razložil", da mora Oražem ostati na položaju in da naj sklep o imenovanju novega direktorja umakne!

 

Židanova vehementna poteza, ki ji verjentno ni para v slovenski politiki, je Pivčevo tako šokirala, da si Daneva potem dejansko ni upala predlagati za naslednika in je vlada zgolj potrdila še en Oražmov mandat. Ključno vprašanje, ki se nam zastavlja ob tem, je bolj kot z Oražmom povezano z Židanom: zakaj se je tako očitno in brutalno zavzel za Oražma? Kaj ima od tega on oziroma stranka SD?

 

 

Dejan Židan je Aleksandri Pivec (desno) decembra 2018 preprečil, da bi se direktorju ZGS Damjanu Oražmu, ki mu je potekel mandat, zahvalili za sodelovanje in na njegovo mesto postavili Gregorja Daneva. (FOTO: Mediaspeed)

 

 

Kasneje je predsednik Židan sicer v nekem zasebnem pogovoru zanikal, da bi bil Oražem "njihov", vendar je takšna izjava nelogična in neprepričljiva: če ne stranka SD ne Židan osebno ne bi imeli nič z direktorjem Zavoda za gozdove Slovenije, potem ta zagotovo že poldrugo leto ne bi bil več ponovno na direktorskem položaju ...

 

 

Gospodu Židanu smo seveda poslali teh pet novinarskih vprašanj, ki jih bomo seveda dopolnili z njegovimi odgovori takoj, ko jih bomo prejeli. Zelo verjetno je, da se bo poskušal izogniti jasnim odgovorom, kar pa bo vrglo še dodatno senco na takšno ravnanje in ni izključeno, da se bodo od kod pojavili celo očitki oziroma obtožbe, da se del denarja od nezakonito posekanega in prodanega lesa "kanalizira" do tistih posameznikov, ki skrbijo za financiranje te politične stranke. 

 

Glede dejanskih ozadij "trgovine z lesom", ki je dobičkonosna gospodarska dejavnost, bo še največ povedala matematika. Odstotki uradno posekanih kubičnih metrov lesa se namreč ne ujemajo z dejanskimi. Odstopanja znašajo od 15 do 30 odstotkov. Razlika se na črno odvaža iz slovenskih gozdov že leta, les pa potem prodaja v Avstriji, kjer prodajalci dobivajo denar na roke. Razlika v ceni kubika lesa je lahko tudi 50 ali celo več odstotkov. Na leto se tako slovenske gozdove oškoduje za najmanj 15 milijonov evrov. Naši viri informacij, s katerimi smo sestavili ta dosje, so nam podrobno razložili, kako ti postopki potekajo.

 

(se nadaljuje)

 

ODGOVOR DEJANA ŽIDANA

 

"Ministrico je zanimala moja ocena gospoda Damjana Oražma kot direktorja Zavoda za gozdove. Kot bivši minister sem ji na njeno željo povedal svoje mnenje, sicer pa se nisem vključeval ali vplival na katerikoli del postopka.

 

Gospoda Oražma v času, preden je postal direktor Zavoda za gozdove, nisem poznal. V času vodenja zavoda se je po mojem mnenju izkazal kot dober direktor in strokovnjak, zato je moja izkušnja z njim pozitivna. Ni član Socialnih demokratov."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
13
27.06.2022 19:00
Medtem ko ruska propaganda poskuša prepričati evropsko in zahodno javnost, kako njihovi politiki s sankcijami proti Putinovem ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
6
22.06.2022 21:15
Tistih devet oseb, ki si nadenejo lepo ukrojene toge ustavnih sodnikov, da bi privzdignili ugled svojega položaja, moramo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Souring Pakistani-Iran Relations
5
22.06.2022 09:49
Pakistan and Iran have long been accusing each other of harbouring terrorists that carry out cross border attacks. Sunni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
16
19.06.2022 21:19
V teh dneh, ko so oči svetovne javnosti uperjene proti vzhodni Evropi in vojni v Ukrajini, dogajanje v zvezi z iranskim ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
22
15.06.2022 21:28
Normalizacija države in depolitizacija medijev, o čemer rada govorita novi premier in njegova administracija, je mačji kašelj: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
23
13.06.2022 23:20
Potem ko sta nekdanja predsednika Kučan in Turk, ki se jima je pridružilo nekaj manj kot 20 izrazito levičarskih intelektualcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Svobodnjaška diplomacija: Sprava s Putinom, Ruska kapelica in Karl Erjavec za veleposlanika v Moskvo?
14
08.06.2022 08:45
Zunanja politika nove slovenske vlade bo eno tistih področij, na katerih lahko pričakujemo določene spremembe. Ne le zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
(Ne)pristranskost Dnevnika RTV Slovenija ob nastopu Janševe in Golobove vlade
30
06.06.2022 22:33
Novinarji javne RTV Slovenija so ponosni na svoje profesionalno, objektivno in politično neopredeljeno poročanje. Zanimivo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Vsi predsednikovi možje: Jake Sullivan in zunanja politika za srednji razred
11
02.06.2022 20:00
Henry Kissinger (se) je nekoč vprašal, kdo pozna telefonsko številko Evrope.Odgovora nismo dobili nikoli in ga verjetno tudi ne ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
From Beijing with Love: Chinese investments in the Netherlands as security threat
5
01.06.2022 20:00
Dutch authorities reportedly initiated an enquiry against a Chinese owned company Kuwait Petroleum Netherlands for allegedly ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Jeffrey Sachs in Neil Harrison: Preiskava o možnem umetnem izvoru novega koronavirusa bi se morala že zdavnaj začeti!
17
29.05.2022 10:49
Ali je ameriška biotehnologija pomagala ustvariti COVID-19, se sprašujeta Jeffrey Sachs in Neil Harrison. Ekonomista in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali so mandati letošnjih volitev v Državni zbor skladni z Ustavo?
17
27.05.2022 06:34
Že dvajset let trdim, da naš zakon, po katerem računamo in nato določimo mandate v Državnem zboru, ni v skladu z ustavo, in ... Več.
Piše: Marjan Lisjak
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
17
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
15
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.588
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.230
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.395
04/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 1.961
05/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.333
06/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.078
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.057
08/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 977
09/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.274
10/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.196