Dosje Slovenski gozdovi, ki smo ga na portalu+ pripravili tudi s pomočjo zunanjih sodelavcev in žvižgačev, bo poskušal bralcem čim bolj razumljivo orisati modus operandi te skrbno prikrite velike tatvine, ki poteka že vrsto let, javnosti pa se o njej večinoma niti ne sanja ne. Razkrili bomo nekatere ključne ljudi, ki so doslej tako ali drugače gospodarili s slovenskimi gozdovi, politične stranke in strankarske šefe, ki držijo roko nad državnim gospodarjenjem z gozdovi. Zgodba v marsičem spominja na tisto z žilnimi opornicami iz slovenskega zdravstva, le da so številke na letni ravni še nekoliko višje in potrjujejo slikovito prispodobo enega izmed naših informatorjev, češ da so naši gozdovi kot del narodnega bogastva na žalost že več desetletij "bankomat ene ali dveh političnih strank".

Izjemno sofisticirano naštudiran sistem kraje lesa, ki na letni ravni državni proračun oškoduje za najmanj 15 milijonov evrov (po malce manj konservativnih ocenah pa je znesek celo dvakrat večji!), na prvi pogled dejansko spominja na metodologijo zdravniško-dobaviteljske mafije, ki izčrpava slovensko javno zdravstvo. Za razliko od velikih infrastrukturnih projektov, iz katerih je praviloma "izpuhtelo" med 5 in 25 odstotkov investicije, gre pri izčrpavanju gozdov za manjši, vendar konstantni dotok denarja od prodaje lesa. Veliki gradbeni baroni in drugi heroji tranzicijskih infrastrukturnih mahinacij so si nezakonite provizije izplačali samo enkrat - in ko so bili njihovi apetiti preveliki, jih je lastni pohlep tudi pokopal in so končali za rešetkami. Pri gozdovih gre za precej manjše, vendar stalne, varne in stabilne denarne "kanale", prek katerih se vsak dan iz slovenskih gozdov "nateče" najmanj 40.000 evrov v zasebne žepe. Vsak dan, 365 dni na leto!

Slovenski gozdovi v državni lasti so že dolgo "bankomat" ene ali dveh političnih strank ...

Slovenija, dežela gozdov

Slovenija ni le bogata vodna dežela (pravico do pitne vode smo si dali leta 2016 zapisati celo v ustavo), pač pa je tudi izrazito gozdna dežela, saj jo skoraj v treh petinah (58 %) pokrivajo gozdovi. Dežela gozdov je pravšnja oznaka za našo državo, ki je tretja ali četrta najbolj gozdnata članica Evropske unije. Nekoč je bilo območje Slovenije vse do višine 1.800 metrov povsem gozdnato. Danes v slovenskih gozdovih še vedno raste 950 rastlinskih vrst, od tega 71 različnih vrst dreves (10 iglavcev in kar 61 listavcev). Statistika nam pove tudi, da sta v naših gozdovih najbolj razširjeni drevesni vrsti bukev in smreka. Prav ti dve vrsti sta tudi ekonomsko najbolj "izkoriščani". Gozdarstvo, ki se kot gospodarska dejavnost ne ukvarja le z izkoriščanjem, pač pa tudi načrtovanjem, gojenjem in varstvom gozdov, v Sloveniji delimo na gospodarski, upravljavski in izobraževalno-raziskovalnio del. Ta delitev je pomembna za boljše razumevanje vloge posameznih družb, organizacij oziroma zavodov pri sistematičnem izčrpavanju slovenskih gozdov.

Slovenija je dežela gozdov, kar 58 % njenega ozemlja namreč pokrivajo gozdovi. (Karta: ZGS)

Gospodarski del gozdarske dejavnosti (sečnja, spravilo in prodaja lesa) izvajajo gozdarska podjetja, upravljavski (načrtovanje, svetovanje, gojenje, varstvo itd.) pa Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), ki je od leta 1994 dalje deluje kot javni zavod, katerega ustanoviteljica je država. Vlada pod vodstvom Mira Cerarja je leta 2016 za gospodarjenje z državnimi gozdovi ustanovila podjetje Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG), eden izmed bolj smotrnih razlogov za to odločitev je bil podatek, da je približno petina vseh gozdov pri nas v državni lasti. Med ostalimi razlogi za ustanovitev družbe SiDG so bili zlasti spodbujanje domače predelave in obdelave lesa, kar naj bi pozitivno vplivalo na razvoj slovenske lesne industrije in k našemu našemu naravnemu bogastvu - ali kot včasih pravijo gozdarji naši "nafti" - prispevala določeno dodano vrednost.

Rivalstvo med Židanom in Erjavcem

A v ozadju so bili precej manj plemeniti vzgibi. Družbo Slovenski državni gozdovi je ustanovila Cerarjeva vlada in zaradi lepšega sedež določila v Kočevju. Na veliko presenečenje vseh pa je patronat nad to državno firmo dobila koalicijska stranka DeSUS, ki ji je uspelo, da je vlada na položaj direktorja SiDG 1. maja 2017 imenovala Zlatka Ficka. Zakaj na presenečenje? Zato, ker je bila ustanovitev SiDG ideja in otrok strake socialnih demokratov in takratnega ministra za kmetijstvo in gozdarstvo Dejana Židana.

V začetku maja je moral iti Zlato Ficko, direktor SiGD. "Odkrili" so, da nima vodstvenih izkušenj.

Kakšna umazana strankarska trgovina tedanjih koalicijskih partnerjev je bila v ozadju tega prevzema, danes lahko le ugibamo. Nadzorniki so potrebovali več let, da so ugotovili, da pri imenovanju Zlatka Ficka (spadal je kajpak v kadrovski bazen upokojenske stranke) ni bilo vse v redu. Formalno so ga zaradi tega 5. maja letos razrešili "sporazumno" (zanimivo je, da so istega dne s funkcije odpoklicali tudi direktorico za finance, računovodstvo in kontroling Darjo Derganc), toda poznavalci razmer pravijo, da je to le "izjava za javnost": dejansko je Ficko moral iti zaradi tega, ker je leta 2017 goljufal na razpisu, saj naj bi predložil ponarejeno dokazilo o zahtevanih vodstvenih izkušnjah (ki jih dejansko sploh ni imel).

Ficka, ki ni izgubil le direktorskega mandata, ampak tudi pogodbo o zaposlitvi, je začasno nasledil dotedanji predsednik nadzornega odbora Samo Mihelin kot vršilec dolžnosti. Pred Mihelinom pa je kar nekaj izzivov. Po naših informacijah je prejšnji direktor Ficko med drugim načrtoval celo gradnjo nove poslovne stavbe v Kočevju, kjer je sedež SiDG, najverjetnejši izvajalec pa je bil že takorekoč izbran (in sicer podjetje Riko, d.o.o. v lasti Janeza Škrabca). Projekt, po nekaterih ocenah vreden kar 6 milijonov evrov, je sedaj povsem nerealen, kar po naših informacijah v slabo voljo spravlja Škrabca, ki doslej že precej energije in denarja vložil v t.i. pripravljalna dela, kamor bržkone spada tudi lobiranje).

Omare Damjana Oražma

Naslednji in zagotovo še večji Mihelinov izziv pa je sestava strokovnega sveta SiDG, kjer je predsednik Damjan Oražem. Ta je sicer in čisto slučajno tudi direktor Zavoda za gozdove Slovenije, kjer se v zadnjih dneh in tednih nabira vedno hujše nezadovoljstvo številnih zaposlenih nad njegovim načinom dela, prišlo je tudi do kazenskih ovadb, ZGS pa preiskujeta Računsko sodišče in Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). O Oražmu bomo obširno spregovorili v naslednjem delu dosjeja Slovenski gozdovi, saj smo nanj naslovili skoraj 100 novinarskih vprašanj, podvprašanj in dodatnih vprašanj, s katerimi smo preverjali nekatere podatke in ugotovitve. Nismo prejeli odgovorov na vsa vprašanja, opaziti je bilo precej izmikanja in manipuliranja. A o tem, kot rečeno, več prihodnjič.

Kaj vse očitajo direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu, bomo objavili prihodnjič. (FOTO: Mediaspeed)

Tokrat bomo uvodni prispevek zaključili s pomenljivim podatkom, ki dokazuje, kako zelo se je politika doslej vmešavala v gospodarjenje in upravljanje s slovenskimi gozdovi. Ne samo, da je bil danes že "odstavljeni" šef SiDG nastavljen izključno po strankarski liniji (DeSUS), pač pa je (bil?) več kot očitno deležen politične zaščite tudi Damjan Oražem, ki mu je direktorski mandat potekel konec leta 2018.

Kaj se je šel Dejan Židan

Tik preden bi morali na seji prejšnje (Šarčeve) vlade ugotoviti, da je Oražmu prenehal štiriletni mandat in za njegovega naslednika imenovati na razpisu že izbranega (!) Gregorja Daneva, ki ga je predlagala resorna ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, se je zgodil neverjeten zasuk: do nje je iz hrama demokracije privihral njen predhodnik Dejan Židan, sicer pa predsednik koalicijske stranke socialnih demokratov in tedanji predsednik državnega zbora, jo dobesedno zvlekel na samo v neko pisarno in ji tam "razložil", da mora Oražem ostati na položaju in da naj sklep o imenovanju novega direktorja umakne!

Židanova vehementna poteza, ki ji verjentno ni para v slovenski politiki, je Pivčevo tako šokirala, da si Daneva potem dejansko ni upala predlagati za naslednika in je vlada zgolj potrdila še en Oražmov mandat. Ključno vprašanje, ki se nam zastavlja ob tem, je bolj kot z Oražmom povezano z Židanom: zakaj se je tako očitno in brutalno zavzel za Oražma? Kaj ima od tega on oziroma stranka SD?

Dejan Židan je Aleksandri Pivec (desno) decembra 2018 preprečil, da bi se direktorju ZGS Damjanu Oražmu, ki mu je potekel mandat, zahvalili za sodelovanje in na njegovo mesto postavili Gregorja Daneva. (FOTO: Mediaspeed)

Kasneje je predsednik Židan sicer v nekem zasebnem pogovoru zanikal, da bi bil Oražem "njihov", vendar je takšna izjava nelogična in neprepričljiva: če ne stranka SD ne Židan osebno ne bi imeli nič z direktorjem Zavoda za gozdove Slovenije, potem ta zagotovo že poldrugo leto ne bi bil več ponovno na direktorskem položaju ...

Gospodu Židanu smo seveda poslali teh pet novinarskih vprašanj, ki jih bomo seveda dopolnili z njegovimi odgovori takoj, ko jih bomo prejeli. Zelo verjetno je, da se bo poskušal izogniti jasnim odgovorom, kar pa bo vrglo še dodatno senco na takšno ravnanje in ni izključeno, da se bodo od kod pojavili celo očitki oziroma obtožbe, da se del denarja od nezakonito posekanega in prodanega lesa "kanalizira" do tistih posameznikov, ki skrbijo za financiranje te politične stranke. 

Glede dejanskih ozadij "trgovine z lesom", ki je dobičkonosna gospodarska dejavnost, bo še največ povedala matematika. Odstotki uradno posekanih kubičnih metrov lesa se namreč ne ujemajo z dejanskimi. Odstopanja znašajo od 15 do 30 odstotkov. Razlika se na črno odvaža iz slovenskih gozdov že leta, les pa potem prodaja v Avstriji, kjer prodajalci dobivajo denar na roke. Razlika v ceni kubika lesa je lahko tudi 50 ali celo več odstotkov. Na leto se tako slovenske gozdove oškoduje za najmanj 15 milijonov evrov. Naši viri informacij, s katerimi smo sestavili ta dosje, so nam podrobno razložili, kako ti postopki potekajo.

(se nadaljuje)

ODGOVOR DEJANA ŽIDANA

"Ministrico je zanimala moja ocena gospoda Damjana Oražma kot direktorja Zavoda za gozdove. Kot bivši minister sem ji na njeno željo povedal svoje mnenje, sicer pa se nisem vključeval ali vplival na katerikoli del postopka.

Gospoda Oražma v času, preden je postal direktor Zavoda za gozdove, nisem poznal. V času vodenja zavoda se je po mojem mnenju izkazal kot dober direktor in strokovnjak, zato je moja izkušnja z njim pozitivna. Ni član Socialnih demokratov."