Razkrivamo

Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!

V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o izčrpavanju slovenskih gozdov. Po podrobni novinarski preiskavi, ki je trajala več tednov, smo namreč uspeli narediti nekakšno rekonstrukcijo tega fenomena; ko govorimo o izčrpavanju slovenskih gozdov v državni lasti, v prvi vrsti mislimo na finančno oziroma ekonomsko izčrpavanje na škodo države in davkoplačavalcev. Ocene, koliko denarja letno izpuhti iz tega slovenskega naravnega bogastva, se gibljejo med 15 in 30 milijonov evrov. Toda vse to nikoli ne bi bilo mogoče, če država zaradi strankarskih intrig ne bi dovoljevala takšne kadrovske politike na področju upravljanja z gozdovi, ki kaže na izrazito politizacijo vodilnih funkcij v tej gospodarski panogi. Pri vsem tem pa ni nepomembno niti to, da je v ozadju nezakonite trgovine z lesom moč zaznati sledove paradržavnih omrežij, izvirajočih iz prejšnjega sistema ...

25.05.2020 22:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   gozdovi   les   Zavod za gozdove   Slovenski državni gozdovi   SiDG   Zlatko Ficko   Damjan Oražem   Gregor Danev   Dejan Židan   DeSUS   socialni demokrati   Aleksandra Pivec   Samo Mihelin   gozdarstvo

Fotomontaža: portal+

Razkritje množične nezakonite sečnje slovenskih državnih gozodov in prodaje lesa Avstrijcem na črno ima vse nastavke za eno največjih politično-kriminalnih afer pri nas letos. Vprašanje je le, če bodo tisti, ki jim dihamo za ovratnik, uspeli ustaviti poročanje mainstream medijev.

Dosje Slovenski gozdovi, ki smo ga na portalu+ pripravili tudi s pomočjo zunanjih sodelavcev in žvižgačev, bo poskušal bralcem čim bolj razumljivo orisati modus operandi te skrbno prikrite velike tatvine, ki poteka že vrsto let, javnosti pa se o njej večinoma niti ne sanja ne. Razkrili bomo nekatere ključne ljudi, ki so doslej tako ali drugače gospodarili s slovenskimi gozdovi, politične stranke in strankarske šefe, ki držijo roko nad državnim gospodarjenjem z gozdovi. Zgodba v marsičem spominja na tisto z žilnimi opornicami iz slovenskega zdravstva, le da so številke na letni ravni še nekoliko višje in potrjujejo slikovito prispodobo enega izmed naših informatorjev, češ da so naši gozdovi kot del narodnega bogastva na žalost že več desetletij "bankomat ene ali dveh političnih strank".

 

Izjemno sofisticirano naštudiran sistem kraje lesa, ki na letni ravni državni proračun oškoduje za najmanj 15 milijonov evrov (po malce manj konservativnih ocenah pa je znesek celo dvakrat večji!), na prvi pogled dejansko spominja na metodologijo zdravniško-dobaviteljske mafije, ki izčrpava slovensko javno zdravstvo. Za razliko od velikih infrastrukturnih projektov, iz katerih je praviloma "izpuhtelo" med 5 in 25 odstotkov investicije, gre pri izčrpavanju gozdov za manjši, vendar konstantni dotok denarja od prodaje lesa. Veliki gradbeni baroni in drugi heroji tranzicijskih infrastrukturnih mahinacij so si nezakonite provizije izplačali samo enkrat - in ko so bili njihovi apetiti preveliki, jih je lastni pohlep tudi pokopal in so končali za rešetkami. Pri gozdovih gre za precej manjše, vendar stalne, varne in stabilne denarne "kanale", prek katerih se vsak dan iz slovenskih gozdov "nateče" najmanj 40.000 evrov v zasebne žepe. Vsak dan, 365 dni na leto!

 

 

Slovenski gozdovi v državni lasti so že dolgo "bankomat" ene ali dveh političnih strank ...

 

 

Slovenija, dežela gozdov

 

Slovenija ni le bogata vodna dežela (pravico do pitne vode smo si dali leta 2016 zapisati celo v ustavo), pač pa je tudi izrazito gozdna dežela, saj jo skoraj v treh petinah (58 %) pokrivajo gozdovi. Dežela gozdov je pravšnja oznaka za našo državo, ki je tretja ali četrta najbolj gozdnata članica Evropske unije. Nekoč je bilo območje Slovenije vse do višine 1.800 metrov povsem gozdnato. Danes v slovenskih gozdovih še vedno raste 950 rastlinskih vrst, od tega 71 različnih vrst dreves (10 iglavcev in kar 61 listavcev). Statistika nam pove tudi, da sta v naših gozdovih najbolj razširjeni drevesni vrsti bukev in smreka. Prav ti dve vrsti sta tudi ekonomsko najbolj "izkoriščani". Gozdarstvo, ki se kot gospodarska dejavnost ne ukvarja le z izkoriščanjem, pač pa tudi načrtovanjem, gojenjem in varstvom gozdov, v Sloveniji delimo na gospodarski, upravljavski in izobraževalno-raziskovalnio del. Ta delitev je pomembna za boljše razumevanje vloge posameznih družb, organizacij oziroma zavodov pri sistematičnem izčrpavanju slovenskih gozdov.

 

Slovenija je dežela gozdov, kar 58 % njenega ozemlja namreč pokrivajo gozdovi. (Karta: ZGS)

 

 

Gospodarski del gozdarske dejavnosti (sečnja, spravilo in prodaja lesa) izvajajo gozdarska podjetja, upravljavski (načrtovanje, svetovanje, gojenje, varstvo itd.) pa Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), ki je od leta 1994 dalje deluje kot javni zavod, katerega ustanoviteljica je država. Vlada pod vodstvom Mira Cerarja je leta 2016 za gospodarjenje z državnimi gozdovi ustanovila podjetje Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG), eden izmed bolj smotrnih razlogov za to odločitev je bil podatek, da je približno petina vseh gozdov pri nas v državni lasti. Med ostalimi razlogi za ustanovitev družbe SiDG so bili zlasti spodbujanje domače predelave in obdelave lesa, kar naj bi pozitivno vplivalo na razvoj slovenske lesne industrije in k našemu našemu naravnemu bogastvu - ali kot včasih pravijo gozdarji naši "nafti" - prispevala določeno dodano vrednost.

 

 

Rivalstvo med Židanom in Erjavcem

 

A v ozadju so bili precej manj plemeniti vzgibi. Družbo Slovenski državni gozdovi je ustanovila Cerarjeva vlada in zaradi lepšega sedež določila v Kočevju. Na veliko presenečenje vseh pa je patronat nad to državno firmo dobila koalicijska stranka DeSUS, ki ji je uspelo, da je vlada na položaj direktorja SiDG 1. maja 2017 imenovala Zlatka Ficka. Zakaj na presenečenje? Zato, ker je bila ustanovitev SiDG ideja in otrok strake socialnih demokratov in takratnega ministra za kmetijstvo in gozdarstvo Dejana Židana.

 

 

V začetku maja je moral iti Zlato Ficko, direktor SiGD. "Odkrili" so, da nima vodstvenih izkušenj.

 

 

Kakšna umazana strankarska trgovina tedanjih koalicijskih partnerjev je bila v ozadju tega prevzema, danes lahko le ugibamo. Nadzorniki so potrebovali več let, da so ugotovili, da pri imenovanju Zlatka Ficka (spadal je kajpak v kadrovski bazen upokojenske stranke) ni bilo vse v redu. Formalno so ga zaradi tega 5. maja letos razrešili "sporazumno" (zanimivo je, da so istega dne s funkcije odpoklicali tudi direktorico za finance, računovodstvo in kontroling Darjo Derganc), toda poznavalci razmer pravijo, da je to le "izjava za javnost": dejansko je Ficko moral iti zaradi tega, ker je leta 2017 goljufal na razpisu, saj naj bi predložil ponarejeno dokazilo o zahtevanih vodstvenih izkušnjah (ki jih dejansko sploh ni imel).

 

Ficka, ki ni izgubil le direktorskega mandata, ampak tudi pogodbo o zaposlitvi, je začasno nasledil dotedanji predsednik nadzornega odbora Samo Mihelin kot vršilec dolžnosti. Pred Mihelinom pa je kar nekaj izzivov. Po naših informacijah je prejšnji direktor Ficko med drugim načrtoval celo gradnjo nove poslovne stavbe v Kočevju, kjer je sedež SiDG, najverjetnejši izvajalec pa je bil že takorekoč izbran (in sicer podjetje Riko, d.o.o. v lasti Janeza Škrabca). Projekt, po nekaterih ocenah vreden kar 6 milijonov evrov, je sedaj povsem nerealen, kar po naših informacijah v slabo voljo spravlja Škrabca, ki doslej že precej energije in denarja vložil v t.i. pripravljalna dela, kamor bržkone spada tudi lobiranje).

 

 

Omare Damjana Oražma

 

Naslednji in zagotovo še večji Mihelinov izziv pa je sestava strokovnega sveta SiDG, kjer je predsednik Damjan Oražem. Ta je sicer in čisto slučajno tudi direktor Zavoda za gozdove Slovenije, kjer se v zadnjih dneh in tednih nabira vedno hujše nezadovoljstvo številnih zaposlenih nad njegovim načinom dela, prišlo je tudi do kazenskih ovadb, ZGS pa preiskujeta Računsko sodišče in Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). O Oražmu bomo obširno spregovorili v naslednjem delu dosjeja Slovenski gozdovi, saj smo nanj naslovili skoraj 100 novinarskih vprašanj, podvprašanj in dodatnih vprašanj, s katerimi smo preverjali nekatere podatke in ugotovitve. Nismo prejeli odgovorov na vsa vprašanja, opaziti je bilo precej izmikanja in manipuliranja. A o tem, kot rečeno, več prihodnjič.

 

 

Kaj vse očitajo direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu, bomo objavili prihodnjič. (FOTO: Mediaspeed)

 

 

Tokrat bomo uvodni prispevek zaključili s pomenljivim podatkom, ki dokazuje, kako zelo se je politika doslej vmešavala v gospodarjenje in upravljanje s slovenskimi gozdovi. Ne samo, da je bil danes že "odstavljeni" šef SiDG nastavljen izključno po strankarski liniji (DeSUS), pač pa je (bil?) več kot očitno deležen politične zaščite tudi Damjan Oražem, ki mu je direktorski mandat potekel konec leta 2018.

 

 

Kaj se je šel Dejan Židan

 

Tik preden bi morali na seji prejšnje (Šarčeve) vlade ugotoviti, da je Oražmu prenehal štiriletni mandat in za njegovega naslednika imenovati na razpisu že izbranega (!) Gregorja Daneva, ki ga je predlagala resorna ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, se je zgodil neverjeten zasuk: do nje je iz hrama demokracije privihral njen predhodnik Dejan Židan, sicer pa predsednik koalicijske stranke socialnih demokratov in tedanji predsednik državnega zbora, jo dobesedno zvlekel na samo v neko pisarno in ji tam "razložil", da mora Oražem ostati na položaju in da naj sklep o imenovanju novega direktorja umakne!

 

Židanova vehementna poteza, ki ji verjentno ni para v slovenski politiki, je Pivčevo tako šokirala, da si Daneva potem dejansko ni upala predlagati za naslednika in je vlada zgolj potrdila še en Oražmov mandat. Ključno vprašanje, ki se nam zastavlja ob tem, je bolj kot z Oražmom povezano z Židanom: zakaj se je tako očitno in brutalno zavzel za Oražma? Kaj ima od tega on oziroma stranka SD?

 

 

Dejan Židan je Aleksandri Pivec (desno) decembra 2018 preprečil, da bi se direktorju ZGS Damjanu Oražmu, ki mu je potekel mandat, zahvalili za sodelovanje in na njegovo mesto postavili Gregorja Daneva. (FOTO: Mediaspeed)

 

 

Kasneje je predsednik Židan sicer v nekem zasebnem pogovoru zanikal, da bi bil Oražem "njihov", vendar je takšna izjava nelogična in neprepričljiva: če ne stranka SD ne Židan osebno ne bi imeli nič z direktorjem Zavoda za gozdove Slovenije, potem ta zagotovo že poldrugo leto ne bi bil več ponovno na direktorskem položaju ...

 

 

Gospodu Židanu smo seveda poslali teh pet novinarskih vprašanj, ki jih bomo seveda dopolnili z njegovimi odgovori takoj, ko jih bomo prejeli. Zelo verjetno je, da se bo poskušal izogniti jasnim odgovorom, kar pa bo vrglo še dodatno senco na takšno ravnanje in ni izključeno, da se bodo od kod pojavili celo očitki oziroma obtožbe, da se del denarja od nezakonito posekanega in prodanega lesa "kanalizira" do tistih posameznikov, ki skrbijo za financiranje te politične stranke. 

 

Glede dejanskih ozadij "trgovine z lesom", ki je dobičkonosna gospodarska dejavnost, bo še največ povedala matematika. Odstotki uradno posekanih kubičnih metrov lesa se namreč ne ujemajo z dejanskimi. Odstopanja znašajo od 15 do 30 odstotkov. Razlika se na črno odvaža iz slovenskih gozdov že leta, les pa potem prodaja v Avstriji, kjer prodajalci dobivajo denar na roke. Razlika v ceni kubika lesa je lahko tudi 50 ali celo več odstotkov. Na leto se tako slovenske gozdove oškoduje za najmanj 15 milijonov evrov. Naši viri informacij, s katerimi smo sestavili ta dosje, so nam podrobno razložili, kako ti postopki potekajo.

 

(se nadaljuje)

 

ODGOVOR DEJANA ŽIDANA

 

"Ministrico je zanimala moja ocena gospoda Damjana Oražma kot direktorja Zavoda za gozdove. Kot bivši minister sem ji na njeno željo povedal svoje mnenje, sicer pa se nisem vključeval ali vplival na katerikoli del postopka.

 

Gospoda Oražma v času, preden je postal direktor Zavoda za gozdove, nisem poznal. V času vodenja zavoda se je po mojem mnenju izkazal kot dober direktor in strokovnjak, zato je moja izkušnja z njim pozitivna. Ni član Socialnih demokratov."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
9
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
8
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
16
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
6
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 3.010
02/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.572
03/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.139
04/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.038
05/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 1.980
06/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.990
07/
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
Anej Sam
Ogledov: 1.327
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.267
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.269
10/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.187