Komentar

Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose

COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. Za koronavirus pravijo, da predstavlja največji pretres, ki ga je mednarodna skupnost doživela po II. svetovni vojni. Posledično naj bi šlo tudi za največjo ekonomsko krizo po Veliki depresiji. Ko se sprašujemo, ali se bo naše vsakdanje življenje kdaj povsem vrnilo v stare tirnice, se podobno vprašanje zastavlja, kako bo z odnosi v mednarodni skupnosti po tej krizi. Kakšne bodo dolgoročne posledice tega zgodovinskega dogodka, strateškega šoka bo pokazal čas, že sedaj pa so vidni nekateri obrisi in tudi možne nekatere ugotovitve.

25.05.2020 01:13
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Covid-19   multilateralizem   OZN   ZDA   Kitajska   Rusija   pandemija   mednarodni odnosi   Evropska unija   Joseph S. Nye   Bill Gates

Kriza je pokazala, da se multilateralizem dejansko nahaja v krizi. Mednarodne organizacije so bile pasivne ali pa so igrale bolj stransko vlogo.

V času krize je prišla do polnega izraza nacionalna (vestfalska) država in njeni atributi kot so suverenost, ozemlje, meje. Vsaj v prvih tednih krize se je vsaka država zanašala predvsem nase, se zaprla v svoje meje in v tem okviru sprejemala ukrepe. Okrepil se je nacionalizem, protekcionizem oziroma suverenizem. V ospredju je bila bilateralna diplomacija (dogovarjanje o dobavi medicinske opreme, o poteku tovornega prometa, o vračanju domov državljanov, o režimu na meji itd.). Bilo je očitno, da bo nacionalna država še dolgo osrednji mednarodni akter. 

 

Kriza je na drugi strani pokazala, da se multilateralizem dejansko nahaja v krizi. Mednarodne organizacije so bile pasivne ali pa so igrale bolj stransko vlogo. Zatajili sta dve najbolj poklicani - OZN in Svetovna zdravstvena organizacija. Ob globalni zdravstveni in ekonomski krizi in dejstvu, da je zdravstvena varnost postala izredno važna komponenta celotne varnosti, Varnostni svet OZN tudi po petih mesecih ni bil sposoben sprejeti enega samega besedila, resolucije na to temo. Marsikdaj protislovno ukrepanje Svetovne zdravstvene organizacije so dogodki prehitevali. Bolje so odreagirale mednarodne finančne organizacije (Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna banka).

 

 

Odnosi med velikimi (silami)

 

Velike sile so v tekmi, ki zadnja leta poudarjeno poteka med njimi, skušale izrabiti tudi izbruh COVID-19. To še posebej velja za Kitajsko in Rusijo (dokler ni virus pokazal zobe tudi njej) ter ZDA. Neustrezen odziv Združenih držav na pandemijo in njihovo nepripravljenost, da še naprej igrajo vlogo globalnega vodje, sta prvi dve skušali izkoristiti, da okrepita svoj vpliv in da mednarodni red oblikujeta po svojem okusu. Pri tem je bila še posebej aktivna Kitajska, ki se je predstavljala kot zanesljiv in dobronameren partner. Velja spomniti na njeno "diplomacijo mask".

 

Bilo je tudi očitno, da Evropa vse bolj postaja območje oziroma objekt tekmovanja velikih, podobno tudi Afrika. Nestabilnost v svetu je tako večja. Velja pa, da nobena od velesil zaenkrat ni pridobila kakšne odločilne prednosti. ZDA ostajajo kljub upadu svoje moči najmočnejše. Kitajska, katere katastrofalno ravnanje v prvih tednih po izbruhu virusa na njenih tleh ni utonilo v pozabo, jih še nekaj časa ne bo sposobna nadomestiti. Kitajski (avtokratski) model vladanja, se pravi enopartijski sistem in državno vodena ekonomija, tudi še ni deležen kakšne velike hvale.

 

To se lahko spremeni. Odvisno od tega, ali bo Kitajska pokazala razumevanje za težave jemalcev njenih posojil v okviru Pobude pasu in ceste. Že sedaj je moč opaziti določeno dovzetnost za kitajski model v tretjem svetu. Odvisno tudi od naraščanja števila obolelih in umrlih v ZDA oziroma, če se bo izkazalo, da je bila Kitajska v soočanju z virusom učinkovitejša. Še posebej, če se bo prva tudi gospodarsko opomogla. Rusiji na drugi strani kaže, da jo bo kriza ošibila (veliko število obolelih, padec cene nafte, padec življenjskega standarda). Moč v mednarodni skupnosti je za razliko od desetletja, dveh nazaj danes bolj razpršena. Spet govorimo o večpolarnosti. Vse glasnejše pa so napovedi, tudi zaradi dogajanja po izbruhu virusa, o novi bipolarnosti, se pravi zaostritvi na relaciji Kitajska, Rusija - ZDA, zahodne demokracije.

 

Potrdila se je redefinicija pojma varnosti. Pri nacionalni varnosti so poleg trde, vojaške varnosti pomembne tudi zdravstvena, prehranska, okoljska itd. komponente.

 

 

Evropa in Amerika

 

V ZDA, ki so izbruh virusa, kot rečeno, sprva podcenjevale in se tudi niso postavile na čelo globalnega soočenja z njim, je zaradi COVID-19 umrlo že skoraj sto tisoč ljudi. To je krepko več, kot so znašale izgube ZDA v vojnah v Vietnamu, Afganistanu in Iraku skupaj. Vpliv ZDA v svetu oziroma njena mehka moč se tudi zaradi tega zmanjšujeta. Njihovi odnosi s Kitajsko so se dodatno zaostrili. Spomnimo se medsebojnega obtoževanja, kdo je odgovoren za izbruh virusa. Povečala se je možnost oboroženih incidentov v vodah Pacifika. Ne preveč dobri odnosi ZDA z Evropo, EU so se s krizo še poslabšali - namesto da bi obe strani Atlantika skupaj iskali pot iz nje.

 

Do izraza so sprva prišli skrb zgolj zase, nezaupanje do Bruslja in stara nasprotja med članicami. Še enkrat se je pokazalo, da ima EU težave, ko ne sije sonce. S potekom krize pa je EU vendarle začela kazati svojo dodatno vrednost in solidarnost. Med iskanji skupnih rešitev velja omeniti odločitve, katerih namen je oživitev gospodarstva  v državah članicah in pobudo Globalni odziv na korona virus, kjer skuša skupaj s partnerji zagotoviti zadostna sredstva za razvoj cepiva. Pomoč je obljubila tudi državam Zahodnega Balkana, svojim prihodnjim članicam. Bilo pa je vendarle še enkrat očitno, da so reforme v EU nujne in da je potreben nov dogovor, kako naprej. 

 

Kriza je dodatno pokazala tudi na manj svetle plati globalizacije. V prihodnje bo ta očitno nekoliko omejena, tudi iz razlogov nacionalne varnosti. Odvisnost od nabav medicinske opreme, hrane iz tujine itd. bo manjša. Enako odvisnost od marsikdaj edinega dobavitelja - Kitajske. Tehnološki napredek (avtomatizacija) in oziri varstva okolja bodo dodatno pripomogli k tej omejeni globalizaciji.

 

 

Mednarodni liberalni red

 

Internet se je dokončno dokazal kot primarni medij ne le za nekaj, ampak za vse ljudi, za ves svet. Moč Googla, Appla in drugih internetnih velikanov se je okrepila. Z upadom moči ZDA, krhanjem njenih čezatlantskih odnosov oziroma odnosov z azijskimi zavezniki, porastom moči Kitajske in z vse bolj samozavestno Rusijo, je slabel tudi mednarodni red, vzpostavljen po II. svetovni vojni. Se pravi ne samo zaradi vse večjega rivalstva med sistemskimi tekmeci, ampak tudi zaradi nesporazumov in slabih odnosov med dolgoletnimi zahodnimi zavezniki. Kriza je temu dala določen pospešek. Veliko število umrlih zaradi COVID-19 v vodilnih demokratičnih državah je zmanjšalo ugled liberalne demokracije, njene učinkovitosti  in liberalnega mednarodnega reda. 

 

Kriza COVID-19 je jasno pokazala, da se je s tovrstnimi problemi (pa klimatskimi spremembami in širjenjem nuklearnega orožja) moč uspešno soočiti le s skupnimi napori, z večjim sodelovanjem. Odvisni smo drug od drugega. Poti naprej torej ne gre iskati ne v America first ne v China first pristopih. V ospredje mora spet priti multilateralna diplomacija. Lahko, da se bo treba zaradi virusa dokopati do novih tehnik tovrstne diplomacije.

 

Po mnenju Josepha S. Nya (znanega političnega znanstvenika) si ZDA še lahko v veliki meri ohranijo (povrnejo) svoj prednostni položaj, če spremenijo svojo politiko do multilateralizma, mednarodnih organizacij in do zaveznikov (gre vendarle za delitev vrednot) in do odprtih meja. 

 

Kriza je dejansko priložnost, da se mednarodni liberalni red, vzpostavljen po II. svetovni vojni, ne odpravi, ampak prenovi. ZDA bi se morale postaviti na čelo teh naporov skupaj s podobno mislečimi demokratičnimi državami. EU bi morala pri tem igrati pomembno vlogo. Mednarodne organizacije je potrebno posodobiti, jih napraviti učinkovitejše, ne pa opuščati oziroma zapuščati. To seveda ne bi bil Pax Americana, kot smo ga bili navajeni v 20. stoletju. V njem bi svoje mesto morala najti tudi Kitajska. Sodelovanje ZDA in Kitajske je tu pravzaprav kritične narave.

 

Bill Gates je pred tedni izjavil, da če so se po II. svetovni vojni oblikovale ustanove (OZN), da se preprečijo novi konflikti, se bodo po COVID -19 morale oblikovale ustanove, mehanizmi, ki naj bi preprečevali tudi nove pandemije. Pravzaprav bi to morala biti ureditev, ki bi preprečevala tako nove pandemije kot nove konflikte. Ureditev, ki bi zagotavljala našo varnost v najširšem pomenu, naš nadaljnji gospodarski razvoj in ohranila najpomembnejše demokratične pridobitve, da se naš način življenja ne bi spremenil preveč.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Auf Wiedersehen, Frau Merkel! Nasvidenje, gospa Merkel!
2
08.12.2021 21:50
V preteklosti sem pogosto kritiziral kanclerstvo gospe Angele Merkel in tudi zdaj se temu ne bom izognil. Vsekakor pa ji želim ... Več.
Piše: Keith Miles
Če nočemo tajkunov, laži, prevar, manipulacij, bede, razkroja … bomo morali vihteti srp in kladivo
26
07.12.2021 21:00
Pred kratkim sem bil vprašan po ideološki usmeritvi. Sprva me je prešinilo, da je vprašanje bolje zamolčati, se izogniti ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Najprej te gnjavi stari hropec, nato pa te brezsramno izkoristi še gospa Pennywise z nacionalke
19
06.12.2021 21:00
Ne zaničujem Miše Molk. Nasprotno! Starost pomeni tudi izkušenost in Miša je dobro vedela, kaj počne, ko se je na Mio Skrbinac ... Več.
Piše: Ana Jud
Omikron in vse naslednje mutacije: "Nobeden ne bo varen, dokler ne bomo vsi varni."
10
05.12.2021 21:30
Cepiva so v tem trenutku dostopna predvsem v razvitem svetu in le majhno količino so dobili in uporabili v nerazvitih državah, ... Več.
Piše: Milan Krek
Zaničuj ideologe, nacionaliste in rasiste. Vedno!
5
04.12.2021 21:00
Ukrajinsko-rusko-beloruska umetniška avantgarda je dobila svojo prvo teoretično knjigo že leta 1933. Izšla je v tedanjem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
27
02.12.2021 22:15
Domnevno kupovanje pristranskega medijskega poročanje in javnomnenjskih anket z davkoplačevalskim denarjem, kot papagajsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
14
01.12.2021 20:30
The Taliban involvement in drug trade was never a secret, however its dimension was never completely understood. Though they ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
20
29.11.2021 20:30
Vse življenje trdim, da je osnova tega sovraštva in zločinanevoščljivost. TudiKajnse je pokesal. Ah, da, trume ideologov se ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
17
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Najprej te gnjavi stari hropec, nato pa te brezsramno izkoristi še gospa Pennywise z nacionalke
Ana Jud
Ogledov: 2.520
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.921
03/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.740
04/
Če nočemo tajkunov, laži, prevar, manipulacij, bede, razkroja … bomo morali vihteti srp in kladivo
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.212
05/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.384
06/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 1.120
07/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.763
08/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.069
09/
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
Simona Rebolj
Ogledov: 15.311
10/
Omikron in vse naslednje mutacije: "Nobeden ne bo varen, dokler ne bomo vsi varni."
Milan Krek
Ogledov: 821