Komentar

Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose

COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. Za koronavirus pravijo, da predstavlja največji pretres, ki ga je mednarodna skupnost doživela po II. svetovni vojni. Posledično naj bi šlo tudi za največjo ekonomsko krizo po Veliki depresiji. Ko se sprašujemo, ali se bo naše vsakdanje življenje kdaj povsem vrnilo v stare tirnice, se podobno vprašanje zastavlja, kako bo z odnosi v mednarodni skupnosti po tej krizi. Kakšne bodo dolgoročne posledice tega zgodovinskega dogodka, strateškega šoka bo pokazal čas, že sedaj pa so vidni nekateri obrisi in tudi možne nekatere ugotovitve.

25.05.2020 01:13
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Covid-19   multilateralizem   OZN   ZDA   Kitajska   Rusija   pandemija   mednarodni odnosi   Evropska unija   Joseph S. Nye   Bill Gates

Kriza je pokazala, da se multilateralizem dejansko nahaja v krizi. Mednarodne organizacije so bile pasivne ali pa so igrale bolj stransko vlogo.

V času krize je prišla do polnega izraza nacionalna (vestfalska) država in njeni atributi kot so suverenost, ozemlje, meje. Vsaj v prvih tednih krize se je vsaka država zanašala predvsem nase, se zaprla v svoje meje in v tem okviru sprejemala ukrepe. Okrepil se je nacionalizem, protekcionizem oziroma suverenizem. V ospredju je bila bilateralna diplomacija (dogovarjanje o dobavi medicinske opreme, o poteku tovornega prometa, o vračanju domov državljanov, o režimu na meji itd.). Bilo je očitno, da bo nacionalna država še dolgo osrednji mednarodni akter. 

 

Kriza je na drugi strani pokazala, da se multilateralizem dejansko nahaja v krizi. Mednarodne organizacije so bile pasivne ali pa so igrale bolj stransko vlogo. Zatajili sta dve najbolj poklicani - OZN in Svetovna zdravstvena organizacija. Ob globalni zdravstveni in ekonomski krizi in dejstvu, da je zdravstvena varnost postala izredno važna komponenta celotne varnosti, Varnostni svet OZN tudi po petih mesecih ni bil sposoben sprejeti enega samega besedila, resolucije na to temo. Marsikdaj protislovno ukrepanje Svetovne zdravstvene organizacije so dogodki prehitevali. Bolje so odreagirale mednarodne finančne organizacije (Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna banka).

 

 

Odnosi med velikimi (silami)

 

Velike sile so v tekmi, ki zadnja leta poudarjeno poteka med njimi, skušale izrabiti tudi izbruh COVID-19. To še posebej velja za Kitajsko in Rusijo (dokler ni virus pokazal zobe tudi njej) ter ZDA. Neustrezen odziv Združenih držav na pandemijo in njihovo nepripravljenost, da še naprej igrajo vlogo globalnega vodje, sta prvi dve skušali izkoristiti, da okrepita svoj vpliv in da mednarodni red oblikujeta po svojem okusu. Pri tem je bila še posebej aktivna Kitajska, ki se je predstavljala kot zanesljiv in dobronameren partner. Velja spomniti na njeno "diplomacijo mask".

 

Bilo je tudi očitno, da Evropa vse bolj postaja območje oziroma objekt tekmovanja velikih, podobno tudi Afrika. Nestabilnost v svetu je tako večja. Velja pa, da nobena od velesil zaenkrat ni pridobila kakšne odločilne prednosti. ZDA ostajajo kljub upadu svoje moči najmočnejše. Kitajska, katere katastrofalno ravnanje v prvih tednih po izbruhu virusa na njenih tleh ni utonilo v pozabo, jih še nekaj časa ne bo sposobna nadomestiti. Kitajski (avtokratski) model vladanja, se pravi enopartijski sistem in državno vodena ekonomija, tudi še ni deležen kakšne velike hvale.

 

To se lahko spremeni. Odvisno od tega, ali bo Kitajska pokazala razumevanje za težave jemalcev njenih posojil v okviru Pobude pasu in ceste. Že sedaj je moč opaziti določeno dovzetnost za kitajski model v tretjem svetu. Odvisno tudi od naraščanja števila obolelih in umrlih v ZDA oziroma, če se bo izkazalo, da je bila Kitajska v soočanju z virusom učinkovitejša. Še posebej, če se bo prva tudi gospodarsko opomogla. Rusiji na drugi strani kaže, da jo bo kriza ošibila (veliko število obolelih, padec cene nafte, padec življenjskega standarda). Moč v mednarodni skupnosti je za razliko od desetletja, dveh nazaj danes bolj razpršena. Spet govorimo o večpolarnosti. Vse glasnejše pa so napovedi, tudi zaradi dogajanja po izbruhu virusa, o novi bipolarnosti, se pravi zaostritvi na relaciji Kitajska, Rusija - ZDA, zahodne demokracije.

 

Potrdila se je redefinicija pojma varnosti. Pri nacionalni varnosti so poleg trde, vojaške varnosti pomembne tudi zdravstvena, prehranska, okoljska itd. komponente.

 

 

Evropa in Amerika

 

V ZDA, ki so izbruh virusa, kot rečeno, sprva podcenjevale in se tudi niso postavile na čelo globalnega soočenja z njim, je zaradi COVID-19 umrlo že skoraj sto tisoč ljudi. To je krepko več, kot so znašale izgube ZDA v vojnah v Vietnamu, Afganistanu in Iraku skupaj. Vpliv ZDA v svetu oziroma njena mehka moč se tudi zaradi tega zmanjšujeta. Njihovi odnosi s Kitajsko so se dodatno zaostrili. Spomnimo se medsebojnega obtoževanja, kdo je odgovoren za izbruh virusa. Povečala se je možnost oboroženih incidentov v vodah Pacifika. Ne preveč dobri odnosi ZDA z Evropo, EU so se s krizo še poslabšali - namesto da bi obe strani Atlantika skupaj iskali pot iz nje.

 

Do izraza so sprva prišli skrb zgolj zase, nezaupanje do Bruslja in stara nasprotja med članicami. Še enkrat se je pokazalo, da ima EU težave, ko ne sije sonce. S potekom krize pa je EU vendarle začela kazati svojo dodatno vrednost in solidarnost. Med iskanji skupnih rešitev velja omeniti odločitve, katerih namen je oživitev gospodarstva  v državah članicah in pobudo Globalni odziv na korona virus, kjer skuša skupaj s partnerji zagotoviti zadostna sredstva za razvoj cepiva. Pomoč je obljubila tudi državam Zahodnega Balkana, svojim prihodnjim članicam. Bilo pa je vendarle še enkrat očitno, da so reforme v EU nujne in da je potreben nov dogovor, kako naprej. 

 

Kriza je dodatno pokazala tudi na manj svetle plati globalizacije. V prihodnje bo ta očitno nekoliko omejena, tudi iz razlogov nacionalne varnosti. Odvisnost od nabav medicinske opreme, hrane iz tujine itd. bo manjša. Enako odvisnost od marsikdaj edinega dobavitelja - Kitajske. Tehnološki napredek (avtomatizacija) in oziri varstva okolja bodo dodatno pripomogli k tej omejeni globalizaciji.

 

 

Mednarodni liberalni red

 

Internet se je dokončno dokazal kot primarni medij ne le za nekaj, ampak za vse ljudi, za ves svet. Moč Googla, Appla in drugih internetnih velikanov se je okrepila. Z upadom moči ZDA, krhanjem njenih čezatlantskih odnosov oziroma odnosov z azijskimi zavezniki, porastom moči Kitajske in z vse bolj samozavestno Rusijo, je slabel tudi mednarodni red, vzpostavljen po II. svetovni vojni. Se pravi ne samo zaradi vse večjega rivalstva med sistemskimi tekmeci, ampak tudi zaradi nesporazumov in slabih odnosov med dolgoletnimi zahodnimi zavezniki. Kriza je temu dala določen pospešek. Veliko število umrlih zaradi COVID-19 v vodilnih demokratičnih državah je zmanjšalo ugled liberalne demokracije, njene učinkovitosti  in liberalnega mednarodnega reda. 

 

Kriza COVID-19 je jasno pokazala, da se je s tovrstnimi problemi (pa klimatskimi spremembami in širjenjem nuklearnega orožja) moč uspešno soočiti le s skupnimi napori, z večjim sodelovanjem. Odvisni smo drug od drugega. Poti naprej torej ne gre iskati ne v America first ne v China first pristopih. V ospredje mora spet priti multilateralna diplomacija. Lahko, da se bo treba zaradi virusa dokopati do novih tehnik tovrstne diplomacije.

 

Po mnenju Josepha S. Nya (znanega političnega znanstvenika) si ZDA še lahko v veliki meri ohranijo (povrnejo) svoj prednostni položaj, če spremenijo svojo politiko do multilateralizma, mednarodnih organizacij in do zaveznikov (gre vendarle za delitev vrednot) in do odprtih meja. 

 

Kriza je dejansko priložnost, da se mednarodni liberalni red, vzpostavljen po II. svetovni vojni, ne odpravi, ampak prenovi. ZDA bi se morale postaviti na čelo teh naporov skupaj s podobno mislečimi demokratičnimi državami. EU bi morala pri tem igrati pomembno vlogo. Mednarodne organizacije je potrebno posodobiti, jih napraviti učinkovitejše, ne pa opuščati oziroma zapuščati. To seveda ne bi bil Pax Americana, kot smo ga bili navajeni v 20. stoletju. V njem bi svoje mesto morala najti tudi Kitajska. Sodelovanje ZDA in Kitajske je tu pravzaprav kritične narave.

 

Bill Gates je pred tedni izjavil, da če so se po II. svetovni vojni oblikovale ustanove (OZN), da se preprečijo novi konflikti, se bodo po COVID -19 morale oblikovale ustanove, mehanizmi, ki naj bi preprečevali tudi nove pandemije. Pravzaprav bi to morala biti ureditev, ki bi preprečevala tako nove pandemije kot nove konflikte. Ureditev, ki bi zagotavljala našo varnost v najširšem pomenu, naš nadaljnji gospodarski razvoj in ohranila najpomembnejše demokratične pridobitve, da se naš način življenja ne bi spremenil preveč.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
1
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pismo iz mehiške emigracije: Čestitke za še en referendum o Janezu Janši! Kdaj pa mislite imeti prave volitve, dragi Slovenci?
19
24.04.2022 07:00
Pri volitvah v Sloveniji me vedno fascinira šablonski tradicionalizem, ki presega vso domišljijo. Recimo to, da morajo biti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki sejejo kaos"
20
22.04.2022 20:00
Vlada Janeza Janše ni idealna, kakšen od ministrov si za svoje delo ne zasluži pozitivne ocene, vendar vlada deluje. Po več kot ... Več.
Piše: Aleš Štrancar
Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT
10
21.04.2022 19:51
Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Nekaj o volitvah: Pred tridesetimi leti si res nisem predstavljal, da mi bodo nekdanji komunisti zgled človeške in politične širine
20
20.04.2022 20:53
Nobena stranka me ne nagovarja, nikoli me ni. Moj pogled na družbo ni ne lev ne desen, ta dva pojma sta že davno preživela in se ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Poziv k končanju vojne: "Mir ni popuščanje in mirovniki niso strahopetci. Mirovniki so najpogumnejši branilci človeštva."
13
19.04.2022 22:00
Jeffrey Sachs je prvopodpisani na pozivu vodilnih članov Mreže Združenih narodov za rešitve in trajnostni razvoj ter Mreže ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Na napačni strani zgodovine: Moralni kompas Putinovih apologetov leži zakopan globoko pod ruševinami Mariupola
28
18.04.2022 19:00
Antifašizem in antinacizem sta osnovni vrednoti vsakega demokrata. Tako kot antikomunizem. Putin s svojimi blodnjami o nekakšni ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.055
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.207
03/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.094
04/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.689
05/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.435
06/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.227
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.188
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 967
09/
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
Bine Kordež
Ogledov: 1.003
10/
Intervju z vampirjem: Sergej Lavrov, Putinov minister za laganje v tujini in eden ključnih predstavnikov ruskega vzporednega vesolja
Uredništvo
Ogledov: 1.761