Komentar

Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose

COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. Za koronavirus pravijo, da predstavlja največji pretres, ki ga je mednarodna skupnost doživela po II. svetovni vojni. Posledično naj bi šlo tudi za največjo ekonomsko krizo po Veliki depresiji. Ko se sprašujemo, ali se bo naše vsakdanje življenje kdaj povsem vrnilo v stare tirnice, se podobno vprašanje zastavlja, kako bo z odnosi v mednarodni skupnosti po tej krizi. Kakšne bodo dolgoročne posledice tega zgodovinskega dogodka, strateškega šoka bo pokazal čas, že sedaj pa so vidni nekateri obrisi in tudi možne nekatere ugotovitve.

25.05.2020 01:13
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Covid-19   multilateralizem   OZN   ZDA   Kitajska   Rusija   pandemija   mednarodni odnosi   Evropska unija   Joseph S. Nye   Bill Gates

Kriza je pokazala, da se multilateralizem dejansko nahaja v krizi. Mednarodne organizacije so bile pasivne ali pa so igrale bolj stransko vlogo.

V času krize je prišla do polnega izraza nacionalna (vestfalska) država in njeni atributi kot so suverenost, ozemlje, meje. Vsaj v prvih tednih krize se je vsaka država zanašala predvsem nase, se zaprla v svoje meje in v tem okviru sprejemala ukrepe. Okrepil se je nacionalizem, protekcionizem oziroma suverenizem. V ospredju je bila bilateralna diplomacija (dogovarjanje o dobavi medicinske opreme, o poteku tovornega prometa, o vračanju domov državljanov, o režimu na meji itd.). Bilo je očitno, da bo nacionalna država še dolgo osrednji mednarodni akter. 

 

Kriza je na drugi strani pokazala, da se multilateralizem dejansko nahaja v krizi. Mednarodne organizacije so bile pasivne ali pa so igrale bolj stransko vlogo. Zatajili sta dve najbolj poklicani - OZN in Svetovna zdravstvena organizacija. Ob globalni zdravstveni in ekonomski krizi in dejstvu, da je zdravstvena varnost postala izredno važna komponenta celotne varnosti, Varnostni svet OZN tudi po petih mesecih ni bil sposoben sprejeti enega samega besedila, resolucije na to temo. Marsikdaj protislovno ukrepanje Svetovne zdravstvene organizacije so dogodki prehitevali. Bolje so odreagirale mednarodne finančne organizacije (Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna banka).

 

 

Odnosi med velikimi (silami)

 

Velike sile so v tekmi, ki zadnja leta poudarjeno poteka med njimi, skušale izrabiti tudi izbruh COVID-19. To še posebej velja za Kitajsko in Rusijo (dokler ni virus pokazal zobe tudi njej) ter ZDA. Neustrezen odziv Združenih držav na pandemijo in njihovo nepripravljenost, da še naprej igrajo vlogo globalnega vodje, sta prvi dve skušali izkoristiti, da okrepita svoj vpliv in da mednarodni red oblikujeta po svojem okusu. Pri tem je bila še posebej aktivna Kitajska, ki se je predstavljala kot zanesljiv in dobronameren partner. Velja spomniti na njeno "diplomacijo mask".

 

Bilo je tudi očitno, da Evropa vse bolj postaja območje oziroma objekt tekmovanja velikih, podobno tudi Afrika. Nestabilnost v svetu je tako večja. Velja pa, da nobena od velesil zaenkrat ni pridobila kakšne odločilne prednosti. ZDA ostajajo kljub upadu svoje moči najmočnejše. Kitajska, katere katastrofalno ravnanje v prvih tednih po izbruhu virusa na njenih tleh ni utonilo v pozabo, jih še nekaj časa ne bo sposobna nadomestiti. Kitajski (avtokratski) model vladanja, se pravi enopartijski sistem in državno vodena ekonomija, tudi še ni deležen kakšne velike hvale.

 

To se lahko spremeni. Odvisno od tega, ali bo Kitajska pokazala razumevanje za težave jemalcev njenih posojil v okviru Pobude pasu in ceste. Že sedaj je moč opaziti določeno dovzetnost za kitajski model v tretjem svetu. Odvisno tudi od naraščanja števila obolelih in umrlih v ZDA oziroma, če se bo izkazalo, da je bila Kitajska v soočanju z virusom učinkovitejša. Še posebej, če se bo prva tudi gospodarsko opomogla. Rusiji na drugi strani kaže, da jo bo kriza ošibila (veliko število obolelih, padec cene nafte, padec življenjskega standarda). Moč v mednarodni skupnosti je za razliko od desetletja, dveh nazaj danes bolj razpršena. Spet govorimo o večpolarnosti. Vse glasnejše pa so napovedi, tudi zaradi dogajanja po izbruhu virusa, o novi bipolarnosti, se pravi zaostritvi na relaciji Kitajska, Rusija - ZDA, zahodne demokracije.

 

Potrdila se je redefinicija pojma varnosti. Pri nacionalni varnosti so poleg trde, vojaške varnosti pomembne tudi zdravstvena, prehranska, okoljska itd. komponente.

 

 

Evropa in Amerika

 

V ZDA, ki so izbruh virusa, kot rečeno, sprva podcenjevale in se tudi niso postavile na čelo globalnega soočenja z njim, je zaradi COVID-19 umrlo že skoraj sto tisoč ljudi. To je krepko več, kot so znašale izgube ZDA v vojnah v Vietnamu, Afganistanu in Iraku skupaj. Vpliv ZDA v svetu oziroma njena mehka moč se tudi zaradi tega zmanjšujeta. Njihovi odnosi s Kitajsko so se dodatno zaostrili. Spomnimo se medsebojnega obtoževanja, kdo je odgovoren za izbruh virusa. Povečala se je možnost oboroženih incidentov v vodah Pacifika. Ne preveč dobri odnosi ZDA z Evropo, EU so se s krizo še poslabšali - namesto da bi obe strani Atlantika skupaj iskali pot iz nje.

 

Do izraza so sprva prišli skrb zgolj zase, nezaupanje do Bruslja in stara nasprotja med članicami. Še enkrat se je pokazalo, da ima EU težave, ko ne sije sonce. S potekom krize pa je EU vendarle začela kazati svojo dodatno vrednost in solidarnost. Med iskanji skupnih rešitev velja omeniti odločitve, katerih namen je oživitev gospodarstva  v državah članicah in pobudo Globalni odziv na korona virus, kjer skuša skupaj s partnerji zagotoviti zadostna sredstva za razvoj cepiva. Pomoč je obljubila tudi državam Zahodnega Balkana, svojim prihodnjim članicam. Bilo pa je vendarle še enkrat očitno, da so reforme v EU nujne in da je potreben nov dogovor, kako naprej. 

 

Kriza je dodatno pokazala tudi na manj svetle plati globalizacije. V prihodnje bo ta očitno nekoliko omejena, tudi iz razlogov nacionalne varnosti. Odvisnost od nabav medicinske opreme, hrane iz tujine itd. bo manjša. Enako odvisnost od marsikdaj edinega dobavitelja - Kitajske. Tehnološki napredek (avtomatizacija) in oziri varstva okolja bodo dodatno pripomogli k tej omejeni globalizaciji.

 

 

Mednarodni liberalni red

 

Internet se je dokončno dokazal kot primarni medij ne le za nekaj, ampak za vse ljudi, za ves svet. Moč Googla, Appla in drugih internetnih velikanov se je okrepila. Z upadom moči ZDA, krhanjem njenih čezatlantskih odnosov oziroma odnosov z azijskimi zavezniki, porastom moči Kitajske in z vse bolj samozavestno Rusijo, je slabel tudi mednarodni red, vzpostavljen po II. svetovni vojni. Se pravi ne samo zaradi vse večjega rivalstva med sistemskimi tekmeci, ampak tudi zaradi nesporazumov in slabih odnosov med dolgoletnimi zahodnimi zavezniki. Kriza je temu dala določen pospešek. Veliko število umrlih zaradi COVID-19 v vodilnih demokratičnih državah je zmanjšalo ugled liberalne demokracije, njene učinkovitosti  in liberalnega mednarodnega reda. 

 

Kriza COVID-19 je jasno pokazala, da se je s tovrstnimi problemi (pa klimatskimi spremembami in širjenjem nuklearnega orožja) moč uspešno soočiti le s skupnimi napori, z večjim sodelovanjem. Odvisni smo drug od drugega. Poti naprej torej ne gre iskati ne v America first ne v China first pristopih. V ospredje mora spet priti multilateralna diplomacija. Lahko, da se bo treba zaradi virusa dokopati do novih tehnik tovrstne diplomacije.

 

Po mnenju Josepha S. Nya (znanega političnega znanstvenika) si ZDA še lahko v veliki meri ohranijo (povrnejo) svoj prednostni položaj, če spremenijo svojo politiko do multilateralizma, mednarodnih organizacij in do zaveznikov (gre vendarle za delitev vrednot) in do odprtih meja. 

 

Kriza je dejansko priložnost, da se mednarodni liberalni red, vzpostavljen po II. svetovni vojni, ne odpravi, ampak prenovi. ZDA bi se morale postaviti na čelo teh naporov skupaj s podobno mislečimi demokratičnimi državami. EU bi morala pri tem igrati pomembno vlogo. Mednarodne organizacije je potrebno posodobiti, jih napraviti učinkovitejše, ne pa opuščati oziroma zapuščati. To seveda ne bi bil Pax Americana, kot smo ga bili navajeni v 20. stoletju. V njem bi svoje mesto morala najti tudi Kitajska. Sodelovanje ZDA in Kitajske je tu pravzaprav kritične narave.

 

Bill Gates je pred tedni izjavil, da če so se po II. svetovni vojni oblikovale ustanove (OZN), da se preprečijo novi konflikti, se bodo po COVID -19 morale oblikovale ustanove, mehanizmi, ki naj bi preprečevali tudi nove pandemije. Pravzaprav bi to morala biti ureditev, ki bi preprečevala tako nove pandemije kot nove konflikte. Ureditev, ki bi zagotavljala našo varnost v najširšem pomenu, naš nadaljnji gospodarski razvoj in ohranila najpomembnejše demokratične pridobitve, da se naš način življenja ne bi spremenil preveč.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
3
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
21
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
17
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Modernistična svetloba Mileta Koruna: Večno vračanje k tistemu, česar še nikoli ni bilo
2
03.10.2020 21:55
Po petintridesetih letih imam namen komentirati umetniško gesto Mileta Koruna v predstavi Šest oseb išče avtorja . Poleg tega pa ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ali je obstoječi medgeneracijski sistem financiranja pokojnin vzdržen - in pravičen?
11
01.10.2020 22:00
Predlog dvigovanja upokojitvene starosti na 67 let ali še kako leto več doživlja veliko nasprotovanj. Razumljivo, da nekdo, ki ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tovariši, priznajte si: Kordiševa Levica je res "shithole", usrana luknja slovenske parlamentarne demokracije!
11
30.09.2020 21:43
Spodobnost je vzel hudič. Podobno kot politični tednik Mladina v vlogi glavnega medijskega propagandista stranke Levica čedalje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
75 let OZN: Stara gospa s finančnimi problemi, ki je nihče več ne jemlje prav resno
5
28.09.2020 20:03
Tri četrt stoletja je vsekakor dovolj dolgo obdobje za oceno uspešnosti te največje svetovne organizacije, njenih dobrih plati ... Več.
Piše: Božo Cerar
Deset provokativnih vprašanj za zagovornike informativnih oddaj javne RTV Slovenija
13
27.09.2020 20:50
Levi intelektualci nas svarijo o nevarnosti, ki preti javni radioteleviziji. Ogroža jo Janševa vlada, ki RTV želi orbanizirati, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Svoboda? To je tisto, kar fizično boli, ko je ni
3
27.09.2020 07:00
Zdaj že lahko brez zadržka zapišem, da je človeška vrsta prišla do trenutka velikega obrata, ki je odločilen za našo zahodno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.707
02/
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.540
03/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.173
04/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 1.913
05/
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
Uredništvo
Ogledov: 2.136
06/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.552
07/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.623
08/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 1.656
09/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.568
10/
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.447